V januarju je prevladovalo pretoplo, vendar v primerjavi z meseci pred tem manj mokro vreme. Zima se je poslovila že na začetku meseca, ponovno pa se je vrnila šele ob njegovem izteku. Na območju osrednje Slovenije je januar za 3 °C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1961-1990.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 1,6 °C je bil letošnji januar na vremenski postaji Zaplana med najtoplejšimi doslej. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 3,6 °C januar 2007, z -3,5 °C pa najhladnejši januar 2010. Najnižja temperatura minulega meseca (-13,1 °C) je bila izmerjena 1. januarja, najvišja (10,7 °C) pa 18. januarja. Pod ničlo se je temperatura spustila v 20 dneh, ves dan je pod lediščem vztrajala v 4 dneh, enkrat pa se je spustila pod -10 °C. Padlo je 73,6 mm padavin, kar predstavlja 70 % dolgoletnega povprečja za mesec januar na vremenski postaji v bližnjih Rovtah. Snežna odeja je Zaplano pokrivala prvo tretjino, nato pa le še zadnja dva dneva meseca. Pred sneženjem 30. januarja so bila kopna tudi najbolj zatišna in senčna mrazišča. Omenjenega dne je zapadlo 37 cm snega, ob prehodu majhnega, a izrazitega ciklona iznad severnega Jadrana pa je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev, vsega 973 hPa. Na mesečni ravni sta bila na vremenski postaji Zaplana v skoraj enakem deležu zastopana tako vzhodni, kot tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2015.

Na obletnico katastrofalnega žledoloma v februarju 2014 je bil za oddajo Slovenska kronika na Televiziji Slovenija posnet tudi prispevek o žledu in vremenski postaji na Zaplani. Omenjeni prispevek je na voljo v arhivu TV Slovenija (začetek prispevka na 7 min in 17 s).

Kot dolgoletnemu opazovalcu in raziskovalcu podnebja na Zaplani (skoraj 20 let) in vsaj dvajsetim primerom večinoma manjšega žledenja po letu 1996 mi je pojav žleda dobro poznan. Na mogoč februarski žled sem na osnovi prosto dostopnih vremenskih kart in ostalih izračunov postal že 24. januarja lani, o čemer se je lahko prepričala tudi televizijska ekipa (žled se je na Zaplani sicer prvič pojavil 31. januarja). Kombinacija toplega zraka v višinah, hladnejšega zraka pri tleh in padavin je namreč potencialno nevarna situacija za žled, do katerega je v preteklosti najpogosteje prihajalo ravno na območju Notranjske. V dneh pred pričakovanim dogodkom je postajala situacija vse bolj jasna, skrb pa je vzbujalo dejstvo, da je za območje Zaplane kazalo na stalen dotok hladnega zraka iz severovzhoda in da ni kazalo običajne otoplitve z vdorom toplega jugozahodnega vetra v nižine. Na podlagi te informacije in izkušenj sem na Zaplani pričakoval stalno negativno temperaturo zraka. To je pa ob pričakovanem prehajanju snega v dež pomenilo katastrofo, saj se je sneg v toplejših višinah stalil v dež, ta podhladil v hladnejši plasti ozračja v nižjih nadmorskih višinah in šele ob stiku s tlemi zmrznil v ledeni oklep. Dejanske razmere so bile še precej slabše od izračunov meteoroloških modelov, več je bilo padavin in ob nižji temperaturi je bilo posledično veliko širše tudi območje žledenja. Osebne priprave na žledolom so bile tudi posledica slabih izkušenj s preteklimi žledolomi, posebej tistim januarja 1997.

V meteorološkem smislu je podnebje na Zaplani specifično zaradi njenega zaledja in ne zaradi njene relativno majhne nadmorske višine 500-800 m. Posebno velik vpliv ima na vremenske razmere v zimskem času bližnje Ljubljansko barje, od koder zlasti prek Spodnje Zaplane v tanki prizemni plasti doteka hladnejši zrak.

Položaj Zaplane glede na bližnjo okolico (iz diplomskega dela Topoklima Zaplane).

Zabeleženi pojavi žledenja na Zaplani v preteklosti:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)

Leto 2014 so zaznamovali številni izredni vremenski dogodki, na Zaplani je bil to predvsem februarski žled. Zelo topli in vlažni zimi je sledila topla pomlad, vendar s pozebo v maju mesecu. Poletje je bilo nestanovitno z veliko padavinskimi dnevi, vreme pa se ni ustalilo niti v jeseni. Sneg in nizke temperature smo dočakali prav ob koncu leta. Leto je bilo najtoplejše, v osrednji Sloveniji je bilo do 3 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v letih 1961-1990, ne pa tudi najbolj mokro doslej.

Povprečna letna temperatura na Zaplani je znašala 10,2 °C in je bila najvišja doslej. Pred tem je bilo s povprečno temperaturo 9,6 °C najtoplejše leto 2007, z 8,2 °C pa ostaja najhladnejše leto 2010. Absolutna najnižja temperatura v letu 2014 je bila -15,5 °C (30. december), najvišja 30,6 °C (11. junij). V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura spomladi zadnjič padla pod ledišče 18. aprila, vendar je bilo 5. maja le malo nad ničlo in pojavili sta se slana in pozeba. Jeseni se je pod 0 °C prvič ohladilo 29. oktobra.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2014.

Drugič v obdobju meritev je letna višina padavin presegla 2000 mm, padlo je namreč 2004,6 mm padavin kar ustreza 110 % povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Leto je bilo na Zaplani manj namočeno od leta 2010, manjše je bilo tudi število padavinskih dni, pogosteje pa je deževalo predvsem v poletju. V poletju 2014 je bilo dni z vsaj 0,5 mm padavin kar 40, največ od pričetka meritev leta 2006. Sušni so bili spomladanski meseci, rekordna količina padavin v obdobju meritev pa je bila izmerjena v januarju in februarju. Najvišja snežna odeja debela 52 cm je bila izmerjena ob začetku žledenja 31. januarja, 37 cm snega pa je zapadlo tudi ob koncu decembra.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2014 v primerjavi s preteklimi leti.

Na vremenski postaji Zaplana (566 m) je lansko leto najbolj izstopalo po nizkem Å¡tevilu dni s temperaturo nižjo od 0 °C. Teh je bilo le 47, kar je daleč najmanj v letih z meritvami. To je bil bistven prispevek k rekordno toplemu letu, saj topla jutra – običajno je to najhladnejÅ¡i del dneva – najbolj prispevajo k dnevnemu temperaturnemu povprečju. Rekordno toplega leta ni preprečilo niti nestanovitno poletno vreme, posledica katerega je le en vroč dan in doslej najmanjÅ¡e Å¡tevilo toplih dni s temperaturo nad 25 °C. Poletje je bilo sicer deževno, a Å¡e vedno nekoliko toplejÅ¡e od poletij v preteklosti. Majhno je bilo tudi letno Å¡tevilo ledenih dni, v katerih se ne ogreje nad 0 °C. Močno pretopla letna časa sta bila zima in jesen, dolgoletno povprečje je najbolj presegel mesec januar, sledila sta marec in november. Gre le za najbolj izstopajoče mesece, večina mesecev je bila prav tako precej pretopla. Zaradi pogoste oblačnosti je bilo vse do zadnjih decembrskih dni bolj malo mraza tudi v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bilo 30. decembra -28 °C, vredno pa je izpostaviti Å¡e 5. maj s temperaturo -6 °C in prve junijske dni, ko se je v mrazišču jutranja temperatura kar trikrat zapored spustila pod 0 °C.

Leto 2014 na vremenski postaji Zaplana.

Recept za hud mraz v mraziščih je kombinacija mrzle, suhe zračne mase, snežne odeje ter jasnih in mirnih noči. Do tega je prišlo prav ob koncu zadnjega merilnega obdobja med 5. decembrom 2014 in 2. januarjem 2015. V mrazišču Dolinca je bilo 30. decembra izmerjeno -28,0 °C (po alkoholnem minimalnem termometru -28,8 °C), kar je druga najnižja temperatura zraka po letu 2006. Nočno ohlajanje ni minilo brez motenj, saj so zlasti v prvem delu noči ohlajanje zavrle prehodne pooblačitve. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v isti noči ohladilo na -15,5 °C. V mrazišču je bilo mrzlo še 29. decembra (-23,3 °C), 1. januarja (-23,2 °C oz. -23,5 °C po minimalnem termometru), še dvakrat pa se je temperatura spustila pod -10 °C. Najvišja temperatura obdobja je bila v Dolinci izmerjena 15. decembra, ko je bilo ob zahodniku 11,5 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 11,4 °C.

Primerjava med vremensko postajo Zaplana in mraziščem Dolinca 21 m nižje.

V sosednjem mrazišču Dvojček se je pokvaril termometer in tako podatki o temperaturi zraka v tem mrazišču za čas decembrskega mraza žal niso na voljo. Čeprav se je decembrsko mrzlo obdobje z vidika zadnjih milih zim zdelo presenetljivo, pa se nikakor ne more primerjati z mrazom, ki se je pojavljal v preteklosti. Izguba podatkov tako ni kritična, do okvare pa je prišlo malo pred vzpostavitvijo podvojenih meritev v obeh mraziščih, ki je načrtovana v kratkem.

V decembru je prevladovalo vlažno in za ta letni čas pretoplo vreme, v dneh pred novim letom pa smo lahko uživali v pravi zimski pravljici. Na območju osrednje Slovenije je december za 3 °C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1961-1990.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 2,1 °C je bil letošnji december na vremenski postaji Zaplana drugi najtoplejših doslej. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 3,2 °C december 2006, z -1,7 °C pa najhladnejši december 2010. Najnižja temperatura minulega meseca (-15,5 °C) je bila izmerjena 30. decembra, najvišja (11,4 °C) pa 15. decembra. Pod ničlo se je temperatura spustila v 11 dneh, ves dan je pod lediščem vztrajala v 5 dneh in trikrat se je spustila celo pod -10 °C, kar se je zgodilo prvič po dveh letih. Izmerjenih -15,5 °C ni posebno nizka temperatura, na vremenski postaji na Spodnji Zaplani je bila po letu 2002 nižja temperatura od letošnje izmerjena kar petkrat. Padlo je 139,4 mm padavin, kar predstavlja 85 % dolgoletnega povprečja za december na vremenski postaji v Rovtah. V prvih dneh decembra je žledilo nad 700 m nadmorske višine na območju Ulovke, nižje pa je ob pozitivni temperaturi zgolj deževalo. Sneženje 27. decembra je bilo prvo v letošnji zimski sezoni in obilno hkrati, zapadlo je 37 cm snega, okrepljen vzhodnik pa je suh in rahel sneg prenašal v zamete. Zabeležena je bila tudi obsežna vejavica oz. snežna zavesa, ko je veter s tal dvigoval velike količine snega in ga prenašal na krajše razdalje. V eni od jasnih noči s snežno odejo se je v mraziščih ohladilo do okoli -30 °C. Na mesečni ravni sta bila na vremenski postaji Zaplana v skoraj enakem deležu zastopana tako vzhodni, kot tudi jugozahodni veter.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2014.

V začetku letošnjega decembra se je pojavil žled v višje ležečih krajih. Na Zaplani sta ivje in žled nastajala nad okoli 700 m nadmorske višine predvsem na območju Ulovke. Na še višjih območjih je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa, s tem pa je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takih območij je Javornik, ki se ga je dalo v povsem zimski preobleki občudovati z večjega dela Zaplane.

Javornik

V javnosti pogosto prihaja do zamenjave z Javorniki nad Cerknico, visoko kraško planoto, kjer se nahajata vrhova Mali in Veliki Javornik. To poročilo pa se ukvarja z Javornikom nad Hotedršico, Črnim Vrhom nad Idrijo in Colom. Javornik je območje, naselje in vrh z nadmorsko višino 1240 m, na katerem stoji tudi razgledni stolp. V bližini vrha se nahajata planinska koča in istoimensko smučišče.

Iz vremenskega stališča je Javornik zelo zanimivo območje, saj gre za masivno oz. neprekinjeno gorsko pregrado, usmerjeno približno v smeri jugovzhod – severozahod. Masivna pregrada pomeni, da dotekajoča zračna masa iz vzhoda pregrade ne more obteči (kot v primeru, če bi Å¡lo za osamljen vrh), temveč se je zrak prisiljen dvigniti, pri čemer prihaja do njegovega ohlajanja in izločanja vlage. Večja je količina padavin, posledično pa so izrazitejÅ¡i vremenski pojavi, kot sta žled in ivje. Ivje lahko pozimi vidimo tudi v večjem delu Zaplane, Å¡e posebej pa na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko.

Vremenske razmere na Javorniku v začetku decembra 2014

Zgornja fotografija kaže stanje na Javorniku od daleč, dejanske razmere pa smo si pobliže ogledali člani Društva za raziskovanje vremena in podnebja. Razmere smo preverili večkrat, pogoji za fotografiranje pa so bili najbolj ugodni 9. in 10. decembra. Zimska preobleka Javornika, ki je bila vidna z Zaplane, je pomenila vse kaj drugega kot sneg. S kamere na tamkajšnjem smučišču so prihajale v javnost pretresljive slike žleda in ivja na žičniških napravah, celotna zgodba pa se je znašla tudi v medijih.

Po podatkih vremenske postaje, ki smo jo na Javorniku v društvu postavili že pred leti, se je temperatura zraka pod ničlo spustila 1. decembra ponoči, nato pa je vztrajala pod lediščem vsaj do 7. decembra, bistveno pa ga ni presegla tudi v kasnejših dneh. V prvem delu obdobja so se pojavljale občasne padavine v obliki podhlajenega dežja, ki je zmrzoval ob stiku s tlemi in drevjem. Istočasno  je zaradi primrzovanja megle na predmetih nastajalo še ivje. Članom društva je obilno nastajanje ivja na Javorniku znano že iz preteklih let, le da je bilo tokrat ob hkratnem žledu največje zabeleženo doslej.

Dejanske razmere od blizu

9. decembra je v sončnem vremenu nekaj ivja že odpadlo, vendar se je naslednji dan pokazalo, da na samem grebenu Javornika odjuga ni bila tako izrazita kot v nižjih legah in drugod na gorski pregradi (npr. na Nanosu). Februarski žled se je tega območja povsem izognil, je pa zato v minulih dneh kombinacija žleda in ivja v teh gozdovih povzročila veliko škodo.

Kot smo pričakovali, so nas najdebelejše obloge ivja in žleda pričakale na 1240 m visokem grebenu Javornika. Tu je temperatura zraka najnižja, veter pa najmočnejši, ob prehajanju megle čez greben nastaja ivje. Zaradi slabih rastičnih pogojev uspevajo na grebenu manjše in nekoliko zakrnele bukve. Te so bile obdane z debelimi oblogami ivja.

Razgledni stolp je bil v najdebelejšem ivju v zadnjih nekaj letih, od kar člani društva obiskujemo Javornik. Pihal je močan veter.

Izmerjena dolžina ivja je na lestvi pod stolpom znašala kar 170 cm.

OkoliÅ¡ki ledeni travniki – vsaka rastlina posebej je bila v ledenem oklepu.

Ostra ločnica, nad katero se prične ivje.

Preostale fotografije si lahko ogledate na Facebook strani Društva za raziskovanje vremena in podnebja.

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji med najtoplejšimi doslej, po drugi strani pa smo jo ljudje težko dojemali kot tako, saj je bila zanjo značilna velika namočenost in podpovprečna osončenost. Za ta letni čas so bile tople predvsem noči, ob celodnevni megli pa je bil marsikateri dan v novembru tudi precej hladen.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 10,7 °C – najviÅ¡ja povprečna temperatura je bila zabeležena le Å¡e v jeseni 2006 (11,1 °C), ko je bila osončenost nadpovprečna, padavine pa podpovprečne, ob prevladujočem jugozahodniku in suhem tipu vremena sta bili megla in nizka oblačnost na Zaplani redkejÅ¡i kot letos. NajhladnejÅ¡a jesen v obdobju meritev je bila na Zaplani leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letoÅ¡nja jesenska temperatura je bila zabeležena 29. oktobra (-1,4 °C), najviÅ¡ja pa 9. septembra (26,1 °C). V oktobru smo ob jugozahodniku zabeležili nekajdnevno obdobje toplega vremena, katerega viÅ¡ek je bil nov oktobrski temperaturni rekord 22,9 °C. Pri tleh se je temperatura prvič spustila pod ledišče Å¡ele 22. oktobra zvečer, v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici pa 29. oktobra. Glede na dolgoletno povprečje je to pozno, obenem pa veliko bolj zgodaj kot v lanski jeseni. V oktobru so bile izmerjene nižje minimalne temperature kot v novembru. Vse skupaj je padlo 590,9 mm padavin, kar predstavlja 90 % običajnih jesenskih padavin na bližnji padavinski postaji Rovte. V preteklosti je bilo jeseni tako manj, kot tudi več padavin. Najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm).

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2014 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času).

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2014.

Prve tri vremenske postaje v tabeli kažejo na običajno razporeditev temperature zraka, saj je v oblačnem vremenu z večjo nadmorsko višino padala tudi temperatura zraka. Tako je bila pričakovano najhladnejša Ulovka, najtoplejša pa najnižje ležeča postaja na Spodnji Zaplani. Slednja postaja je bila od preostalih dveh hladnejša le po kriteriju minimalne temperature, kot posledica občasne temperaturne inverzije. Seveda je bilo to še bolj očitno v mraziščih Dolinca in Dvojček. Predvsem v Dolinci je bila temperatura zraka v temnem delu dneva tako nizka, da je toplejšim popoldnevom navkljub in neugodnim razmeram za mrazišča vplivala na najnižjo povprečno temperaturo letošnje jeseni. V mrazišču Dvojček se prav tako pojavlja nizka nočna temperatura, ki pa na nizkih vrednostih vztraja krajši čas kot v Dolinci.

Za raziskovanje mrazišč postajajo vremenske razmere čedalje manj ugodne. Jasne noči so postale precejšnja redkost in tako po temperaturi mrazišča redko in vse manj odstopajo od svoje okolice. V merilnem obdobju med 20. oktobrom in 5. decembrom je bilo veliko delno jasnih noči, posledično je bilo veliko temperaturnih minimumov zabeleženih v večernem času. Kasneje so se vremenske razmere pogosto spremenile in temperatura se je dvignila. Izjema je noč na 29. oktober, ko je bila ob nemotenem ohlajanju v Dolinci izmerjena najnižja temperatura merilnega obdobja -7,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v tisti noči prvič v tej sezoni ohladilo pod ledišče in sicer na -1,4 °C. Vremenske razmere za ohladitve so bile v oktobru ugodnejše kot v novembru in tako je bilo v Dolinci mrzlo še zadnji in predzadnji dan meseca (-5,7 oz. -4,7 °C), v novembru pa se je temperatura najnižje spustila do -4,2 °C 23. novembra. Najvišja temperatura obdobja je bila v Dolinci izmerjena 21. oktobra, ko je bilo ob zahodniku 19,0 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 18,8 °C. Tekom jeseni se je sosednje mrazišče Dvojček po mrazu precej približalo Dolinci. 29. oktobra je bilo v Dvojčku -7,4 °C in končno je bilo 22. novembra to mrazišče za desetinko stopinje hladnejše od Dolince.

Medtem, ko je bila v Dvojčku zaradi vandalizma potrebna menjava merilnega mesta…

… je Dolinca spet dobila podobo, kakrÅ¡no je imela nazadnje leta 1997.

V preteklosti se je že nekajkrat zgodilo, da je prvemu žledu naslednjo zimo sledil še en žled. Takšna slika se kaže tudi v letošnjem letu, ko je aktualni žled sledil februarskemu. V toplih in vlažnih zimah, kakršna je bila lanska in kakršna je v teh dneh tudi letošnja, so možnosti za žled večje kot sicer. Ob pogostem prehajanju vremenskih front ne pride prav težko do situacije, ko pod toplim zrakom iznad Sredozemlja obleži plast hladnega zraka. Na Zaplani se zaradi lege ob Ljubljanski kotlini to pogosto dogaja.

Aktualni decembrski žled je zajel višje ležeča območja. Spodnji rob plasti zraka z negativno temperaturo zraka se je nahajal na okoli 700 m nadmorske višine. V več 100 m debeli plasti ozračja je padal podhlajeni dež, ki je zmrzoval šele ob stiku s tlemi. Nižje je bila temperatura zraka pozitivna in padal je ledeni dež, ki je zmrznil še preden je dosegel tla, večinoma pa je le deževalo. Žled in ivje sta na območju Zaplane 2. in 3. decembra nastajala predvsem na območju 800 m visoke Ulovke. Zanimivo je, da je žled isti višinski pas zajel že nekaj dni pred tem, 27. novembra.

Potek temperature zraka na Ulovki in na Spodnji Zaplani.

Ostanki žleda so bili na Ulovki vidni še 5. decembra.

Na Spodnji Zaplani je temperatura ves čas vztrajala okoli 1 °C nad ničlo in tako se je to območje tokrat izognilo katastrofi. Do 1 cm debel žled je bil v krajih nad 700 m v primerjavi s februarsko katastrofo precej tanjÅ¡i in ni nastajal na snežni odeji, saj so bila tla kopna. Žled na snežni odeji predstavlja veliko oviro, saj se na ledeni odeji življenje za nekaj časa tako rekoč ustavi. V nadaljevanju so predvsem za območje vremenske postaje Zaplana zbrani pretekli žledni dogodki – pred letom 2004 so omenjeni samo primeri večjega žleda, po tem letu pa vsi zabeleženi:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)