Category: Analiza vremena

Razmere v mraziščih, 16. oktober – 30. november 2019

Druga polovica letošnje meteorološke jeseni je bila siva in mokra in kot taka manj prikladna za nizke temperature v mraziščih. Nizke nočne temperature so bile zaradi oblačnih noči redke. Velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo so pokazatelj stabilnega vremena z veliko jasnine, takšne vremenske razmere so bile tokrat omejene zgolj na krajše obdobje v drugi polovici oktobra. Po 28. oktobru se je vremenska situacija drastično spremenila.

Kljub stabilnemu oktobrskemu vremenu je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 11. novembra, ko se je v kratkem obdobju jasnega neba ohladilo na -3,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem je bilo v omenjeni noči izmerjeno 0,4 °C. Izmerjene temperaturne vrednosti so bile za ta del leta neobičajno visoke, podobne ali celo višje so bile od vrednosti, izmerjenih v septembru in v prvi polovici oktobra. V mrazišču se je temperatura najvišje povzpela 22. oktobra in sicer do 24,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob zahodnemu vetru 24,6 °C.

 

Razmere v mraziščih, 1. september – 15. oktober 2019

V prvi polovici letošnje meteorološke jeseni se je prva negativna temperatura zraka v mraziščih Zaplane pojavila relativno pozno. Ko je do nje vendarle prišlo pa se je temperatura za ta čas spustila zelo nizko. Pozna slana in nizke septembrske temperature v mrazišču spominjajo na razmere v lanski jeseni.

V mrazišču Dolinca je bila prva jesenska negativna temperatura zraka na 2 metrih višine izmerjena 20. septembra, že dan kasneje pa je bila zabeležena najnižja temperatura v merilnem obdobju, -4,7 °C. Slednja vrednost za dobro stopinjo zaostaja za septembrskim temperaturnim rekordom. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v omenjeni noči izmerjeno 4,3 °C. V Dolinci se je nekoliko pod -3 °C ohladilo še 4. in 5. oktobra. V merilnem obdobju se je temperatura pod ledišče spustila osemkrat. V mrazišču se je temperatura najvišje povzpela 1. septembra in sicer do 27,8 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob vzhodnemu vetru 27,4 °C.

 

Razmere v mraziščih, 15. julij – 31. avgust 2019

V drugi polovici meteorološkega poletja ni bilo izrazitejše ohladitve, sicer skromne padavine pa so zavrle stopnjevanje vegetacijske suše. Zaradi obeh razlogov mineva že tretje poletje zapored, ko se v mraziščih Zaplane nočna temperatura ni spustila pod ledišče.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju 16. julija, 2,7 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno 11,6 °C. V Dolinci je bilo mrzlo jutro tudi 15. avgusta (2,8 °C) in 16. avgusta (3,6 °C). Najvišje se je temperatura v mrazišču povzpela 25. julija in sicer do 32,3 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo le malo manj vroče z 31,9 °C.

Če je bila poletna negativna temperatura zraka v mrazišču Dolinca od pričetka meritev pa do leta 2016 nekaj samoumevnega, pa te zanimivo ni bilo že tretje meteorološko poletje zapored. V spodnji tabeli je za posamezna leta prikazano število dni v obdobju med junijem in avgustom, ko se je v mrazišču Dolinca najnižja nočna temperatura zraka 2 m nad tlemi spustila pod 0 °C. Naveden je tudi datum najnižje izmerjene vrednosti v posameznem poletju. Tako se je na primer v poletju 2006 temperatura pod ledišče spustila kar devetkrat, predvsem na račun hladnega junija. Najnižja temperatura v omenjenem poletju je bila izmerjena 1. junija in je znašala -4,7 °C. Vse do danes velja omenjena vrednost za najnižjo poletno temperaturo v Dolinci.

 

Hladni dnevi v mrazišču Dolinca v času meteorološkega poletja 2004-2019.

 

Razmere v mraziščih, 1. junij – 15. julij 2019

Največja verjetnost za pojav poletnega mraza je v mraziščih Zaplane v mesecu juniju, ki pa ga je letos zaznamovalo vroče poletno vreme. Do sredine julija se temperatura zraka v mraziščih ni spustila pod ničlo, se mu je pa precej približala.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju 11. julija, 1,3 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno 8,4 °C. V Dolinci je bilo mrzlo jutro tudi 1. junija (1,7 °C) in 30. junija (3,3 °C). Zlasti zadnji primer je zanimiv, saj je bila temperaturna razlika med mraziščem in vremensko postajo Zaplana kar 9 °C, medtem ko je bila 11. julija razlika 7 °C, 1. junija pa samo 5 °C. Te razlike so povezane s količino prisotne vodne pare v zraku, ki je najpomembnejši toplogredni plin. Ni naključje, da se je v preteklosti temperatura v mrazišču lahko spustila pod ničlo v času izrazite suše ob prisotnosti nočnega severovzhodnega vetra, ko v okolici mrazišča sploh ni bila zabeležena posebno mrzla noč. V opisanih razmerah lahko v mrazišču zmrzuje, ko je na vremenski postaji Zaplana temperatura nad 10 °C, v vlažnih nočeh pa tudi svežih 5 °C ne zagotavlja mraza v samem mrazišču.

Najvišja temperatura 34,8 °C je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 27. junija. Ker je tega dne prevladoval vzhodni veter je bilo na bolj prevetreni vremenski postaji Zaplana manj vroče s 33,7 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč ter Ulovke so na voljo v rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 16. april – 31. maj 2019

Drugo polovico letošnje meteorološke pomladi je zaznamovala izrazita majska ohladitev, ki pa mraziščem rekordno nizke temperature za omenjeni mesec ni prinesla. Najnižja temperatura v obravnavanem obdobju je bila izmerjena v sredini aprila.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju 16. aprila, -6,5 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno -0,3 °C. Podobno nizke temperature so se pojavile tudi mesec dni kasneje, v prvi dekadi maja. 7. maja je bila na zgornji vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja majska temperatura doslej (-1,4 °C), v mrazišču Dolinca pa sta v bolj vlažnem ozračju z -4,9 °C do najnižje majske vrednosti zmanjkali kar 2 °C. Pod 0 °C se je temperatura do konca merilnega obdobja v Dolinci nazadnje spustila 17. maja. Najvišja temperatura 22,7 °C je bila v mrazišču izmerjena 24. maja. Tudi na vremenski postaji Zaplana je bilo na omenjeni dan podobno toplo z 22,6 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč ter Ulovke so na voljo v rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 1. marec – 15. april 2019

V prvi polovici meteorološke pomladi so lahko vremenske razmere na Zaplani še povsem zimske, toda letos je vreme ubralo vseeno bolj pričakovano pomladno pot. Snežna odeja ni bila prisotna v količini, ki bi v mraziščih omogočala hujši nočni mraz in tako so izmerjene vrednosti temperature zraka precej zaostajale za doslej najnižje izmerjenimi za mesec marec in prvo polovico aprila. Najnižje temperature so bile izmerjene ob koncu marca, ko so jih spremljale tudi velike temperaturne razlike med popoldnevi in nočmi.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 22. marca, -9,7 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno zgolj -0,1 °C. Pod -10 °C se torej ni več ohladilo, je bilo pa zabeleženih šest noči s temperaturo vsaj -8 °C. Najvišja temperatura je bila izmerjena le dva dni po največjem mrazu, 24. marca je bilo namreč 22,0 °C, na vremenski postaji Zaplana pa je bilo zaradi večje prevetrenosti ob vzhodniku nekoliko manj toplo (20,5 °C). 31. marca se je v mrazišču ogrelo za 29 °C, po jutranjem mrazu -8,5 °C je bilo podnevi namreč 20,9 °C. Obratno, torej med dnevom in nočjo, so bile temperaturne razlike nekoliko manjše. V zgodovini meritev je bila v mrazišču izmerjena tudi že večja temperaturna razlika med dnevom in nočjo in sicer se je v julijski noči leta 2006 ohladilo za več kot 30 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč ter Ulovke so na voljo v rubriki mrazišča.

 

Nočnemu mrazu 31. marca je sledila izrazita dnevna otoplitev.

 

Razmere v mraziščih, 16. januar – 28. februar 2019

Podobno kot v prvi je tudi v večjem delu druge polovice meteorološke zime prevladovalo suho vreme z veliko jasnine, v takšnih vremenskih razmerah pa se mrazišča po temperaturi zraka navadno najbolj razlikujejo od njihove okolice. Zabeleženo je bilo večje število jasnih in posledično mrzlih noči. Ob koncu januarja je jasnina sovpadla s snežno odejo in zato je bilo takrat tudi najbolj mrzlo.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 26. januarja, -21,8 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno -9,9 °C. Noči s temperaturo -10 °C ali nižjo je bilo v Dolinci deset, kar je manj kot v prvi polovici zime. Najvišja temperatura je bila izmerjena 26. februarja, 18,0 °C, ko je bilo na vremenski postaji Zaplana zaradi večje prevetrenosti ob vzhodniku nekoliko manj toplo (16,2 °C).

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo v času kopnih tal topleje, ob snežni odeji pa bolj mrzlo kot v Dolinci. Čeprav je bila 26. januarja izmerjena za dve desetinki (-21,6 °C) višja minimalna temperatura kot v Dolinci, pa je bilo po vmesnih vrednostih oz. večino noči v Dvojčku bolj mrzlo. Nekaj dni pred tem, 20. januarja, je bilo ob jutranji razjasnitvi in posledično hitrem dopoldanskem ohlajanju v Dvojčku bolj mrzlo tudi po kriteriju minimalne temperature. Izmerjeno je bilo namreč -20,3 °C, v Dolinci pa -18,9 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 1. december 2018 – 15. januar 2019

Zahvaljujoč severozahodnim višinskim tokovom je v Sloveniji v večjem delu prve polovice meteorološke zime prevladovalo ustaljeno vreme z veliko jasnine, pri čemer pridejo specifične temperaturne razmere v mraziščih najbolj do izraza. Zabeleženo je bilo večje število jasnih, mirnih, ter posledično mrzlih noči. Za še nižje temperature je manjkala snežna odeja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 16. decembra, -18,5 °C. V tej edini jasni noči s prisotnostjo skromne snežne odeje je prišlo do prehodne pooblačitve, ki je preprečila še večji padec temperature. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno -9,3 °C. Zaradi jasnega vremena je bilo nadpovprečno veliko noči s temperaturo -10 °C ali nižjo. V opisanem obdobju je bilo v Dolinci kar 22 dni z omenjeno temperaturno vrednostjo. Najvišja temperatura je bila izmerjena 4. decembra (11,8 °C), ko je bilo podobno toplo tudi na vremenski postaji Zaplana (11,2 °C).

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo topleje kot v Dolinci tekom celotnega merilnega obdobja, kar pa se utegne spremeniti v primeru prvih jasnih noči s snežno odejo. Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 16. oktober – 30. november 2018

V drugi polovici letošnje meteorološke jeseni je bilo ustaljeno vreme prava redkost, posledično je bilo v mraziščih le eno daljše obdobje mrzlih noči v sredini oktobra. Najnižja temperatura je bila sicer izmerjena ob koncu novembra v času kopnih tal. Pred tem se je pojavil tudi sneg, ki pa mraza ob vsesplošni visoki vlažnosti ozračja ni prinesel.

V Dolinci je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 29. novembra, -9,4 °C. Temperaturna razlika v primerjavi z vremensko postajo Zaplana je bila relativno majhna, saj je bilo 21 m višje nad mraziščem v isti noči izmerjeno -5,4 °C. Pod vrednostjo -5 °C se je v Dolinci ohladilo le še naslednji dan, ko je bilo -5,2 °C. Najvišja temperatura je bila izmerjena 24. oktobra (20,7 °C), v omenjenem popoldnevu je bilo podobno toplo tudi na vremenski postaji Zaplana (21,2 °C).

V sosednjem mrazišču Dvojček so bile meritve temperature zraka po poletni prekinitvi ponovno vzpostavljene 15. novembra. Na tej lokaciji je bilo 29. novembra -9,2 °C, kar je le malo manj mrzlo kot v Dolinci, po vmesnih meritvah oz. pred temperaturnim minimumom pa je bilo v Dvojčku celo za stopinjo hladneje. Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Prvi jesenski mraz, 17. november 2018

Spodnja razpredelnica vsebuje podatke o prvi jesenski negativni temperaturi zraka na vremenski postaji Zaplana, v meteorološki hišici 2 m nad tlemi. V letošnji jeseni je bila ta izmerjena šele 17. novembra zvečer, kar je drugi najkasnejši datum doslej. Časovni razkorak med prvim mrazom pri tleh in na višini 2 od tal je bil letos izjemen, saj je bila negativna temperatura pri tleh izmerjena že 25. septembra. Takrat so bile poleg mrazišč prvega mraza na 2 m višine predvidoma deležne le najbolj zatišne lokacije na Zaplani, kot je denimo območje Jezerca.

Druga posebnost povezana s pojavom prve letošnji zmrzali je dejstvo, da je bila Spodnja Zaplana v noči na 18. november v nekakšnem toplem pasu. V višjih legah je bilo hladneje zaradi večje nadmorske višine, v nižjih območjih pa zaradi kratkotrajnega zatišja, ob katerem se je temperatura spustila bolj kot na prevetreni Spodnji Zaplani. Če se je na Spodnji Zaplani slana pojavila skoraj dva meseca prej kot na Zgornji Zaplani, pa je slednjo lokacijo prvi mraz na višini 2 m od tal obiskal nekaj ur prej kot v nočnem času običajno hladnejšo Spodnjo Zaplano.

 

Prva jesenska negativna temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

 

2018: 17. november (-0,6 °C)

2017: 31. oktober (-2,7 °C)

2016: 6. oktober (-1,2 °C)

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

 

Viri podatkov:

 

LouiseBrooks theme byThemocracy