V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21.julija do 3.septembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,7°C izmerjena 2.septembra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do 4,4°C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 31.avgusta (0,1°C), 3.septembra (1,7°C) in 26.julija (2,1°C). Minulo meteorološko poletje je dober pokazatelj kompleksnosti temperaturnih razmer v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bila skoraj vsako poletje zabeležena kakšna noč z minimalno temperaturo pod lediščem. Čeprav sta bili v poletju 2010 na zgornji meteorološki postaji Zaplana zabeleženi dve ekstremno nizki poletni temperaturi (druga in tretja najnižja doslej izmerjena poletna temperatura), pa v mrazišču vsaj na 2m višine temperatura ni padla pod ledišče. Vzrok sta bili megla in visoka vlažnost zraka, ki sta vsaj v nočeh, ki so bile potencialno ugodne za nizke temperature, zavirali ohlajanje v mrazišču. Tako je bila temperatura v mrazišču 31.avgusta ob 22:00 uri zvečer že 0,8°C, malo po polnoči je padla na 0,1°C, nato pa se je temperatura zaradi megle in prehodne oblačnosti hitro dvignila na temperaturo okolice. Najvišja temperatura 31,7°C je bila izmerjena 23.julija ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 32,9°C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje lokalno nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem, zgolj s travo poraslem in zato bolj prevetrenem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

Megla v mrazišču Dvojček 26.avgusta zvečer.

Na vremenski postaji Spodnja Zaplana je bila od pričetka meritev leta 2002 najnižja temperatura v meteorološkem poletju (junij, julij in avgust) izmerjena 8.junija 2005. Takrat se je temperatura po minimalnem alkoholnem termometru na 2m višine v meteorološki hišici spustila na 2,0°C. Najnižje avgustovske temperature so bile izmerjene v letu 2005, ko se je 5.avgusta ohladilo na 5,3°C, še nižje temperature pa je takrat preprečila vremenska situacija s  severovzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozračja, zaradi katerih se je na Zaplani pojavljala pobočna megla.

Vremenska situacija ob koncu avgusta 2010 je bila drugačna. 30.avgusta sredi dneva je bilo že pred prehodom hladne fronte precej mrzlo, za fronto, ki je Slovenijo prešla popoldne in so jo spremljale padavine, pa je dotekal še nekoliko hladnejši zrak. V meteorološkem žargonu bi lahko to hladno fronto brez zadržkov poimenovali kot ”summer killer” fronto, saj je prinesla nepreklicni konec poletja. Ob prehodu fronte je bila na Zaplani temperatura samo 7,7°C, okoli 17:00 ure pa se je razjasnilo, vendar je temperatura le malo naraščala. Tla so bila mokra in toplotna energija sonca se je porabljala bolj za izhlapevanje vode, kot pa za dvig temperature. Na Zaplani se je temperatura prehodno dvignila le do 9,3°C in že kmalu je pričela spet padati.

Stanje 30.avgusta popoldne; topel poletni dan, popestren s poletnimi kopastimi oblački? Zgolj na fotografiji! V času nastanka fotografije je bila temperatura namreč samo 8°C.

Ob 21:00 uri je bilo za avgust izjemnih 6,4°C, ob polnoči pa 4,4°C, do jutranjega minimuma pa je temperatura padla samo še za eno stopinjo. Vzrok je bil v prehodni oblačnosti, ki je povzročila dvig temperature. Zasebne meteorološke postaje v okolici Logatca so tako zabeležile temperaturo do 6°C ob 3:00 zjutraj, nato pa se je ponovno ohladilo. Na Spodnji Zaplani je bila po samodejni vremenski postaji izmerjena najnižja jutranja temperatura 3,3°C (glede na minimalni alkoholni termometer 3,2°C), na Petkovcu 2,7°C in v Logatcu 3,0°C. Ob 5:00 zjutraj je bila na Zaplani plitva megla z vidnim zvezdnatim nebom, kasneje pa se je megla nekoliko zgostila in dvignila. To je tudi vzrok, da je temperatura pričela naraščati ob 6:00 zjutraj, torej uro prej, kot je običajno za ta čas. Pri tleh je bila izmerjena temperatura 2,6°C in ni prišlo do pojava slane. Ljubljansko kotlino sta pokrivali debelejša megla in nizka oblačnost, tako da se je na uradni meteorološki postaji v Ljubljani ohladilo do 7,4°C, v višji Postojni na 3,0°C, vsaj v okolici Ilirske Bistrice pa se je pojavila tudi slana.

V preteklosti se je temperatura v avgustu spustila tudi nižje, kljub temu pa je bila na Spodnji Zaplani 31.avgusta 2010 izmerjena najnižja avgustovska temperatura od pričetka meritev leta 2002. Še nekoliko nižje temperature je preprečila prehodna oblačnost v nočnem času, profil vetra po višini pa ni bil najbolj ugoden za nočne ohladitve na Zaplani, saj so namesto severnih prevladovale jugozahodne do zahodne smeri vetra. Jakost ohladitve za ta čas ni bila izjemna, na kar kaže tudi 5.september 2007, ko se je na Zaplani ohladilo na 1,9°C. Temperatura resda ni bila izmerjena v avgustu, a vendarle je primerjava obeh ohladitev možna zaradi zgolj petih dni časovne razlike.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- radiosondaža Ljubljana-Bežigrad 

- OGIMET

Zaplana je precej megleno območje, vendar to ni vedno očitno, saj kakšno leto dlje časa prevladuje tip vremena, ki ni ugoden za nastanek megle in posledično ni zabeleženih prav veliko meglenih dni. V poletju se megla na Zaplani večinoma pojavlja le v zgodnjih jutranjih urah, kar je sicer odvisno od vrste megle. Radiacijska megla (značilna za doline in kotline) se običajno prej razkroji kot pobočna megla (značilna za hribovita območja). V obdobju meteoroloških opazovanj na Zaplani se je v poletju megla najdlje, do 11:30 dopoldne, zadržala 5.avgusta 2006. Ta rekord se je obdržal do 14.avgusta 2010. Dan prej je na Zaplani padlo 51mm dežja, večinoma v popoldanskem nalivu, zvečer pa se je že razjasnilo in ob brezvetrju je kmalu nastala radiacijska megla. Ta se je do jutra iz smeri Logaškega polja odebelila in zgostila. Pojavila se je meglena moča in z drevja je močno kapljalo. Ob 10:00 dopoldne se je radiacijska megla pričela trgati in temperatura je hitreje naraščala. Takrat ali pa že prej je radiacijska megla razpadla v Postojni, Ilirski Bistrici, na Loškem polju in v dolinah okoli Idrije. Na Zaplani je sledil obrat vetra, temperatura se je celo malo znižala, radiacijsko meglo ob brezvetrju pa je zamenjala pobočna megla, ki jo je spremljal vzhodni veter. Ta megla je na Spodnji Zaplani trajala do 12:30, najbolj izpostavljeni grebeni pa so bili oviti v meglo še nekoliko dlje časa. Zaradi razlike v osončenosti je prišlo do večjih temperaturnih razlik med Zaplano in okolico. Po hladnosti so pričakovano izstopali kraji na dnu zamegljene in oblačne Ljubljanske kotline, medtem ko je bilo v nekoliko dvignjenih in osončenih legah precej topleje. Opoldne je bilo na Zaplani 16°C, v Borštu pri Gorenji vasi 22°C, v Postojni, Idriji in na Babnem Polju pa 23°C. Na Zaplani se lahko megla v poletju pojavlja tudi sredi dneva, vendar le v primeru deževnega vremena. 14.avgusta 2010 pa je bila situacija drugačna, saj je megla nastala ob anticiklonalnem oz. ustaljenem vremenu in je bila povezana z dvignjeno temperaturno inverzijo nad Ljubljansko kotlino. Temperaturna inverzija, v tej plasti zraka je temperatura z višino nekoliko naraščala, je bila glede na radiosondažo Ljubljana-Bežigrad med višinama 550 in 750m.

Viri podatkov:

- avtomatske meteorološke postaje ARSO

- radiosondaža Ljubljana-Bežigrad

- vremenske kamere

Ko je že kazalo, da bo julij 2010 najtoplejši in eden od bolj sušnih julijev doslej, je vreme v samo nekaj dneh ob koncu meseca statistiko postavilo na glavo. V četrtek 29.julija se je preko Alp pomikala hladna fronta, izrazitejše poslabšanje vremena pa je povzročilo območje nizkega zračnega pritiska nas severnim Sredozemljem. Ob tem se je prehod vremenske fronte upočasnil in posledica je bilo nekoliko daljše poslabšanje vremena. Lahko bi govorili tudi o izboljšanju vremena, saj je deževje prekinilo sušo v večjem delu Slovenije. Na Zaplani je na podlagi klasičnih meritev padlo 76,5mm, po podatkih samodejne vremenske postaje pa 75,3mm dežja. V Logatcu je padlo manj dežja, več pa v krajih v smeri Rovtarskega hribovja. Prvi dan poslabšanja so se na Zaplani pojavljali močnejši nalivi, ki pa se naslednji dan v še hladnejši zračni masi niso več pojavljali. Arhivski podatki kažejo, da taka deževja sredi poletja niso nič neobičajnega. Tokratno deževje ni bilo na Zaplani nič posebnega, ne po njegovem trajanju, ne po izmerjeni količini padavin. 2.julija 2007 je denimo v eni uri padlo več dežja, kot v tokratnem 24-urnem poslabšanju! V času padavin je večinoma pihal prizemni vzhodni veter, spodnja baza nizkih oblakov stratusov se je nekajkrat spustila pod 600m nadmorske višine in s tem je bil tudi del Spodnje Zaplane ovit v gosto meglo z vidnostjo le nekaj deset metrov. Temperature so se gibale med 12 in 14°C in tako je postalo dokončno jasno, da ne bo zabeležen najtoplejši julij doslej.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 24.maja do 20.julija, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura 0,8°C izmerjena 1.junija. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do 3,8°C. Tako majhna temperaturna razlika med mraziščem in okolico je posledica zahodnega vetra, ki se je v mrazišču umiril šele v jutranjih urah. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 2.junija (0,9°C), 24.junija (1,0°C) in 8.julija (2,4°C). Še v nekaj dneh je temperatura padla pod 5°C. Najvišja temperatura 32,7°C je bila izmerjena 15.julija.  Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem kar 34,0°C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem in zgolj s travo poraslem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 10.aprila do 24.maja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -5,5°C izmerjena 16.aprila. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do 0,1°C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 12.aprila (-2,4°C), 20.aprila (-2,2°C), 29.aprila (-2,8°C) ter 19.maja (-3,3°C). Najvišja temperatura 24,0°C je bila izmerjena 26.aprila ob vzhodnem vetru.  Istega dne je bilo na zgornji meteorološki postaji zaradi močnejšega in stalnega vzhodnega vetra le 21,7°C.

Posledica fenskih vetrov in s tem nizke relativne vlažnosti zraka v zadnjih dneh so tudi nizke jutranje temperature 19.maja. Večer pred tem je bilo na Zaplani še vetrovno in zabeležen je bil verjetno najbolj suh večer od obstoja avtomatske meteorološke postaje leta 2005. Ob 22:00 uri je bila ob temperaturi 11°C relativna vlažnost na meteorološki postaji samo 30%, ob polnoči pa 35%. Ob tako suhem ozračju se je temperatura do jutra močno znižala in dosegla minimum ob 6:00 zjutraj, ko je bilo na 2m višine v meteorološki hišici 2,0°C. Temperatura se je pri tleh prav gotovo spustila nekoliko pod ledišče, na kar kažejo tudi podatki iz uradne mreže meteoroloških postaj. Na zasebni meteorološki postaji Gorenji Logatec se je ohladilo do 0,9°C, na Petkovcu pa do 1,6°C. Temperaturna razlika med Logatcem in Zaplano je torej znašala dobro stopinjo, medtem ko je bila razlika dan pred tem zaradi debelejše megle v Logatcu samo 0,4°C. Od leta 2003 naprej je bila na Spodnji Zaplani najnižja majska temperatura -0,6°C, izmerjena v obdobju od 10. do 13.maja 2005.

V noči na 19.maj se je temperatura na Zaplani nevarno približala ledišču.

Viri podatkov:

- zasebni meteorološki postaji Petkovec in Gorenji Logatec

V teh dneh so naši kraji na obrobju območja nizkega zračnega pritiska nad vzhodno Evropo, ob tem pa so 17.maja nad nami prevladovali severozahodni vetrovi, ki so se na območju Zaplane kazali kot zahodni veter, ki je pihal čez dan. V noči na ponedeljek 17.maja se je na Zaplani severozahodnik umiril in prevladal je lokalni nočni veter iz smeri Logatca, tako da je temperatura kljub oblačni noči nekoliko padla. V Ljubljanski kotlini je fenski severozahodnik pihal tudi ponoči in posledično je prišlo do večjih temperaturnih razlik, saj je bilo denimo v Ljubljani v jutranjem času za 7°C topleje, kot na Zaplani. Takšne temperaturne razlike se običajno pojavljajo v odnosu meteorološke postaje Spodnja Zaplana do višjeležečih krajev nad temperaturno inverzijo, v tem primeru pa je šlo za veliko temperaturno razliko med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini, kar se dogaja precej redkeje. V noči na 18.maj je bila smer vetrov bolj severna, kar je na Zaplani povzročilo jasno in zatišno noč s temperaturo 4,5°C. Ponovno je bilo precej topleje v Ljubljanski kotlini, kjer so bili temperaturni minimumi v primerjavi z Zaplano za 4°C višji, medtem ko so bile trenutne temperaturne razlike še večje. Tako je bilo ob 8:00 zjutraj na Zaplani 5,5°C, v Ljubljani pa kar 13,5°C.

Viri podatkov:

- Agencija RS za okolje, Državna meteorološka služba

- Ogimet

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 28.februarja do 9.aprila, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -18,9°C izmerjena 6.marca. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do -10,2°C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 7.marca (-15,9°C), 12.marca (-13,9°C) ter 13. in 14.marca (-14,2°C). Temperaturni minimumi so bili v nadaljevanju višji že zaradi odsotnosti snežne odeje, kljub temu pa se je 8.aprila ohladilo na -8,1°C. Najvišja temperatura 20,5°C je bila izmerjena 9.aprila ob vzhodnem vetru. Zaradi šibkejšega vzhodnega vetra v mrazišču se je tam ogrelo bolj kot na meteorološki postaji izven mrazišča (18,0°C).

V letošnji meteorološki pomladi vladajo na Zaplani tipične snežne razmere. Na kratko bi jih lahko opisali kot spomladansko-zimski kontrasti, saj je v splošnem sneg že skopnel, na prisojnih pobočjih so iz zemlje pokukali prvi znanilci pomladi, medtem ko je v osojnih legah, še posebno pa v mraziščih, snega še vedno veliko. Take razmere se pojavljajo po zimah, kakršna je bila letošnja, torej z dovolj snežnih padavin. V milih zimah pade malo snežnih padavin in tako se tudi v mraziščih ne more nabrati toliko snega, da bi se lahko zadrževal še v pozni pomladi.

19.marec je bil zadnji dan, ko se je lahko na Zaplani še govorilo o strnjeni snežni odeji. 20.marca je bila v okolici meteorološke postaje Zaplana že manj kot polovica površine pokrita s snegom. Čeprav je bilo na merilnem mestu še 10cm snega, je šlo le za snežne krpe. Na Logaškem polju je sneg skopnel že kakšen dan ali dva pred tem. Mrazišče Dolinca je kazalo klasično pomladno podobo. Prisoje so bile kopne že več dni, na osojah pa je vztrajala še relativno debela snežna odeja.

Mrazišče Dolinca je zaradi svojih karakteristik znano po nizkih jutranjih temperaturah, snežne razmere pa so boljše v nekaterih globjih in senčnih mraziščih. Eno takih je sosednje mrazišče pod čebelnjakom. 21.marca zjutraj je bilo v tem mrazišču še 62cm snega.

Kljub nizki nadmorski višini 489m po snežnih razmerah še bolj izstopa mrazišče Globoka dolina v bližini Jezerca, kjer od 21.marca tudi potekajo meritve temperatur. Tega dne je bilo v tem globokem in z gozdom poraščenem mrazišču 60-75cm snega.

Tudi na uravnanih in odprtih legah izven mrazišča je bilo snega glede na bližnjo okolico še veliko. Glede na višino snega je tako ponekod vladala prava zima…

…medtem ko so se črni telohi in spomladanski žafrani večinoma že lahko mirno spogledovali z umikajočo se snežno odejo.

Snežna odeja, ki se je na Zaplani zadrževala vse od 2.januarja, je torej povečini skopnela. Prave zime je nepreklicno konec, kar pa ne pomeni, da v aprilu ne more pasti še veliko mokrega snega, ki bi se v primeru nočnega zmrzovanja zadržal nekaj dni. Nenazadnje je pomenljiv podatek, da se je v obdobju 2002-2006 aprilski sneg na Zaplani pojavil čisto vsako leto in da so bila pravzaprav zadnja tri leta brez aprilskega snega posebnost glede na dolgoletne statistike.