Katastrofalen žled v zimi 1996/97 je na drevju vztrajal skoraj mesec dni, škoda v gozdovih in na infrastrukturi je bila ogromna in električne energije na Zaplani ni bilo vsaj teden dni. Kljub temu je žledna apokalipsa v preteklih dneh po skoraj vseh kriterijih presegla omenjeno ujmo pred 17 leti. Žled je bil debelejši in je prizadel širše območje Slovenije.

Plast hladnega zraka nad območjem Logatca je bila sprva zadostna za padavine v obliki snega in do žledenja je prišlo dan kasneje kot na Pivškem in Postojnskem. Po obilnem sneženju 30. januarja je snežna odeja na Zaplani presegla višino 50 cm, na to snežno podlago pa je v noči na 31. januar, ko je sneg prešel v dež, pričel nastajati še žled. 1. februarja popoldne in zvečer so na Zaplani vladale prave katastrofalne razmere, saj se je zmernemu dežju pridružil tudi veter in drevje se je pričelo množično lomiti. Naslednji dan se je med dež že mešal zmrznjen dež, ki je zaradi ohladitve v višinah zmrznil pred stikom s tlemi. Ta ni prispeval k debelitvi ledenega oklepa, vendar je že popoldne istega dne pričelo deževati in ledeni oklep je postajal vse bolj uničevalen. 3. in 4. februarja je padlo tudi nekaj snega, vendar je sneg tudi tokrat prešel v dež. Sneg je pomenil vsaj nekoliko lažjo hojo po sicer zaledeneli pokrajini. Ledeni oklep se je odebelil še 5. februarja, dan kasneje pa se je vreme umirilo. Spodnjo Zaplano je sicer ves dan pokrivala plitva megla, ki je iznad Vrhnike dotekala z vzhodnim vetrom. Drugod je omenjeni dan minil v glavnem v znamenju sončnega vremena in segrelo se je bolj kot na Zaplani, kjer je bila najvišja temperatura pri samo 1 °C. Tekom te prve in neizrazite odjuge je ledeni oklep z drevja odpadel delno, dokončno pa je zaradi otoplitve in jugozahodnega vetra odpadel naslednji dan. 6. februarja je bil izmerjen ledeni oklep debeline med 7 in 9 cm.

Ledeni oklep debeline 9 cm.

Žled je slikovit in uničevalen hkrati.

Debelejši žled je bil izmerjen na vetru izpostavljenih legah, kjer je več dežja zmrznilo neposredno v ledeni oklep, tanjši pa v zatišnih legah. Več kot 9 cm debel žled je morda nastal le na vrhovih nekaterih smrek. Na 110 kV daljnovodu Kleče-Logatec, ki poteka pod Zaplano, so zaradi ledu neuradno izmerili 13 kg dodatne teže na dolžinski meter vodnika. Ob tolikšni teži ledenih oblog ni čudno, da je prišlo do pravega opustošenja energetske infrastrukture. Na Zaplani je bilo v celoti uničeno 20 kV omrežje, na 110 kV daljnovodih do Logatca se je porušilo vsaj 20 stebrov, na 220 kV daljnovodu Kleče-Divača pa je bil na Zaplani porušen vsaj en steber, še več drugih stebrov pa je bilo poškodovanih (daljnovod ponovno pod napetostjo 10. junija). V smeri sosednjega Petkovca je bilo v primerjavi z Zaplano opazno več smrek s celim vrhačem, manj poškodb na drevju pa je bilo tudi v smeri Jezerca, zgolj 50 m nižje od vremenske postaje Zaplana, ki sicer stoji blizu žledu najbolj izpostavljenem grebenu ob vzpetini Strmica (625 m). Po geografskih učinkih žleda, ti so bili manjši zahodno od Zaplane in tudi na Zgornji Zaplani je moč sklepati, da je najintenzivnejše žledenje sovpadlo s klinom vlažnega in meglenega zraka, ki na Spodnjo Zaplano v določenem višinskem pasu običajno doteka iznad Vrhnike, proti severu pa ga omejuje greben Zgornje Zaplane. Pravi žledolom se je zgodil med srednjedebelni bukovi gozdovi, saj se mlajši osebki te drevesne vrste pod težo ledu še lahko upognejo, starejša drevesa pa žled sicer poškoduje, vendar večinoma ne uniči. V nasprotju s smreko se je vrhač ohranil predvsem pri jelki. Gozd je bil posebno močno poškodovan v ozkih dolinah manjših potokov pri Ostrem Vrhu (556 m), sicer pa so posledice žledu na Zaplani na splošno nekoliko blažje zaradi večje pestrosti drevesnih in grmovnih vrst, predvsem smreke in leske.

Porušen steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača.

Uničeno 20 kV omrežje.

Žled je zajel celotno regijo in s tem so bile posledice še toliko težje obvladljive. Posledice žledu navadno najbolj prizadenejo obljudena območja, večinoma so to mestna središča. Ko je na drevju in električnih vodnikih žled je do izpada električne energije in nato do prehoda iz modernega načina življenja v srednji vek le še korak. Ob tokratnem žledu približno teden dni ni bilo elektrike, ceste so bile dolgo neprevozne, trgovine so bile izpraznjene ali celo zaprte in nekaj časa so bile prekinjene vse telekomunikacije. Večji žledolomi na Zaplani so bili v letih 1984, 1985, 1996 in 1997, manjša žledoloma pa sta bila na Zaplani zabeležena še v letih 2004 in 2008. Šibkejši žled se lahko na Zaplani pojavi tudi večkrat tekom ene zime, na podlagi gornjih podatkov pa se žled očitno rad pojavi tudi v dveh zimah zaporedoma.

Vetromer na vremenski postaji Zaplana, ki je ob žledu prav tako utrpela poškodbe.

Ledena ujma v februarju 2014 še enkrat potrjuje Zaplano kot območje z velikim potencialom za nastanek debelega žledu. Nahaja se seveda v t.i. žlednem pasu, ki se razteza v jugozahodnem delu Slovenije v smeri severozahod-jugovzhod, pri čemer je potrebno omeniti še poseben položaj Zaplane v hladnejšem, severovzhodnem delu žlednega pasu na stiku z Ljubljansko kotlino. To pomeni, da na Zaplani lahko žledi ob močnejših otoplitvah, ko na številnih drugih žlednih območjih (Pivka) zgolj dežuje. In obratno, ko žledi v toplejših delih žlednega pasu na Zaplani rado sneži, se meša sneg z zmrznjenim dežjem ali le občasno žledi. To je prišlo do izraza tudi ob tokratni ujmi, ko se je žledenje v Pivki pojavilo dan prej kot na Zaplani. Razlika pa se pojavi ob koncu žledenja, saj se lahko žled na Zaplani ohrani bistveno dlje časa kot v toplejših območjih žlednega pasu. Daljše vztrajanje ledenega oklepa pomeni večjo verjetnost da pride v nadaljevanju do novega žledenja, snegoloma ali vetroloma. To se je zgodilo ob žledu 1997 in deloma tudi v minulih dneh, saj je marsikje po Sloveniji do delne odjuge prišlo že pred 5. februarjem, na Zaplani pa je temperatura zraka ob plitvi megli in vetru komaj presegla 0 °C šele dan kasneje. Ob nekoliko močnejši odjugi bi na Zaplani še naprej žledilo, v toplejših delih žlednega pasu, predvsem na zahodni strani Dinarske pregrade v okolici Postojne, pa bi se temperatura dvignila nad ničlo. Primer tega je bilo žledenje na Zaplani in v Logatcu 5. januarja 2008. Debelina ledenih oblog je znašala vsaj 2 cm, omeniti pa velja takratne vremenske razmere, saj je na Zaplani žledilo ob vzhodnem vetru in temperaturi -1 °C, istočasno je v Postojni pri temperaturi 6 °C pihal zmeren jugo.

Dodatne informacije:

– posnetek žledu na Zaplani

– fotogalerija

– meteoroloÅ¡ke razmere ob žledenju 2014

– ARSO meteoroloÅ¡ko poročilo o dogodku

– revija slovenskega elektrogospodarstva NaÅ¡ stik, april 2014

– glasilo skupine Elektra Ljubljana

– posledice žledu na elektroenergetski infrastrukturi

– ocene tveganja zaradi žleda