V začetku letošnjega decembra se je pojavil žled v višje ležečih krajih. Na Zaplani sta ivje in žled nastajala nad okoli 700 m nadmorske višine predvsem na območju Ulovke. Na še višjih območjih je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa, s tem pa je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takih območij je Javornik, ki se ga je dalo v povsem zimski preobleki občudovati z večjega dela Zaplane.

 

 

Javornik

V javnosti pogosto prihaja do zamenjave z Javorniki nad Cerknico, visoko kraško planoto, kjer se nahajata vrhova Mali in Veliki Javornik. To poročilo pa se ukvarja z Javornikom nad Hotedršico, Črnim Vrhom nad Idrijo in Colom. Javornik je območje, naselje in vrh z nadmorsko višino 1240 m, na katerem stoji tudi razgledni stolp. V bližini vrha se nahajata planinska koča in istoimensko smučišče.

Iz vremenskega stališča je Javornik zelo zanimivo območje, saj gre za masivno oz. neprekinjeno gorsko pregrado, usmerjeno približno v smeri jugovzhod – severozahod. Masivna pregrada pomeni, da dotekajoča zračna masa iz vzhoda pregrade ne more obteči (kot v primeru, če bi Å¡lo za osamljen vrh), temveč se je zrak prisiljen dvigniti, pri čemer prihaja do njegovega ohlajanja in izločanja vlage. Večja je količina padavin, posledično pa so izrazitejÅ¡i vremenski pojavi, kot sta žled in ivje. Ivje lahko pozimi vidimo tudi v večjem delu Zaplane, Å¡e posebej pa na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko.

 

Vremenske razmere na Javorniku v začetku decembra 2014

Zgornja fotografija kaže stanje na Javorniku od daleč, dejanske razmere pa smo si pobliže ogledali člani Društva za raziskovanje vremena in podnebja. Razmere smo preverili večkrat, pogoji za fotografiranje pa so bili najbolj ugodni 9. in 10. decembra. Zimska preobleka Javornika, ki je bila vidna z Zaplane, je pomenila vse kaj drugega kot sneg. S kamere na tamkajšnjem smučišču so prihajale v javnost pretresljive slike žleda in ivja na žičniških napravah, celotna zgodba pa se je znašla tudi v medijih.

Po podatkih vremenske postaje, ki smo jo na Javorniku v društvu postavili že pred leti, se je temperatura zraka pod ničlo spustila 1. decembra ponoči, nato pa je vztrajala pod lediščem vsaj do 7. decembra, bistveno pa ga ni presegla tudi v kasnejših dneh. V prvem delu obdobja so se pojavljale občasne padavine v obliki podhlajenega dežja, ki je zmrzoval ob stiku s tlemi in drevjem. Istočasno  je zaradi primrzovanja megle na predmetih nastajalo še ivje. Članom društva je obilno nastajanje ivja na Javorniku znano že iz preteklih let, le da je bilo tokrat ob hkratnem žledu največje zabeleženo doslej.

 

Dejanske razmere od blizu

9. decembra je v sončnem vremenu nekaj ivja že odpadlo, vendar se je naslednji dan pokazalo, da na samem grebenu Javornika odjuga ni bila tako izrazita kot v nižjih legah in drugod na gorski pregradi (npr. na Nanosu). Februarski žled se je tega območja povsem izognil, je pa zato v minulih dneh kombinacija žleda in ivja v teh gozdovih povzročila veliko škodo.

 

Kot smo pričakovali, so nas najdebelejše obloge ivja in žleda pričakale na 1240 m visokem grebenu Javornika. Tu je temperatura zraka najnižja, veter pa najmočnejši, ob prehajanju megle čez greben nastaja ivje. Zaradi slabih rastičnih pogojev uspevajo na grebenu manjše in nekoliko zakrnele bukve. Te so bile obdane z debelimi oblogami ivja.

 

Razgledni stolp je bil v najdebelejšem ivju v zadnjih nekaj letih, od kar člani društva obiskujemo Javornik. Pihal je močan veter.

Izmerjena dolžina ivja je na lestvi pod stolpom znašala kar 170 cm.

OkoliÅ¡ki ledeni travniki – vsaka rastlina posebej je bila v ledenem oklepu.

Ostra ločnica, nad katero se prične ivje.

 

Preostale fotografije si lahko ogledate na Facebook strani Društva za raziskovanje vremena in podnebja.