Žled je pričel nastajati v soboto 21.februarja okoli popoldneva. Okoli 1800m visoko je bila plast pozitivnih temperatur, zaradi česar se je tam sneg spremenil v dež. Pod to mejo pa je bila vse do nižin plast negativnih temperatur, kjer je padal podhlajen dež. Zakaj je bil ravno na Zaplani in okolici najhujši žled? Vzrok je v idealni nadmorski višini. Nižje od Zaplane (npr. Ljubljanska kotlina) je ta dež že toliko časa padal skozi hladnejše plasti, da se je spreminjal v babje pšeno (drobna okrogla ledena zrna). V Ljubljani je nekaj časa tudi snežilo (istočasno na Zaplani deževalo in zmrzovalo), saj se topel zrak iz zahoda še ni prerinil nad območje Ljubljane (v atmosferi nad Ljubljano v nasprotju z zahodno Slovenijo ni bilo toplejše plasti, zato se sneg na svoji poti proti tlom ni stalil). V višjih legah (okoli 1000m visoko) je v noči na 22.februar že pihal topel jugozahodni veter, zaradi česar je tam deževalo pri pozitivnih temperaturah.

V soboto 21.februarja je na Zaplani deževalo pri -4°C, še posebej pa se je žled odebelil v noči na 22.februar, ob 8:00 zjutraj je bila temperatura na Zaplani -2°C, žled pa je po meritvah dosegel debelino do 2,5cm. Posebej hudo je bilo na Zaplani zaradi snežne odeje, na kateri je zmrzoval dež, saj so se na Zaplani snežne poljane spremenile v prave ledene ploskve. Jugozahodnik z otoplitvijo se je sicer spuščal, vendar vsaj Spodnje Zaplane ni dosegel. V nedeljo 22.februarja se je temperatura dvignila do 0,4°C, v noči na ponedeljek pa je k sreči deževalo pri temperaturi malo nad 0°C, zaradi česar dež ni več zmrzoval (najnižja temperatura ponoči je bila 0,0°C).

Žled zlasti neprijeten, ko pade na snežno odejo in tako nastanejo prave ledene planjave.

Poledenele stranske ceste.

Comments are closed.