Na obletnico katastrofalnega žledoloma v februarju 2014 je bil za oddajo Slovenska kronika na Televiziji Slovenija posnet tudi prispevek o žledu in vremenski postaji na Zaplani. Omenjeni prispevek je na voljo v arhivu TV Slovenija (začetek prispevka na 7 min in 17 s).

Kot dolgoletnemu opazovalcu in raziskovalcu podnebja na Zaplani (skoraj 20 let) in vsaj dvajsetim primerom večinoma manjšega žledenja po letu 1996 mi je pojav žleda dobro poznan. Na mogoč februarski žled sem na osnovi prosto dostopnih vremenskih kart in ostalih izračunov postal že 24. januarja lani, o čemer se je lahko prepričala tudi televizijska ekipa (žled se je na Zaplani sicer prvič pojavil 31. januarja). Kombinacija toplega zraka v višinah, hladnejšega zraka pri tleh in padavin je namreč potencialno nevarna situacija za žled, do katerega je v preteklosti najpogosteje prihajalo ravno na območju Notranjske. V dneh pred pričakovanim dogodkom je postajala situacija vse bolj jasna, skrb pa je vzbujalo dejstvo, da je za območje Zaplane kazalo na stalen dotok hladnega zraka iz severovzhoda in da ni kazalo običajne otoplitve z vdorom toplega jugozahodnega vetra v nižine. Na podlagi te informacije in izkušenj sem na Zaplani pričakoval stalno negativno temperaturo zraka. To je pa ob pričakovanem prehajanju snega v dež pomenilo katastrofo, saj se je sneg v toplejših višinah stalil v dež, ta podhladil v hladnejši plasti ozračja v nižjih nadmorskih višinah in šele ob stiku s tlemi zmrznil v ledeni oklep. Dejanske razmere so bile še precej slabše od izračunov meteoroloških modelov, več je bilo padavin in ob nižji temperaturi je bilo posledično veliko širše tudi območje žledenja. Osebne priprave na žledolom so bile tudi posledica slabih izkušenj s preteklimi žledolomi, posebej tistim januarja 1997.

V meteorološkem smislu je podnebje na Zaplani specifično zaradi njenega zaledja in ne zaradi njene relativno majhne nadmorske višine 500-800 m. Posebno velik vpliv ima na vremenske razmere v zimskem času bližnje Ljubljansko barje, od koder zlasti prek Spodnje Zaplane v tanki prizemni plasti doteka hladnejši zrak.

Položaj Zaplane glede na bližnjo okolico (iz diplomskega dela Topoklima Zaplane).

Zabeleženi pojavi žledenja na Zaplani v preteklosti:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)