ÄŒez dan je temperatura na Spodnji Zaplani vztrajala pod lediščem, izmenjevala pa so se obdobja rosenja, rahlega dežja in zmrznjenega dežja. Žledu ni bilo lahko opaziti, saj je bilo padavin malo, prav tako je žled nastajal le na izpostavljenih legah. Prvi znak žleda so bile “podaljÅ¡ane” vodne kapljice na drevju v obliki ledenih sveč, kasneje pa je bila nekaj mm debela ledena plast opazna na večini izpostavljenih predmetov. Zaradi daljÅ¡ega toplejÅ¡ega obdobja so bila tla pretopla, da bi nastajala poledica. Tudi na masivnejÅ¡ih predmetih z večjo toplotno kapaciteto žled ni nastajal in tako termometrski zaklon v mrazišču Dolinca ni bil vkovan v led, prav tako je kot običajno deloval merilec dežja na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana.

Zmrzovanje kapljajoče deževnice.

Žled je bil lokalnega značaja, saj je bila na okoliških meteoroloških postajah, denimo na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu temperatura pozitivna. Na Spodnji Zaplani se je temperatura gibala med -0,3 in 0,0 °C, pihal pa je rahel vzhodni veter, ki je povzročal pobočno meglo. Na podlagi radiosondaže iz meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad so bile v jutranjem času negativne temperature v pasu med 600 in 1000 m nadmorske višine, višje pa se je z zahoda razširil okoli 400 m debel klin toplejšega zraka. Dež je  na Zaplani prešel v sneg v večernem času. V sredo 16. februarja se je na Zaplani pojavil še debelejši žled, v obeh primerih pa se žled v Logatcu ni pojavil.

Žled na drevesni vejici.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si