Zaplana
Zaplana leži na Notranjskem med Vrhniko in Logatcem. Predstavlja enega izmed najnižjih stikov dinarskega sveta in nižje ležeÄega Ljubljanskega barja, zato je bila Å¡irÅ¡a okolica Zaplane vedno strateÅ¡ko in prometno pomembno obmoÄje. Na to kažejo ostanki rimskega obrambnega zidu, Rupnikove linije, sledi Napoleonovih Äasov ter prometna in energetska infrastruktura, ki potekata skozi VrhniÅ¡ka vrata.
VeÄja naselja v okolici so Logatec, Vrhnika in Rovte. V fiziÄno geografskem smislu spada severni in viÅ¡ji del Zaplane (Zgornja Zaplana) v predalpski svet v Rovtarsko hribovje. Južni in nižji del Zaplane (Spodnja Zaplana) leži v Dinarskem svetu na severnem robu Notranjskega podolja. ObmoÄje Zaplane je precej razdeljeno, saj poteka tu meja med Alpskim in Dinarskim svetom, oba zgoraj omenjena dela Zaplane sta vsak v svoji makroregiji, poleg tega pa je Zaplana razdeljena Å¡e med obÄinama Vrhnika in Logatec. V LogaÅ¡ko obÄino sega le manjÅ¡i, južni del Zaplane.
Pogled na Spodnjo Zaplano – v ospredju naselje Prezid, na levi Jerinov griÄ. V sredini se na zahodnih poboÄjih Strmice razprostira poÄitniÅ¡ko naselje Ograje, kjer se nahaja tudi meteoroloÅ¡ka postaja Zaplana.
Ime Zaplana se nanaÅ¡a na naselje pri cerkvi, ter na hribovje med LogaÅ¡kim poljem in Podlipsko dolino. Prebivalci Zaplane so uradno ZaplanÄani, uporabljata pa se tudi izraza Zaplanci in predvsem Zaplaninci. Z izgradnjo primorskega kraka avtoceste v 70. letih prejÅ¡njega stoletja je v tem prostoru priÅ¡lo do sprememb v rasti prebivalstva. ObÄini Vrhnika in Logatec sta postali obmoÄji priseljevanja, poslediÄno pa je priÅ¡lo do nekaterih okoljskih problemov.
Na Zaplani je veÄ manjÅ¡ih zaselkov, obmoÄje pa je znano predvsem po poÄitniÅ¡kih bivaliÅ¡Äih. VikendaÅ¡tvo se je zaÄelo razvijati že v 60. letih prejÅ¡njega stoletja, ko so pri gradnji objektov Å¡e veljali strožji zakoni. Predpisana je bila minimalna razdalja med posameznimi hiÅ¡ami, velikost parcel, naklon strehe in vrsta streÅ¡ne kritine. Z suburbanizacijo in z izgradnjo avtocestnega odseka mimo Vrhnike je to obmoÄje beležilo veliko prebivalstveno rast, v 80. letih pa nov val gradnje poÄitniÅ¡kih hiÅ¡ic. Ob koncu 90. let se je priÄela gradnja stanovanjskih hiÅ¡, marsikateri vikend pa je postal stalno naseljen. Zaradi pritiskov bližnje Ljubljane je ponekod priÅ¡lo že do prave stihijske pozidave, spreminjanja poÄitniÅ¡kih hiÅ¡ v bivalne objekte kljub pomanjkljivi infrastrukturi, ter predvsem v predkriznih Äasih do spremembe namembnosti zemljiÅ¡Ä v zazidalna tudi na obmoÄjih kmetijstva in kjer so naravne razmere neprimerne za bivanje (mraziÅ¡Äa, osojna poboÄja). Gosta zazidava objektov za to obmoÄje ni primerna in dolgoroÄno tudi ni zaželjena.
Zaplano oznaÄuje reliefna dvojnost in zakraselost. Zgornja Zaplana je bolj hribovita od Spodnje, ki je bolj planotasta in kjer je razvit dolomitni kras s kraÅ¡kimi vrtaÄami in znaÄilnimi dolci. Zaradi dolomita povrÅ¡je ni tako zelo skalnato kot denimo na obmoÄju apnenca na vzhodnih obronkih Zaplane. Vendar je to le navidezno. Na dolomitu res ni prav velika povrÅ¡inska skalovitost, a pod tanko prstjo se skriva velika kamnitost povrÅ¡ja. Tudi na Zgornji Zaplani je na obmoÄju Ulovke in Planine nad Vrhniko povrÅ¡je zakraselo, je pa zlasti okoli vasi Zaplana veliko nekraÅ¡kega reliefa z razvito povrÅ¡insko reÄno mrežo.
Velika zakraselost površja na vzhodnih obronkih Zaplane.
Spodnja Zaplana je planotast svet, prepreden s številnimi kraškimi kotanjami. Na Zgornji Zaplani pa je slemenasto-dolinasti relief, kjer kraških kotanj skorajda ni.
NajviÅ¡ji vrh Zaplane je Ulovka (801 m), Äez 700 m pa segata Å¡e Å pica z znamenitim razglednim stolpom (735 m) in Å pik nad Prezidom (707 m). Na Spodnji Zaplani se najviÅ¡je vzpne Strmica (625 m), prevladuje pa nadmorska viÅ¡ina okoli 550 m.
Ulovka (801 m) – na njenih poboÄjih se nahaja istoimensko smuÄiÅ¡Äe.
Za obravnavano obmoÄje so znaÄilne omejene možnosti za kmetovanje. Manj ugodni so klimatski pogoji, predvsem pa pedoloÅ¡ke razmere. Prsti na zakraselem povrÅ¡ju so namreÄ tanke, nekoliko debelejÅ¡e so le v dnu kraÅ¡kih kotanj. Kmetijski sistem je paÅ¡nokoÅ¡ni. VeÄji del obmoÄja poraÅ¡Äa meÅ¡ani gozd, ki je osnova za razvoj gozdarstva.
Rastje na Zaplani je raznoliko, avtohtone drevesne vrste so bukev, leska kot bogastvo Notranjskih gozdov, beli gaber, breza, gorski javor, navadna jelka in druge. Smreka je antropogenega izvora, v preteklosti je bila umetno precej razÅ¡irjena zaradi vsestransko uporabnega lesa. Pravi kostanj, ki je vezan na topla in kisla rastiÅ¡Äa na peÅ¡Äenjaku, uspeva na severozahodnih obronkih Zaplane okoli hriba GradiÅ¡Äe, pa tudi nad naseljem Prezid. Ponekod na prisojnih poboÄjih uspeva celo submediteranska gozdna združba Ärnega gabra, malega jesena in puhastega hrasta. Omenjena združba je znaÄilna za Primorsko in Kras, njena prisotnost na Zaplani pa nakazuje na topli pas. Drevesne vrste, ki so najbolj prilagojene podnebnim razmeram Zaplane so bukev, gaber in leska. RazliÄne vremenske ujme, kot so suÅ¡e, sneg in veter, Å¡e najbolje prenaÅ¡ajo. V zadnjih letih se smreka na Zaplani izredno hitro vraÅ¡Äa, smreke so zlasti na toplejÅ¡ih in suÅ¡nejÅ¡ih rastiÅ¡Äih podvržene podlubnikom, poleg tega so zaradi plitvega koreninskega sistema obÄutljive na moÄne vetrove.
Pogled na prisojna poboÄja Zgornje Zaplane – na tem obmoÄju poteka loÄnica med Alpskim in Dinarskim svetom.
Zaplana se ponaÅ¡a z razliÄnimi znamenitostmi in med drugim velja omeniti:
– rimski zid Claustra Alpium Iuliarum: v 3. stoletju naÅ¡ega Å¡tetja so Rimljani za obrambo svojega imperija pred vdori tujih plemen zgradili zid. ZaÄenjal se je na Reki na HrvaÅ¡kem in se prek Babnega polja nadaljeval proti severu. Med Verdom pri Vrhniki, Zaplano in Logatcem naj bi bilo kar okoli 60 stražnih stolpov. Ostanke zidu je v obliki dolgih gomil kamenja Å¡e mogoÄe videti na obmoÄju Strmice (625 m).
Ostanki rimskega limesa na poboÄjih hriba Strmica.
– Rupnikova linija: Precej bolj kot rimski zid je ohranjena Rupnikova linija, saj se na Zaplani nahaja kar nekaj bunkerjev. Gre za bunkerje razliÄnih oblik in velikosti, znano pa je, da je velikopotezne naÄrte o izgradnji obrambne linije prekinila vojna in veliko takratnih naÄrtov je ostalo nerealiziranih.
Po Zaplani je raztresenih veliko bunkerjev Rupnikove linije. Še posebno markantno lego ima bunker v bližini hriba Špik nad naseljem Prezid.
– Blagajev volÄin: RastiÅ¡Äe Blagajevega volÄina (lat. Daphne blagayana) je registrirano v okolici Ulovke.
– kraÅ¡ki izvir Lintvern: V reÄni dolini reke Bele pod Å pico (735 m) izvira potok v interminentnem oz. zaganjalki Lintvern. Gre za kraÅ¡ki izvir, ki ima cikliÄno spreminjajoÄi se pretok. Pod zemljo je sifon, ko se napolni z vodo, voda bruhne na dan. Ker vode pritekajo iz gozdnatega in nenaseljenega obmoÄja v njih živijo na onesnaženje zelo obÄutljivi potoÄni raki. Voda zaradi posegov ne bruha veÄ tako pogosto kot nekoÄ. Z delovanjem izvira se je ukvarjal že Janez Vajkard Valvasor. Pred iztekom potoka v glavno reÄno dolino Bele se nahaja koÄa “Star Maln”, ob kateri se nahaja jez in od nekdanjega mlina ohranjeno mlinsko kolo.
– visoko barje Jezerc: Å otno barje z vsemi svojimi znaÄilnostmi se nahaja v vrtaÄi južno od naselja Prezid. Nastalo je z zaraÅ¡Äanjem majhnega jezerca. VrtaÄa je na nizki nadmorski viÅ¡ini in ob visokih vodah jo je dosegla gladina kraÅ¡ke vode. Ob tem se odlaga ilovica, v vrtaÄah nastanejo za vodo nepropustne ilovnate zapolnitve. Prava vrednost barja se pokaže ob dejstvu, da v Sloveniji taka barja najdemo le Å¡e na Pokljuki, Jelovici in na Pohorju. NekoÄ je bilo tudi na Ljubljanskem barju, ki pa je danes povsem uniÄeno. Visokega barja ne smemo zamenjati z pogostim nizkim barjem. Ime visoko barje se ne nanaÅ¡a na nadmorsko viÅ¡ino, ampak na znaÄilnost, da je barje zaradi Å¡ote loÄeno od podtalnice. Rastline na barju se napajajo le z mineralno revno padavinsko vodo, v takih razmerah pa uspevajo specifiÄne rastline, kot so Å¡otni mah, navadna mahovnica, munec, okroglolistna rosika in druge. Za Å¡otni mah so najboljÅ¡e rastne razmere v srediÅ¡Äu barja, zato je tam barje znaÄilno dvignjeno. V spodnjih plasteh barja pa iz odmrlih ostankov rastlin nastaja Å¡ota, ki se poÄasi debeli. Barje je zaÄelo nastajati v obdobju subboreala pred približno 5000 leti, plast Å¡ote je debela do 1,5 m, pod Å¡oto pa je Å¡e okoli 10m globoka voda nekdanjega jezera, tako da je Jezerc edino plavajoÄe barje v Sloveniji. Barje Jezerc je naravni rezervat, z obÄinskim odlokom obÄine Logatec pa je zavarovano kot naravni spomenik. Osnovni rezultati raziskav na barju Jezerc so dostopni v poroÄilu, ki opredeljuje evropsko pomembne negozdne habitatne tipe s pomoÄjo znaÄilnih rastlin.
Visoko barje Jezerc južno od Prezida na Spodnji Zaplani.
– Žirovcova jama in Ferranova buža: jamarske raziskave v zadnjih nekaj letih so pokazale, da so jamski sistemi glede na majhnost in omejenost kraÅ¡kega masiva na Zgornji Zaplani presenetljivo veliki in zapleteni. Leta 2001 odkrita jama Ferranova buža je dolga 3 km in globoka 358 m, v njej pa je bil odkrit najviÅ¡ji stalni podzemeljski slap v Sloveniji. Bližnja Žirovcova jama je po dimenzijah Å¡e veÄja od prve, izjemna pa je po izrednem prepletu jamskega sistema, ki se nahaja na majhni povrÅ¡ini, na dvignjenem in zaradi okoliÅ¡kih nižjih dolin osamljenem reliefu. V obeh jamah potekajo tudi s pomoÄjo padavinskih podatkov z vremenske postaje Zaplana raziskave podzemeljskih vodnih tokov. Ugotovljene so bile zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin in na drugi strani nalivi ob nevihtah) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na poÄasnejÅ¡e pretakanje vode v podzemlje).
Loška jama na jugozahodnih obronkih Zaplane v Ložanski dolini.
– razgledni stolp: na Planini nad Vrhniko je na njenem najviÅ¡jem delu (Å pica 735 m) postavljen leseni razgledni stolp, ki že desetletja ponuja izreden razgled po bližnji in daljni okolici, zlasti pa na Ljubljansko barje. Na tem mestu se je zvrstilo že nekaj razglednih stolpov, v aprilu 2008 pa je bil zgrajen novi, že Äetrti razgledni stolp, ki je tako nadomestil svojega naÄetega predhodnika.
– na Zaplani je nekaj zanimivih debelih dreves, kot v zadnjem Äasu bolehna Turkova bukev v bližini Petkovca, ali pa debela smreka v globoki kraÅ¡ki udornici pri LoÅ¡cu. Omeniti velja Å¡e debel beli gaber na obmoÄju same meteoroloÅ¡ke postaje Zaplana.
Ta trenutek najdebelejša smreka na Zaplani se nahaja v bližini Lošca.
– iz kraÅ¡kega vidika so zanimive nekatere globoke udornice, ki jih ob visokih vodah verjetno Å¡e vedno doseže gladina podzemne kraÅ¡ke vode, prav tako pa so na dolomitnem krasu znaÄilni Å¡tevilni dolci oz. dolki, kjer vladajo mraziÅ¡Äne razmere. Te plitve in zaobljene kotanje se v obliki jarkov spuÅ¡Äajo po poboÄjih, zlasti pa so na tem obmoÄju dobro vidni zaradi ohranjenosti kulturne krajine, mnogo se jih zaradi gozda namreÄ ne opazi. Del Zgornje Zaplane in barje Jezerc ležita v obmoÄju Nature 2000. Globoka udornica vzhodno od barja Jezerc je primer mraziÅ¡Äa s hladnimi tlemi, kjer se hladnejÅ¡i zrak ne zadržuje samo ponoÄi, temveÄ tudi v vroÄih poletnih dneh.