Category: Analiza vremena

Razmere v mraziščih, 16. april – 31. maj 2019

Drugo polovico letošnje meteorološke pomladi je zaznamovala izrazita majska ohladitev, ki pa mraziščem rekordno nizke temperature za omenjeni mesec ni prinesla. Najnižja temperatura v obravnavanem obdobju je bila izmerjena v sredini aprila.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju 16. aprila, -6,5 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno -0,3 °C. Podobno nizke temperature so se pojavile tudi mesec dni kasneje, v prvi dekadi maja. 7. maja je bila na zgornji vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja majska temperatura doslej (-1,4 °C), v mrazišču Dolinca pa sta v bolj vlažnem ozračju z -4,9 °C do najnižje majske vrednosti zmanjkali kar 2 °C. Pod 0 °C se je temperatura do konca merilnega obdobja v Dolinci nazadnje spustila 17. maja. Najvišja temperatura 22,7 °C je bila v mrazišču izmerjena 24. maja. Tudi na vremenski postaji Zaplana je bilo na omenjeni dan podobno toplo z 22,6 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč ter Ulovke so na voljo v rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 1. marec – 15. april 2019

V prvi polovici meteorološke pomladi so lahko vremenske razmere na Zaplani še povsem zimske, toda letos je vreme ubralo vseeno bolj pričakovano pomladno pot. Snežna odeja ni bila prisotna v količini, ki bi v mraziščih omogočala hujši nočni mraz in tako so izmerjene vrednosti temperature zraka precej zaostajale za doslej najnižje izmerjenimi za mesec marec in prvo polovico aprila. Najnižje temperature so bile izmerjene ob koncu marca, ko so jih spremljale tudi velike temperaturne razlike med popoldnevi in nočmi.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 22. marca, -9,7 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno zgolj -0,1 °C. Pod -10 °C se torej ni več ohladilo, je bilo pa zabeleženih šest noči s temperaturo vsaj -8 °C. Najvišja temperatura je bila izmerjena le dva dni po največjem mrazu, 24. marca je bilo namreč 22,0 °C, na vremenski postaji Zaplana pa je bilo zaradi večje prevetrenosti ob vzhodniku nekoliko manj toplo (20,5 °C). 31. marca se je v mrazišču ogrelo za 29 °C, po jutranjem mrazu -8,5 °C je bilo podnevi namreč 20,9 °C. Obratno, torej med dnevom in nočjo, so bile temperaturne razlike nekoliko manjše. V zgodovini meritev je bila v mrazišču izmerjena tudi že večja temperaturna razlika med dnevom in nočjo in sicer se je v julijski noči leta 2006 ohladilo za več kot 30 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč ter Ulovke so na voljo v rubriki mrazišča.

 

Nočnemu mrazu 31. marca je sledila izrazita dnevna otoplitev.

 

Razmere v mraziščih, 16. januar – 28. februar 2019

Podobno kot v prvi je tudi v večjem delu druge polovice meteorološke zime prevladovalo suho vreme z veliko jasnine, v takšnih vremenskih razmerah pa se mrazišča po temperaturi zraka navadno najbolj razlikujejo od njihove okolice. Zabeleženo je bilo večje število jasnih in posledično mrzlih noči. Ob koncu januarja je jasnina sovpadla s snežno odejo in zato je bilo takrat tudi najbolj mrzlo.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 26. januarja, -21,8 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno -9,9 °C. Noči s temperaturo -10 °C ali nižjo je bilo v Dolinci deset, kar je manj kot v prvi polovici zime. Najvišja temperatura je bila izmerjena 26. februarja, 18,0 °C, ko je bilo na vremenski postaji Zaplana zaradi večje prevetrenosti ob vzhodniku nekoliko manj toplo (16,2 °C).

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo v času kopnih tal topleje, ob snežni odeji pa bolj mrzlo kot v Dolinci. Čeprav je bila 26. januarja izmerjena za dve desetinki (-21,6 °C) višja minimalna temperatura kot v Dolinci, pa je bilo po vmesnih vrednostih oz. večino noči v Dvojčku bolj mrzlo. Nekaj dni pred tem, 20. januarja, je bilo ob jutranji razjasnitvi in posledično hitrem dopoldanskem ohlajanju v Dvojčku bolj mrzlo tudi po kriteriju minimalne temperature. Izmerjeno je bilo namreč -20,3 °C, v Dolinci pa -18,9 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 1. december 2018 – 15. januar 2019

Zahvaljujoč severozahodnim višinskim tokovom je v Sloveniji v večjem delu prve polovice meteorološke zime prevladovalo ustaljeno vreme z veliko jasnine, pri čemer pridejo specifične temperaturne razmere v mraziščih najbolj do izraza. Zabeleženo je bilo večje število jasnih, mirnih, ter posledično mrzlih noči. Za še nižje temperature je manjkala snežna odeja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 16. decembra, -18,5 °C. V tej edini jasni noči s prisotnostjo skromne snežne odeje je prišlo do prehodne pooblačitve, ki je preprečila še večji padec temperature. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno -9,3 °C. Zaradi jasnega vremena je bilo nadpovprečno veliko noči s temperaturo -10 °C ali nižjo. V opisanem obdobju je bilo v Dolinci kar 22 dni z omenjeno temperaturno vrednostjo. Najvišja temperatura je bila izmerjena 4. decembra (11,8 °C), ko je bilo podobno toplo tudi na vremenski postaji Zaplana (11,2 °C).

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo topleje kot v Dolinci tekom celotnega merilnega obdobja, kar pa se utegne spremeniti v primeru prvih jasnih noči s snežno odejo. Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 16. oktober – 30. november 2018

V drugi polovici letošnje meteorološke jeseni je bilo ustaljeno vreme prava redkost, posledično je bilo v mraziščih le eno daljše obdobje mrzlih noči v sredini oktobra. Najnižja temperatura je bila sicer izmerjena ob koncu novembra v času kopnih tal. Pred tem se je pojavil tudi sneg, ki pa mraza ob vsesplošni visoki vlažnosti ozračja ni prinesel.

V Dolinci je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 29. novembra, -9,4 °C. Temperaturna razlika v primerjavi z vremensko postajo Zaplana je bila relativno majhna, saj je bilo 21 m višje nad mraziščem v isti noči izmerjeno -5,4 °C. Pod vrednostjo -5 °C se je v Dolinci ohladilo le še naslednji dan, ko je bilo -5,2 °C. Najvišja temperatura je bila izmerjena 24. oktobra (20,7 °C), v omenjenem popoldnevu je bilo podobno toplo tudi na vremenski postaji Zaplana (21,2 °C).

V sosednjem mrazišču Dvojček so bile meritve temperature zraka po poletni prekinitvi ponovno vzpostavljene 15. novembra. Na tej lokaciji je bilo 29. novembra -9,2 °C, kar je le malo manj mrzlo kot v Dolinci, po vmesnih meritvah oz. pred temperaturnim minimumom pa je bilo v Dvojčku celo za stopinjo hladneje. Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Prvi jesenski mraz, 17. november 2018

Spodnja razpredelnica vsebuje podatke o prvi jesenski negativni temperaturi zraka na vremenski postaji Zaplana, v meteorološki hišici 2 m nad tlemi. V letošnji jeseni je bila ta izmerjena šele 17. novembra zvečer, kar je drugi najkasnejši datum doslej. Časovni razkorak med prvim mrazom pri tleh in na višini 2 od tal je bil letos izjemen, saj je bila negativna temperatura pri tleh izmerjena že 25. septembra. Takrat so bile poleg mrazišč prvega mraza na 2 m višine predvidoma deležne le najbolj zatišne lokacije na Zaplani, kot je denimo območje Jezerca.

Druga posebnost povezana s pojavom prve letošnji zmrzali je dejstvo, da je bila Spodnja Zaplana v noči na 18. november v nekakšnem toplem pasu. V višjih legah je bilo hladneje zaradi večje nadmorske višine, v nižjih območjih pa zaradi kratkotrajnega zatišja, ob katerem se je temperatura spustila bolj kot na prevetreni Spodnji Zaplani. Če se je na Spodnji Zaplani slana pojavila skoraj dva meseca prej kot na Zgornji Zaplani, pa je slednjo lokacijo prvi mraz na višini 2 m od tal obiskal nekaj ur prej kot v nočnem času običajno hladnejšo Spodnjo Zaplano.

 

Prva jesenska negativna temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

 

2018: 17. november (-0,6 °C)

2017: 31. oktober (-2,7 °C)

2016: 6. oktober (-1,2 °C)

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

 

Viri podatkov:

 

Razmere v mraziščih, 1. september – 15. oktober 2018

Obdobje, ko se temperatura v mrazišču Dolinca ni spuščala pod 0 °C je bilo letos najdaljše doslej in je trajalo 145 zaporednih dni. Zaključilo se je 25. septembra s prvo sezonsko temperaturo pod lediščem, v takratnem večdnevnem hladnem obdobju so bile sicer izmerjene temperature blizu rekordno nizkim za ta čas.

V Dolinci je bila najnižja temperatura prve polovice letošnje meteorološke jeseni izmerjena 26. septembra, -5,7 °C. Na vremenski postaji Zaplana, na 21 m višji lokaciji nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo na 0,9 °C. Poleg omenjenega dne z najnižjo temperaturo se je do okoli -5 °C ohladilo še 30. septembra (-5,1 °C), 1. oktobra (-4,9 °C) in 27. septembra (-4,7 °C). Izmerjenih -5,7 °C v Dolinci je blizu rekordno nizki temperaturi za tretjo dekado septembra, saj je bilo 29. septembra 2008 -5,9 °C. Najbolj toplo je bilo v mrazišču 12. septembra (28,7 °C), v takratnem popoldnevu je bilo podobno toplo tudi na vremenski postaji Zaplana (28,3 °C). Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček (v zimskem času) ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 21. julij – 31. avgust 2018

Podobno kot prva je bila vremensko nestanovitna tudi druga polovica meteorološkega poletja. Kljub temu se je na območju Zaplane zaradi odsotnosti ploh in neviht, ki so sicer zajemale bližnjo okolico, lokalno krepila sušnost. Prehod izrazitejše hladne fronte brez padavin bi ob hkratnem stopnjevanju suše predstavljal pomemben dejavnik za pojav jutranjega mraza v mraziščih.

Do prehoda takšne fronte ni prišlo, v času suše je bila zračna masa topla in v mraziščih se ni ohladilo pod 0 °C, kar se je zgodilo drugo poletje zapored in tretjič v zgodovini meritev, ki v mrazišču Dolinca (545 m) potekajo že vse od leta 2004. V Dolinci je bila najnižja temperatura druge polovice minulega poletja, 2,4 °C, izmerjena 28. avgusta. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo na 8,6 °C. Poleg omenjene najnižje temperature se je pod 5 °C ohladilo še dvakrat, 29. avgusta (2,8 °C) in 30. avgusta (3,9 °C). Največje temperaturne razlike med dnevom in nočjo so bile v zadnji dekadi avgusta, znašale so okrog 24 °C. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 1. avgusta (32,8 °C), ko je bilo podobno vroče tudi na zgornji vremenski postaji Zaplana (32,5 °C). Podrobnejši podatki iz mrazišč Dolinca in Dvojček (v zimskem času) ter Ulovke so na voljo v posodobljeni rubriki mrazišča.

 

Razmere v mraziščih, 1. junij – 21. julij 2018

Prva polovica meteorološkega poletja je bila vremensko nestanovitna, s tem pa v mraziščih ni bilo izmerjenih ne zelo visokih, kot tudi ne zelo nizkih vrednosti temperature zraka. Poletna zmrzal se je v mraziščih v preteklosti vedno pojavljala ob manjši namočenosti, denimo po izrazitejših ohladitvah brez spremljajočega dežja (vodna para v zraku je namreč najpomembnejši toplogredni plin). Takšna kombinacija se v lanskem poletju ni dogodila in tudi v letošnjem se vsaj zaenkrat še ni.

V mrazišču Dolinca (545 m) je bila najnižja temperatura 1,6 °C izmerjena 23. junija. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je v isti noči ohladilo na 8,7 °C. Hladnejša zračna masa, ki je v tistih dneh preplavila Slovenijo, bi ob ustreznejših vremenskih pogojih omogočila negativne vrednosti temperature v Dolinci, vendar je ohladitev spremljala obilica vlage, megle in oblakov, kar je povzročilo, da se je nočno ohlajanje v mrazišču končalo veliko pred sončnim vzhodom, ko bi bilo ob nemotenem ohlajanju sicer dosežena najnižja temperatura. Poleg omenjene najnižje temperature se je pod 5 °C ohladilo še sedemkrat. Letos se v Dolinci še ni ogrelo nad 30 °C, najbolj toplo je bilo 19. julija z 29,6 °C. V zatišju vzhodnega vetra, ki je pihal omenjenega dne, je bilo v mrazišču bolj vroče kot na bolj prevetreni zgornji vremenski postaji (28,3 °C).

 

Razmere v mraziščih, 1. marec – 31. maj 2018

Aktualno merilno obdobje sovpada z meteorološko pomladjo, ki se je v letošnjem letu pričela z zelo mrzlim marcem, končala pa s previsokimi majskimi nočnimi temperaturami. Tako se v mraziščih 1. marca ni ohladilo do -30 °C zgolj zaradi pooblačitve, v maju pa je zmrzovalo le enkrat. Ob naravno kaotičnem vremenskem dogajanju je zanimivo, da so se ekstremne vrednosti temperature ravnale po koledarju, saj je bila najnižja temperatura izmerjena prvi dan, najvišja pa zadnji dan meteorološke pomladi.

V mrazišču Dolinca (545 m) je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju, -16,9 °C, izmerjena 1. marca. Temperatura bi ob odsotnosti oblakov padla do -30 °C, kolikor je bilo izmerjeno tudi zadnji dan februarja. Najnižja aprilska temperatura je bila -5,6 °C (8. april), najnižja majska pa -2,2 °C (1. maj). V maju se je temperatura spustila pod ničlo torej v le eni noči in čeprav se je to zgodilo tudi v maju 2010, pa so bile letošnje majske vremenske razmere še posebej neprimerne za pojav poznega spomladanskega mraza, saj je v mraziščih nevarnost zmrzali, vsaj na višini 2 m od tal, minila 20 dni prej kot v omenjenem letu 2010. V zadnjih 15 letih ni bilo nič nenavadnega, če se je jutranja temperatura v maju spustila pod ničlo več kot desetkrat. V času letošnjih meritev je bilo v Dolinci najbolj toplo 31. maja, 26,5 °C. Marec ali april sta običajno meseca velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kar se je zgodilo tudi letos.

 

Minimalne in maksimalne vrednosti temperature zraka v Dolinci letos spomladi.

 

S 1. junijem so bile zaradi košnje in podvojenih meritev začasno ukinjene meritve temperature zraka v sosednjem mrazišču Dvojček, kjer so temperature, vsaj ob prisotnosti snežne odeje, lahko tudi nižje kot v Dolinci. V toplem delu leta pa je to mrazišče sistematično toplejše in 1. marec je bil letos tudi zadnji dan, ko je bil Dvojček (-18,7 °C) hladnejše mrazišče.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy