Category: Analiza vremena

Razmere v mraziščih, 1. marec – 31. maj 2018

Aktualno merilno obdobje sovpada z meteorološko pomladjo, ki se je v letošnjem letu pričela z zelo mrzlim marcem, končala pa s previsokimi majskimi nočnimi temperaturami. Tako se v mraziščih 1. marca ni ohladilo do -30 °C zgolj zaradi pooblačitve, v maju pa je zmrzovalo le enkrat. Ob naravno kaotičnem vremenskem dogajanju je zanimivo, da so se ekstremne vrednosti temperature ravnale po koledarju, saj je bila najnižja temperatura izmerjena prvi dan, najvišja pa zadnji dan meteorološke pomladi.

V mrazišču Dolinca (545 m) je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju, -16,9 °C, izmerjena 1. marca. Temperatura bi ob odsotnosti oblakov padla do -30 °C, kolikor je bilo izmerjeno tudi zadnji dan februarja. Najnižja aprilska temperatura je bila -5,6 °C (8. april), najnižja majska pa -2,2 °C (1. maj). V maju se je temperatura spustila pod ničlo torej v le eni noči in čeprav se je to zgodilo tudi v maju 2010, pa so bile letošnje majske vremenske razmere še posebej neprimerne za pojav poznega spomladanskega mraza, saj je v mraziščih nevarnost zmrzali, vsaj na višini 2 m od tal, minila 20 dni prej kot v omenjenem letu 2010. V zadnjih 15 letih ni bilo nič nenavadnega, če se je jutranja temperatura v maju spustila pod ničlo več kot desetkrat. V času letošnjih meritev je bilo v Dolinci najbolj toplo 31. maja, 26,5 °C. Marec ali april sta običajno meseca velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kar se je zgodilo tudi letos.

 

Minimalne in maksimalne vrednosti temperature zraka v Dolinci letos spomladi.

 

S 1. junijem so bile zaradi košnje in podvojenih meritev začasno ukinjene meritve temperature zraka v sosednjem mrazišču Dvojček, kjer so temperature, vsaj ob prisotnosti snežne odeje, lahko tudi nižje kot v Dolinci. V toplem delu leta pa je to mrazišče sistematično toplejše in 1. marec je bil letos tudi zadnji dan, ko je bil Dvojček (-18,7 °C) hladnejše mrazišče.

 

Razmere v mraziščih, 16. februar – 1. marec 2018

Zadnje merilno obdobje je bilo med zanimivejšimi doslej. Čeprav je večdnevni hud mraz v mraziščih kulminiral v le eni noči, pa se je takrat temperatura spustila zelo nizko in se približala rekordnim izmerjenim vrednostim. Izmerjena je bila najnižja temperatura za mesec februar.

Noč na 28. februar je bila daleč od idealne za izrazito nočno ohlajanje, saj so v prvem delu noči in zjutraj nebo pokrivali oblaki, severovzhodni veter pa je slabel zgolj postopno. Kljub temu je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -30,6 °C, v sosednjem Dvojčku pa celo -31,2 °C. Na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo ob približno istem času izmerjeno -17,4 °C. V omenjenih mraziščih se digitalna termometra nahajata na višini 2 metrov od tal v posebnem zaščitnem ohišju. Hkrati so potekale tudi vzporedne meritve s klasičnimi alkoholnimi termometri, ki pa niso zaščiteni v ohišju in so neposredno izpostavljeni tlom in nebu. Po teh meritvah je bilo v mrazišču Dvojček celo -32,1 °C, pri čemer je vrednost izmerjena točno, vendar ni primerljiva s standardnimi meritvami v že omenjenem zaščitnem ohišju, ki opravlja vlogo lesene meteorološke hišice.

 

-32 °C v mrazišču Dvojček, ki leži na nadmorski višini vsega 553 m.

 

V noči na 1. marec se zaradi oblačnosti in že nekoliko manj mrzle zračne mase temperatura ni spustila tako nizko kot v noči poprej. Ponovno je bilo v Dvojčku z -18,7 °C hladneje kot v Dolinci, kjer je bilo -16,9 °C. Tudi tokrat so bili na obeh lokacijah izmerki nezaščitenih alkoholnih termometrov za približno stopinjo nižji od izmerkov digitalnih termometrov. Še pred najhujšim mrazom sta bili podobno kot na zgornji vremenski postaji tudi merilni mesti v obeh mraziščih očiščeni snega, saj je predvsem v bolj prevetrenem mrazišču Dvojček napihan sneg deloma že oklepal termometer.

 

Daljinskemu odčitavanju podatkov navkljub se je bilo potrebno zaradi klasičnih termometrov in čiščenja snega večkrat spustiti v mrazišča.

 

V povezavi z absolutnim temperaturnim rekordom v mraziščih Zaplane je zgodovina pestra. Meritve v mrazišču Dolinca potekajo od leta 2002, najnižja izmerjena vrednost pa ostaja -31,5 °C, koliko je bilo 20. decembra 2009. V mrazišču Dvojček, kjer je ob primernih pogojih še bolj mrzlo, so se meritve pričele šele desetletje kasneje. Omenjena najnižja vrednost iz Dolince ni najbolj natančna in verjetno ni najnižja. Izmerjena je bila z manj kakovostnim termometrom, prvotno izmerjena vrednost -30,5 °C pa je bila naknadno popravljena za stopinjo navzdol, saj so po kasnejših primerjavah uporabljeni termometri pri negativni temperaturi zraka kazali sistematično previsoko temperaturo. Še bolj mrzlo kot v decembru 2009 je bilo 1. marca 2005, ko se je v Dolinci pokvaril termometer, temperatura pa je predvidoma dosegla vsaj -31,5 °C. Da se lahko temperatura v mraziščih Zaplane spusti še precej nižje, lahko sklepamo po arhivskih podatkih z okoliških meteoroloških postaj, po katerih je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja v najhujšem mrazu, v vremenskih razmerah, primernih tudi za mrazišča, za okoli 10 °C bolj mrzlo kot ob letošnjem februarskem mrazu.

 

Razmere v mraziščih, 4. december 2017 – 16. februar 2018

Aktualno merilno obdobje obsega tisti del letošnje zime, ko je bila verjetnost za pojav mraza največja. Januar je postregel z zelo toplim vremenom, nasprotno je mraz pritisnil v decembru in v prvi polovici februarja. Izjemnega mraza nismo beležili, se je pa v mraziščih vendarle ohladilo pod -20 °C.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura, -25,3 °C, izmerjena 10. decembra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -10,9 °C. Pod -20 °C je bilo v mrazišču izmerjeno še 4. decembra (-23,6 °C) in 15. februarja (-23,4 °C). V bližino -20 °C se je temperatura spustila 21. decembra (-19,4 °C) in 16. februarja (-18,9 °C). Najbolj toplo je bilo 29. januarja,  v mrazišču je bilo 13,6 °C, na vremenski postaji nad mraziščem pa 14,3 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček se je, kar je bilo ob prisotnosti snežne odeje pričakovano, izkazalo za hladnejše od Dolince. Tako je bilo predvsem v mrzlih februarskih nočeh, denimo 15. februarja, ko je bilo v Dvojčku izmerjeno -24,0 °C, kar je najmanj na tej lokaciji v tej zimi. V noči pred tem je bila minimalna temperatura v Dvojčku za stopinjo nižja kot v Dolinci, v nekaterih nočeh pa je bila zabeležena tudi večja temperaturna razlika od omenjene. Kako ekstremne temperaturne razmere vladajo v Dvojčku se je pokazalo 16. februarja ponoči, ko je nočni veter premešal nekaj metrov debelo plast mrzlega zraka v mrazišču. Ob tem se je zrak ogrel za približno 10 °C v osmih minutah, in sicer na temperaturo okoliškega zraka, na kar kažejo tudi meritve na zgornji vremenski postaji. V bolj zatišni Dolinci je mrzel zrak ostal ujet vse do jutra.

 

Nenadno nočno ogretje v mrazišču Dvojček.

 

Razmere v mraziščih, 9. oktober – 4. december 2017

V zadnjem merilnem obdobju je snežna odeja v mraziščih nekajkrat sovpadla z jasnimi nočmi. Te so bile zato zelo mrzle s temperaturo zraka nižjo od -15 °C.

Najbolj mrzlo je bilo v začetku decembra, čeprav je bil hud mraz zabeležen tudi v novembru. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura, -23,6 °C, izmerjena 4. decembra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -10,7 °C. Pod -15 °C je bilo izmerjeno tudi 27. in 28. novembra (-15,6 °C in -15,3 °C), medtem ko je bilo v oktobru najbolj mrzlo 31. dne, -9,5 °C. Najbolj toplo je bilo v zatišnem mrazišču 16. oktobra, 20,9 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo v novembrskem mrazu bolj mrzlo kot v Dolinci. Bolj kot dejstvo, da je bil temperaturni minimum za 0,2 °C nižji, je zanimiva razlika v večerni temperaturi zraka. V Dvojčku je bilo v prvi polovici nočnega ohlajanja za skoraj 2 °C bolj mrzlo kot v Dolinci, razlika pa se je do jutra zmanjšala zaradi spremembe vetra. Vse to govori v prid dejstvu, da je lahko v Dvojčku ob ustreznih vremenskih pogojih v zimskem času bolj mrzlo kot v Dolinci.

Tudi 3. decembra je bilo v Dvojčku v večernih urah bolj mrzlo kot v Dolinci, le da je bila temperaturna razlika znatno manjša, do jutra pa se je ohladilo nekoliko manj kot v Dolinci (-23,3 °C). Se je pa v omenjeni noči še enkrat pokazalo, da je v mraziščih Zaplane, kjer gre za manjše kraške vrtače, v začetku nočnega ohlajanja bolj mrzlo kot v obsežnejših mraziščih, ki jih pokriva mreža državnih meteoroloških postaj. Na -20 °C se je temperatura v mraziščih Dolinca in Dvojček spustila pred 21. uro zvečer. Podroben potek temperature zraka v Dolinci je na voljo na naslednji povezavi.

 

Potek temperature zraka v izbranih mraziščih.

 

Viri podatkov:

– podatki samodejnih postaj, ARSO-meteo.si

 

Prvi jesenski mraz, 31. oktober 2017

Spodnja razpredelnica vsebuje podatke o prvi jesenski negativni temperaturi zraka na vremenski postaji Zaplana, v meteorološki hišici 2 m nad tlemi. V letošnji jeseni je bila ta izmerjena danes, 31. oktobra, kar je v primerjavi s preteklimi leti relativno pozno. Negativna temperatura pri tleh, -1,2 °C, je bila sicer izmerjena že 2. oktobra. Datum s prvim mrazom in slano se na območju Zaplane lahko zelo razlikuje glede na mikrolokacijo. Tako se danes na vremenski postaji na Zgornji Zaplani (pri cerkvi) temperatura ni spustila pod ničlo (1,9 °C).

V okoliških mraziščih je meja med zadnjim spomladanskim in prvim jesenskim mrazom pogosto zabrisana, saj se le-ta pojavlja tudi poleti. Z izjemo letošnjega leta, saj je bila zaradi odsotnosti poletnega mraza in nato septembrskega deževja prva negativna temperatura zraka v mrazišču Dolinca zabeležena šele 29. septembra. Danes je bilo v tem mrazišču izmerjeno -9,5 °C.

Oktobrski temperaturni rekordi so še precej nižji – 26. oktobra 2003 je bilo na vremenski postaji Zaplana ob prisotnosti 17 cm debele snežne odeje izmerjeno -7,9 °C, v mrazišču Dolinca (20 cm snega) pa -20,6 °C.

 

Prva jesenska negativna temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

 

2017: 31. oktober (-2,7 °C)

2016: 6. oktober (-1,2 °C)

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

 

Viri podatkov:

Razmere v mraziščih, 22. avgust – 9. oktober 2017

V večjem delu merilnega obdobja so bile vremenske razmere neugodne za nastanek temperaturne inverzije v mraziščih. Ker je omenjeno obdobje sledilo poletju, v katerem se prav tako ni ohladilo pod 0 °C, je bilo v mrazišču Dolinca zabeleženo najdaljše obdobje brez mraza od začetka meritev.

Najhladnejše noči so se razumljivo pojavljale ob koncu merilnega obdobja, ob koncu septembra in v prvih dneh oktobra. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -4,7 °C izmerjena 2. oktobra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 1,1 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (-3,1 °C), pod ledišče pa se je ohladilo še petkrat. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 27. avgusta, 31,8 °C. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 31,5 °C.

V Dolinci je minilo doslej najdaljše obdobje brez mraza. Čeprav je bilo 19. maja in 22. septembra izmerjeno 0,0 °C, pa velja, da se od 6. maja (-1,4 °C) pa vse do 29. septembra (-0,4 °C), to je v 145 dneh, temperatura ni spustila pod 0 °C. Doslej je bilo najdaljše obdobje brez mraza dolgo 124 dni leta 2008. V ostalih letih so bila ta obdobja zaradi poletnih negativnih temperatur posledično veliko krajša.

 

Razmere v mraziščih, 17. julij – 22. avgust 2017

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura zraka v mraziščih ponovno zelo približala ledišču, kot vse kaže pa se v letošnjem poletju, kljub vsemu – manj kot 1 °C je bilo izmerjeno že štirikrat – ne bo ohladilo pod ničlo. V tem primeru bo poletje v vsej 14-letni merilni zgodovini drugo takšno brez poletnega mraza, poleg poletja 2008.

Dve najhladnejši noči sta bili zabeleženi ob koncu merilnega niza. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,1 °C izmerjena 22. avgusta. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,2 °C, na vrhu Ulovke pa 10,8 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (1,5 °C), pod 5 °C pa se je ohladilo še 18. julija in 13. avgusta. Tokrat smo zabeležili predvsem visoke dnevne temperature, ki so bile blizu najvišjim izmerjenim. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 4. avgusta, 35,6 °C, na ta dan je bila tudi na vremenski postaji Zaplana ob jugozahodniku izmerjena najvišja temperatura poletja 36,6 °C.

 

Avgustovski vročinski val 2017

V minulih letih je vročina svoj višek pogosto dosegla v avgustu in enako se je zgodilo tudi letos. Tako so bile v poletjih 2011, 2012 in še posebej 2013, ko so bili marsikje po Sloveniji izmerjeni novi postajni ali celo državni temperaturni rekordi, najvišje temperature zraka izmerjene v avgustu. Na Zaplani v minulem, letos že četrtem vročinskem obdobju sicer ni bilo izmerjenih novih temperaturnih rekordov, kljub temu pa se bo vročina, poleg dejstva, da je bilo 40 °C ponekod po Sloveniji izmerjeno v treh dneh zapored, vsaj tistim nekoliko vestnejšim opazovalcem vremena vtisnila v spomin po nekaterih drugih zanimivih značilnostih.

Med letošnjo vročino je, vsaj v posameznih dneh, nadmorska višina posamezne vremenske postaje še posebej malo vplivala na izmerjeno najvišjo dnevno temperature zraka. V nekaterih primerih je bilo namreč v Ljubljani podnevi hladneje kot na 400 m višje ležečih merilnih mestih na Notranjskem (Babno Polje, Bloke) in na Vrhniki je bila temperatura podobno visoka kot na vrhu Nanosa (1240 m).

Na izmerjeno temperaturo zraka na nekem območju vpliva več dejavnikov, kot so lastnosti tal, lokalni vetrovi, trenutna oblačnost, relief in drugi. Letos je bila prisotna izrazita sušnost predvsem na jugu Notranjske, manj pa severneje v okolici Logatca. K raznovrstnim temperaturnim razmeram pa so imeli največji vpliv različni vetrovi, ki so bili posledica t.i. konvergence vetra. To je območje stekanja različnih vetrov, pri čemer se največkrat ob brezvetrju ozračje še posebej močno segreva. Lokacija konvergence se iz dneva v dan spreminja.

Za Primorsko je denimo značilno, da se tekom dneva ob ustaljenem vremenu mešata dve zračni masi. Dopoldne pogosto prevladuje veter vzhodnih smeri iznad celine in prisotno je močno ogrevanje. Podnevi to območje preplavi morska zračna masa z zahoda in ozračje se ne ogreva več tako intenzivno. Morska zračna masa največkrat seže v Vipavsko dolino ali do Postojne. Ob primernih pogojih ta zračna masa, katero lahko spremlja linija kumulusne oblačnosti, zajame tudi Logatec, kjer pogosto postane bolj vroče kot na Primorskem. V Ljubljanski kotlini lahko še vedno vztraja manj vroča zračna masa z vzhodnikom in tako se dogaja, da postane območje največje vročine ravno okolica Logatca.

V minulem vročem obdobju je bil južni del Notranjske pogosto pod vplivom konvergence ali bolj vroče zračne mase zahodno od nje, medtem ko je bila okolica Logatca, še bolj pa Zaplana nekajkrat pod vplivom zračne mase vzhodno od konvergence. Zaradi različne stabilnosti zračne mase v višinah najhujša vročina tudi ni povsod segla do nižin, kar se je v petek, 4. avgusta pokazalo predvsem na primeru Črnomlja in Cerkelj ob Krki, dveh dokaj bližnjih vremenskih postaj na enaki nadmorski višini, ki pa sta tega dne ob enakih vremenskih pogojih dosegli precej različen maksimum (40 oz. 36 °C).

 

Potek vremena je bil specifičen prav vsak dan tekom vročinskega obdobja:

 

1. avgust je zaznamoval precej pozen obrat vetra na zahodnik, na Zaplani in na Vrhniki je bilo manj vroče kot na višjih vremenskih postajah drugod na Notranjskem. V Logatcu (487 m) se je ogrelo na 34,3 °C, na Vrhniki (370 m, lokacija postaje nad mestom) do 33,5 °C in na Zaplani (566 m) do 32,6 °C.

2. avgusta je na Zaplani ves čas pihal jugozahodnik, prav neverjetno pa je, da je nekaj kilometrov stran, na Vrhniki, še do poznega popoldneva pihal vzhodnik. V Logatcu se je ogrelo do 36,1 °C, na Zaplani do 36,0 °C in na Vrhniki le do 33,5 °C. Na Ulovki nad Vrhniko (795 m), skoraj 500 m višje, je bilo z 32,1 °C le malo hladneje. V Polhograjskem hribovju je jugozahodnik močno zakasnil in tam je bilo v Topolu (695 m) podobno vroče kot na višji Ulovki. Hkrati so bili na južnem Notranjskem zabeleženi novi postajni temperaturni rekordi okrog 35 °C (Babno Polje 755 m, Bloke 718 m). Zvečer je nevihtni piš iz neviht nad osrednjo Slovenijo ohladil ozračje tudi na območju logaške občine.

3. avgusta je vročina minila v znamenju vzhodnega vetra in kraji severno od Logatca, kjer se je zahodnik pojavil šele pozno zvečer, so bili opazno hladnejši od nekaterih višjih vremenskih postaj. V Logatcu je bilo 33,6 °C, na Zaplani 32,1 °C in na Vrhniki 33,8 °C. Postojna (533 m) je na podobni nadmorski višini kot Zaplana beležila kar 35,6 °C, tudi Medvedje Brdo nad Logatcem (788 m) je bilo toplejše s 33,2 °C. Na Babnem Polju je bilo s 35,2 °C komaj kaj hladneje kot v Postojni.

4. avgust se je pričel z vzhodnim vetrom, obrat vetra na zahodnik pa je bil veliko kasnejši od pričakovanj. Zračna masa z zahodnikom je Zaplano dosegla približno pol ure kasneje kot Logatec, v tem času pa je temperaturna razlika med postajama narasla na vsaj 3 °C. Ob obratu vetra se je nato na Zaplani ogrelo celo nekoliko bolj kot Logatcu. Logatec je beležil 36,3 °C, Zaplana 36,4 °C, Petkovec pri Logatcu (543 m) 36,7 °C, Vrhnika 36,4 °C, Ulovka 32,7 °C in Postojna 35,7 °C. Noč je bila zelo topla, na Medvedjem Brdu se je ohladilo le do 22,9 °C, na Ulovki pa se temperatura ni spustila niti pod 23,4 °C.

5. avgusta je zapihal okrepljen vzhodnik in težišče vročine se je preselilo na Primorsko. Na vremenskih postajah, ki so ob šibkem vzhodniku navadno toplejše od območja Logatca, tokrat zaradi večje hitrosti vetra ni bila izmerjena veliko višja temperatura zraka. V okolici Logatca se je ogrelo do okrog 32 °C, vetroven in soparen večer pa je naznanjal toplo jutro.

6. avgusta se je topla noč pojavila tudi ponekod v nižjih legah. Z 21,1 °C je bila noč na vremenski postaji Zaplana druga najtoplejša doslej in peta s temperaturo višjo od 20 °C od pričetka meritev. Nočno ohlajanje je proti jutru ovirala oblačnost, predvsem pa vzhodni veter. V zatišnem mrazišču Dolinca je zato izmerjeno 14,6 °C. Topla noč je bila tudi na Medvedjem Brdu in na Ulovki, vendar ni bilo več tako toplo kot 4. avgusta. V Logatcu se je temperatura spustila nekoliko pod 20 °C. V severnem delu logaške občine in na Vrhniki se je zvečer vročinski val zaključil z nevihto in debelo točo.

 

Viri:

  • podatki lastnih in vremenskih postaj Društva za raziskovanje vremena in podnebja
  • ARSO-meteo.si
  • Slovenski meteorološki forum

 

Razmere v mraziščih, 10. junij – 17. julij 2017

V zadnjem merilnem nizu se temperatura zraka v mraziščih ni spustila pod ledišče, se mu je pa zelo približala. Najhladnejše noči so se zvrstile v dneh pred 20. junijem in okrog 16. julija.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,5 °C izmerjena 16. julija. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 8,2 °C. Negativno temperaturo zraka je v mrazišču preprečila samo sprememba vetra, ki je bila proti jutru zabeležena na zgornji vremenski postaji. Na to kaže tudi podatek, da je bil temperaturni minimum v mrazišču izmerjen že ob 4:30 zjutraj, kar je vsaj eno uro bolj zgodaj kot je to običajno za ta del leta. Sveža jutra so bila še 17. julija (0,9 °C), 18. junija (2,0 °C) in 19. junija (2,8 °C). Najvišja temperatura, 31,2 °C, je bila ob vzhodniku in nato obratu v jugozahodnik izmerjena 9. julija. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 30,9 °C.

V mrazišču se temperatura v letošnjem meteorološkem poletju še ni spustila pod 0 °C. Če bo pri tem tudi ostalo, bo to šele drugo poletje brez izmerjene negativne temperature po začetku meritev leta 2004. To se je do sedaj zgodilo samo v poletju 2008, medtem ko povsem drug ekstrem predstavlja poletje 2006 s kar devetimi hladnimi nočmi.

 

Pojav tople noči, 23. junij 2017

O topli ali tropski noči govorimo, ko se na nekem območju najnižja nočna temperatura zraka 2 m nad tlemi ne spusti pod 20 °C. Tople noči so značilne zlasti za urbana središča, pa tudi nekoliko vzpeti svet, od koder se ponoči težji hladen zrak spušča v nižje ležeče doline. Lahko so posledica prevelike prevetrenosti ozračja ob topli zračni masi in prisotnosti nočnih oblakov, ki ovirajo sevanje toplote tal nazaj v vesolje.

Zaradi vetra in deloma tudi oblačnosti se je topla noč 23. junija pojavila tudi v krajih, kjer so tople noči zaradi nastajanja plasti hladnega zraka ob pojavu temperaturnega obrata sicer redke. Na Spodnji Zaplani je bilo ponoči najmanj 20,1 °C, s tem pa je bila na tej lokaciji zabeležena četrta topla noč od pričetka meritev leta 2002. Z izjemo doslej najtoplejše noči 29. julija 2013, ko se je ohladilo le do 21,7 °C, so tople noči na Spodnji Zaplani navadno povezane z vrednostmi malo nad 20 °C. Poleg omenjene sta bili topli noči na Spodnji Zaplani še 14. julija 2011 (20,1 °C) in 8. julija 2015 (20,0). Topla noč v poletju 2011 se ni pojavila povsod istočasno, saj se je julija pojavila le na Zaplani, avgusta pa le v nekoliko nižjih krajih, denimo v Logatcu. Kje so tople noči najpogostejše kaže podatek, da je bilo na najvišjem vrhu Zaplane, na Ulovki, samo v poletju 2015 zabeleženih kar 16 toplih noči.

Današnja topla noč je bila zabeležena skoraj povsod na območju Logatca in v njegovi širši okolici. Izjema je bila Ulovka z minimalno temperaturo 19,3 °C, še precej bolj sveže pa je bilo v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bilo že pred polnočjo izmerjeno 14,5 °C, ob vetru se je temperatura sredi noči povzpela na temperaturo okolice (21,7 °C), do jutra pa se je ponovno spustila na 15,7 °C.

 

Potek temperatura zraka in veter v noči na 23. junij 2017.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy