Podnebje

Opomba 12. julija 2012: sestavek o Podnebju Zaplane je v fazi posodobitve, zato do nadaljnega priporočam branje diplomskega dela Topoklima Zaplane.

Zaradi razgibanega reliefa so za Zaplano značilne pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni čas. Ponoči se težji, hladnejši zrak steka v nižje lege in na Spodnji Zaplani  je tako hladneje kot na Zgornji Zaplani. Planotast relief na Spodnji Zaplani omogoča nastanek temperaturne inverzije, pod njenim vplivom je tudi meteorološka postaja. Po nizkih nočnih temperaturah še posebej izstopajo kraške depresije, za katere so značilne mraziščne razmere. Za območja v temperaturni inverziji je značilna večja zamegljenost, vlažnost zraka ter nižje jutranje temperature. Zgornja Zaplana je pogosto nad inverzijo in je ponoči toplejša, medtem ko je ob vetrovnem vremenu ali v dneh z padavinami najhladneje v najvišjih predelih Zaplane na območju Ulovke in Planine nad Vrhniko.

megla12Temperaturno inverzijo pogosto spremlja radiacijska megla, ki sega do največ 600m nadmorske višine in tako ne doseže Zgornje Zaplane.

Zaplana leži v območju dvignjene temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem. Zaradi te posebne geografske lege vladajo v pozni jeseni in pozimi specifične temperaturne razmere. Pozimi preko dneva je lahko zaradi tega najhladneje ravno na Spodnji Zaplani, saj priteka z vzhodnim vetrom zrak iz najhladnejšega, zgornjega dela inverzije. S tem se pogosteje pojavljajo megla, ivje in žled.

spodnja1Spodnja Zaplana je primer območja, kjer ima relief velik vpliv na podnebje. Lega Zaplane na robu Ljubljanske kotline ima vpliv na vetrove, temperature, meglo in s tem na ostale spremljajoče pojave, kot sta ivje in žled.

Zaplana je v primerjavi z Ljubljansko kotlino bolj prevetrena. Ob prevladi visokega zračnega pritiska se pojavi izrazita dnevna vetrovnost. Ko splošni vetrovi ne zabrišejo lokalnih vetrov, piha čez dan vzhodni pobočni veter, ponoči pa rahel južni veter iz smeri Logaškega polja. Vzhodni pobočni veter zlasti v poletnem času blaži dnevno vročino, rahel nočni južni veter pa je povezan z nastankom plitve temperaturne inverzije nad Logaškim poljem.

cirkulacijaPrimer običajne dnevne zračne cirkulacije na Spodnji Zaplani.

Padavin je na Zaplani več od slovenskega povprečja, saj je na bližnji meteorološki postaji Rovte v obdobju 1961-1990 padlo povprečno 1867mm padavin na leto. Najbolj namočen mesec je november, drugi višek padavin je junija, kar je značilnost submediteranskega padavinskega režima. Najmanj padavin je v obdobju od januarja do marca. Tako kot v bližnji okolici je veliko nevihtnih dni, večja toča pa ni pogosta.

dinaridi2Pogled na 1200m visoko dinarsko gorsko pregrado na zahodu, ki ima velik vpliv na temperaturne in padavinske razmere na Zaplani. Na fotografiji sta Streliški vrh nad Podkrajem in Javornik nad Colom.

Na Spodnji Zaplani je pogosta radiacijska megla, kakršna je značilna za Ljubljano, le da je na Spodnji Zaplani bolj plitva. Na Zgornji Zaplani radiacijske megle ni. Posebnost mikroklime je pobočna megla, ki je videti kot nekaj 100m visok oblak, katerega spodnja baza se nahaja nad 500m nadmorske višine in se torej nahaja v določenem višinskem pasu. Značilno za to meglo je, da se premika z vzhodnim vetrom, ki je eden od pogojev za nastanek te megle. Pobočna megla se pojavlja po večini Zaplane, ni je pa v Logatcu ali na Vrhniki, prav tako ne na območju Petkovca zahodno od Zaplane. Zaplana je torej precej meglena, čeprav ji tega glede na njeno večjo nadmorsko višino ne bi prisodili.

Snežna odeja je na Zaplani zelo spremenljiva. Dogaja se, da je sneg aprila, ne pa sredi zime, ko bi ga najbolj pričakovali. Snega je v primerjavi z Ljubljansko kotlino običajno precej več. Največje razlike v višini snega so spomladi, ko lahko pade še veliko snega na staro snežno podlago, po nižinah pa ne samo, da redkeje sneži, temveč se bolj redko zgodi, da bi novi sneg padel na staro snežno podlago. Sneg meseca aprila je na Zaplani skoraj vsakoleten pojav, v ekstremnih primerih ga je padlo tudi do 80cm. V dolgoletnem povprečju je največ snega zabeleženo v marcu oz. v meteorološki pomladi. Do leta 1985 je bil majski sneg kar pogost, nato pa večjega majskega sneženja ni bilo. Prvi sneg pade običajno v drugi dekadi novembra, včasih pa tudi oktobra, najzgodnejši sneg je padal septembra 1977, najkasnejši pa na Ulovki verjetno junija 1986. Občasno se dogaja, da na območju Spodnje Zaplane sneži, čeprav je meja sneženja napovedana za 500m višje. Gre za pojav “znižane meje sneženja” oz. krajše “ZMS”.

Pogost vremenski pojav na Zaplani je žled, ki je na tem območju pogost zaradi omenjene specifične geografske lege Zaplane na robu Ljubljanske kotline in v zavetrju dinarske gorske pregrade. Zadnji močan žled je pozimi 1996/1997 povzročil ogromno škodo v gozdovih in na infrastrukturi. Na splošno se katastrofalni žled z debelino ledu nad 5cm v Sloveniji pojavlja v jugozahodni Sloveniji na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Nad 1000m je pogosto plast toplega zraka, ki je glavni krivec za nastanek žleda, do 500m pa se ponavadi dež na svoji poti skozi spodnjo hladno plast zraka že spremeni v zmrznjen dež, ki ne povzroča žleda. Bistveno pri žledu je, da so vodne kapljice pri temperaturi pod lediščem še vedno v tekoči obliki. Žled je pogost zlasti v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju, na Notranjskem in v Brkinih.

zledZaplana je  pogosto izpostavljena uničujočemu žledu.

Meteorološka opazovanja se vršijo na Spodnji Zaplani, na nadmorski višini 566m, zato veljajo v nadaljevanju opisane klimatske značilnosti predvsem za omenjeno območje. Temperaturnih razlik brez termometra ni enostavno opaziti, občutimo pa jih denimo tisti, ki se znajdemo ob pravem času na pravem mestu. Med večernim kolesarjenjem ob ustaljenem anticiklonalnem vremenu zlahka občutimo velike temperaturne razlike. Na vrhu kakšnega hribčka pripeljemo v topel zrak, takoj ko se spustimo v malo bolj zaprto območje, pa se nam zdi, kot bi pripeljali v hladilnik. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljena.

Temperaturne razmere

Zaradi razgibanega reliefa vladajo na Zaplani pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni čas. Ob premešani atmosferi, ko piha veter ali v dneh s padavinami je običajno najhladneje v najvišjih predelih Zaplane na območju Ulovke in Planine nad Vrhniko, v jasnih nočeh pa je tam lahko še najtopleje.

Zgornja Zaplana spada po nekaterih geografskih členitvah v Rovtarsko hribovje, katerega najpomembnejša klimatska značilnost je topli pas med 600 in 800m nadmorske višine. Topli pas je višinski pas, ki se pojavlja nad območji s temperaturno inverzijo. Hladen zrak se ponoči steka v najnižje predele, jezero hladnega zraka pa sega le do določene nadmorske višine. Od zgornje meje temperaturne inverzije se začenja topli pas, ki sega nato navzgor do 300m relativne višine. V Sloveniji topli pas praviloma ne presega absolutne nadmorske višine 500m, vendar tudi za topli pas na Zaplani velja, da je toplejši tako od nižje ležečih, kot tudi od višje ležečih območij. Ravno to pa je glavna značilnost toplega pasu. V toplem pasu so višje predvsem zimske jutranje temperature. Za prisojna pobočja pa so značilne še nekoliko drugačne klimatske razmere. Zaradi usmerjenosti pobočij proti jugu in njihove strmine (večji vpadni kot sončnih žarkov) je značilno izdatnejše sončno obsevanje. Tak primer najdemo na Zaplani pod vrhom Špik (707m) nad Prezidom. Tam uspeva celo submediteranska gozdna združba puhastega hrasta, malega jesena in črnega gabra. Submediteranska gozdna združba se od prave mediteranske združbe loči po listopadnosti v hladni polovici leta. Na območje Ulovke in Planine nad Vrhniko so kljub odsotnosti temperaturne inverzije temperaturne razmere bolj ostre, predvsem zaradi večje nadmorske višine in prevetrenosti.

Spodnja Zaplana leži v območju temperaturne inverzije, ki se kaže po pogosti jutranji radiacijski megli. Posledice temperaturne inverzije na Spodnji Zaplani so nižje jutranje temperature, pogostejša megla in daljše obdobje s slano kot v višjih legah. Največje temperaturne razlike med Spodnjo Zaplano in okoliškimi hribovji so v zimskem času. Ob zimskih inverzijah ima lahko Spodnja Zaplana tudi za več stopinj nižje jutranje temperature od višjih krajev v Rovtarskem ali Polhograjskem hribovju.

inverzija222.decembra 2007 so bile velike temperaturne razlike, temperaturno inverzijo nakazujejo meglice v ozadju fotografije. Zaplana je imela -4°C, istočasno je bilo višjem Črnem Vrhu nad Idrijo +5°C, v Postojni pa celo +7°C.

Dnevne temperature se nižajo z nadmorsko višino. Na vrhu Ulovke (801m) je, kot je razvidno iz meritev temperatur v zimi 2009/2010, sredi dneva za 2 do 3°C hladneje kot na 235m nižjeležeči meteorološki postaji Spodnja Zaplana. Ob sončnem vremenu in šibkih jugozahodnih vetrovih lahko razlika preseže tudi 4°C, v dneh s padavinami pa je, razen v določenih izjemah, na Ulovki za 1,5°C hladneje kot na Spodnji Zaplani. Povsem drugačno sliko dobimo, če primerjamo nočne temperature. Ponoči je lahko na Spodnji Zaplani zaradi plitve temperaturne inverzije za več kot 5°C hladneje kot na Ulovki.

ivje525.decembra 2006 zvečer je bila na Spodnji Zaplani temperatura nad 0°C, na Planini nad Vrhniko (735m) pa je bila temperatura pod -2°C, ob vetru in gosti megli je nastajalo trdo ivje.

Zaradi največje nadmorske višine je čez dan najhladneje na Ulovki. Vendar to velja le v primeru korektnih meritev temperatur pod istimi pogoji. Po občasnih maršrutnih meritvah je poleti ob jugozahodniku na Planini nad Vrhniko nekoliko hladneje, kot bi pričakovali glede na nadmorsko višino. Lahko je tudi hladneje kot na Ulovki. Veter namreč prinaša hladen zrak iz senčnega bukovega gozda. Bolj na odprtem območju ali na razglednem stolpu pa so temperature višje. Ob vzhodniku so temperature na Planini nad Vrhniko zelo odvisne od mikrolokacije meritev. Pri tleh so temperature višje kot na Ulovki, razgledni stolp pa je nad višino 10m prevetren in zato je tam kar občutno hladneje kot na Ulovki. V splošnem je Ulovka hladnejša in bolj zasnežena od nižje Planine nad Vrhniko, Planina pa je bolj meglena in prevetrena, ivje se pogosto nabira na izpostavljenem razglednem stolpu in okoliških bukvah.

Zaradi krajevnega pobočnega vzhodnega vetra so dnevne temperature na Zaplani relativno nižje kot v bolj zatišnih okoliških krajih. Ker se veter dviguje ob pobočjih, se pri tem zrak adiabatno ohlaja, zato veter čez dan ozračje hladi. Najvišje temperature so izmerjene v sončnih dneh s šibkim jugozahodnim vetrom. Na meteorološki postaji Zaplana izmerjeni temperaturni podatki torej niso reprezentativni za širše območje. Na Zgornji Zaplani in tudi ponekod na Spodnji Zaplani so višje nočne temperature. Najtoplejša območja na Zaplani so tista, ki ležijo malo nad temperaturno inverzijo, hkrati pa so tudi v zavetrju vzhodnega vetra, ki tako ne blaži dnevnega ogrevanja. Tak primer so že omenjena prisojna pobočja nad naseljem Prezid. Najhladnejše poseljeno območje na Zaplani je verjetno Jezerce. Tamkajšnje najnižje ležeče hiše imajo precej nižje nočne temperature kot zgornji del Prezida pri gasilskem domu. To potrjujejo meritve temperatur 19.julija 2003 okoli 21:00 ure zvečer. S pomočjo na gorsko kolo pritrjenega elektronskega termometra, ki se hitro odziva na najmanjše temperaturne razlike, so bile ugotovljene velike temperaturne razlike. Na dnu kotanje pri Jezercu je bilo 14°C, v zgornjem delu Prezida pri gasilskem domu pa 19°C. Natančnost izmerjenih absolutnih vrednosti je sicer vprašljiva, zanimive pa so relativne razlike med temperaturami. Te meritve dokazujejo, da se na Zaplani nočne temperature spreminjajo že na majhne razdalje. Karta prikazuje območja, ki imajo od meteorološke postaje Zaplana ob ustaljenem vremenu lahko tudi do nekaj stopinj nižje večerne, nočne in jutranje temperature.

inverzijaKarta izrazitejše temperaturne inverzije.

Po grobih primerjavah med meteorološko opazovalnico Zaplana in zasebno postajo v Gornjem Logatcu je na Logaškem polju zjutraj hladneje kot na Spodnji Zaplani. V zimskih nočeh s snežno odejo in vetrom, ki na Zaplani onemogoča nastanek temperaturne inverzije, lahko temperaturna razlika znaša tudi 5°C. Ob gosti radiacijski megli v Logatcu pa je lahko na Zaplani tudi nekoliko hladneje. Ob premešani atmosferi je na 80m višji Spodnji Zaplani do stopinjo hladneje kot v Logatcu, je pa Spodnja Zaplana občutno hladnejša v vročih poletnih dneh, ko sicer prevladujejo šibki lokalni vetrovi. Predeli okoli Ulovke in Planine nad Vrhniko imajo pozimi višje nočne temperature, a so temperature čez dan občutne nižje kot v Logatcu, tudi ob padavinah, zato so snežne razmere na Ulovki in v Logatcu neprimerljive. Večja nadmorska višina Ulovke pride v smislu snežnih razmer bolj do izraza v spomladanskih mesecih. Pozimi ima namreč na nižje lege tudi ob padavinah velik vpliv temperaturna inverzija. Sredi zime je lahko v nižjih legah ob odjugah zaradi zastajajočega hladnega zraka hladneje kot v višjih hribih, kjer se zato sneg tudi hitreje tali. Vsak primer odjuge je specifičen, pozimi pa ni nujno, da se sneg prej stali v najnižjih legah.

jezerceObmočje Jezerca pri Prezidu je po nizkih jutranjih temperaturah eno od najhladnejših območij na Zaplani.

 

Temperaturne razmere ob severnih vetrovih

Absolutne minimalne temperature na Zaplani so po vseh letih opazovanj še največja neznanka. V zadnjih 50. letih je bila, to je ocena glede na podatke z meteoroloških postaj v Postojni, Ljubljani in na Vrhniki, na območju meteorološke postaje Spodnja Zaplana najnižja temperatura -28°C v februarju leta 1956. Podatki o ekstremnih temperaturah kažejo, da je bila v Rovtah v obdobju 1961-1990 najnižja temperatura -21,5°C, najvišja pa 33,1°C. Na Vrhniki je bila najnižja temperatura v obdobju 1956-1985 -27,0°C (februar 1956), najvišja 37,6°C (julij 1983). Zadnjih nekaj zim pa se na Zaplani kljub nekaterim izrazitim ohladitvam ni ohladilo pod -20°C, temperature so precej zaostale za rekordnimi vrednostmi. Medtem pa so se temperature marsikje drugod približale rekordnim vrednostim. Ali lahko zato rečemo, da Zaplana nima zelo nizkih zimskih temperatur? Možne so tudi temperature precej pod -20°C, vendar ne ob običajnih ohladitvah iz severovzhoda. Za Zaplano so namreč bolj ugodni prodori hladnega zraka iz severne smeri oz. je pomembna severna smer vetrov v višinah pod 1000m. Ob severni zračni cirkulaciji so temperature na Zaplani nižje kot ob vzhodni situaciji. Ob severni situaciji vzhodni veter, ki ponavadi preprečuje izrazito nočno ohlajanje na Zaplani, hitro oslabi (verjetno zaradi reliefa), kmalu zapiha nočni veter iz smeri Logatca, ob temperaturni inverziji se močno ohladi. Ob severni situaciji so na Zaplani ugodnejše vlažnostne razmere kot v Ljubljanski kotlini. Ozračje je bolj suho, kar vpliva na močnejše nočne ohladitve. Torej je Zaplana ob severni situaciji vremensko gledano nekako ločena od razmer v Ljubljanski kotlini. Zato ne preseneča, da je lahko ob takih situacijah na Vrhniki megla, a v malo višjem Logatcu sonce ob precej nižjih temperaturah. Ob običajnih prodorih iz vzhoda je na Zaplani preveč vetrovno za zelo nizke temperature. Vse najnižje jutranje temperature so bile tudi v poletju dosežene ob severnih situacijah. Glede na nekatere podatke iz zasebne meteorološke postaje Vrhnika je možno zaključiti, da ima Vrhnika nižje jutranje temperature, če na Zaplani vzhodni veter piha tudi ponoči. Če na Zaplani ponoči nastane temperaturna inverzija, potem je Zaplana hladnejša od Vrhnike. Ob severni situaciji pa se temperaturna razlika običajno še poveča.

fenskiOb severni situaciji se pogosto pojavljajo značilno zaobljeni fenski oblaki tipa altocumulus lenticularis (Ac len).

 

Temperaturne razmere ob južnih vetrovih

Podobno kot pri splošnih severnih vetrovih, so tudi ob splošnih južnih vetrovih na Zaplani in v širši okolici Logatca nekoliko posebne vremenske razmere. Ob takih situacijah je v južni Sloveniji vetrovno in relativno toplo vreme. Južni veter običajno zlahka seže do krajev na primorski strani (Postojna), kot tudi do krajev na drugi strani Dinarske gorske pregrade (Planina pri Rakeku, Bloke). V takih situacijah pa topel južni veter do območja Logatca velikokrat ne seže in kjer je zato bistveno hladneje. Opisana situacija je največkrat vzrok, ko lahko bolj sneži v nižjem Logatcu, kot v precej višjih krajih nekaj 10km južneje. Ob močnejšem južnem vetru se njegov vpliv kaže tudi v Logatcu, prav zanimivo pa je, da ob tem južni veter Zaplano še težje doseže in kjer še vedno piha hladen prizemni vzhodni veter iz zgornjih zračnih plasti nad Ljubljanskim barjem. V takih primerih je lahko v Logatcu tudi za več stopinj topleje kot na Zaplani. Zabeleženi so bili primeri, ko je bila Zaplana več ur precej hladnejša od Logatca in celo od 800m visoke Ulovke, kar pomeni, da sega plast hladnega zraka iz Ljubljanske kotline le do določene višine in najpogosteje le do Spodnje Zaplane. Ob takih situacijah so pogoste padavine, kar pomeni, da lahko na Zaplani prihaja do lokalnega žledenja ali da lahko pade bistveno več snega, kot v bližnjem Logatcu.

Temperatura zraka v času južnih vetrov 4.septembra 2009 na zasebnih meteoroloških postajah Gorenji Logatec in Spodnja Zaplana.

Zasebni meteorološki postaji, vključeni v zgornji grafikon, sta med seboj oddaljeni samo 4km, pa lahko prihaja do tolikšnih temperaturnih razlik. Ne gre za dneve, ko je Logaško polje zaradi temperaturne inverzije hladnejše od okolice, temveč za dneve s padavinami, kjer lahko samo nekaj desetink stopinje velike razlike v temperaturi odločajo o sneženju, žledenju ali o dežju. V zgornjem primeru pa je bilo na Zaplani kar nekaj ur skupaj za 3 do 6°C hladneje kot v Logatcu! Sprva je bilo na Zaplani ob jugozahodnem vetru le malo, za dobro stopinjo hladneje kot v Logatcu. Smer vetra je zaradi namena raziskave na grafu prikazana samo z dvema kategorijama, vzhodni veter vključuje smeri od 0° do 155°, zahodni veter pa smeri od 156° do 359°. Taka razdelitev se je izkazala kot primerna za obe meteorološki postaji, zaradi namena raziskave (vpliv južnega vetra in vetra iz Ljubljanke kotline), kot zaradi dejstva, da pogosto piha iz smeri 90° in 230° in ne iz smeri, ki so blizu postavljenim omejitvam (0° in 155°). Razvidno je, kako so temperaturne anomalije na obeh meteoroloških postajah odvisne od smeri vetra in koliko več vzhodnega vetra je na Zaplani. Ob močnem vetru lahko iz jugozahoda prepiha tudi Zaplano, pri čemer se, lahko zgolj za krajši čas, precej ogreje. Predvidoma je bila ta situacija eden od vzrokov za precej skromnejšo snežno odejo v Logatcu februarja 1999, saj je bilo na malo višji Spodnji Zaplani ob nižji količini padavin približno 40cm več snega. Celo na Vrhniki je bilo več snega, kot v Logatcu. Tudi žled, ki se je 5.januarja 2008 pojavil na logaškem, medtem ko so malo južneje ob močnem južnem vetru temperature presegale 5°C, se je pojavil ob taki vremenski situaciji.

Vetrovne razmere

Zaplana je v primerjavi z Ljubljansko kotlino bolj prevetrena, vendar močnejših vetrov ni. Največjo moč na Zaplani ima običajno jugozahodni veter, močni pa so seveda tudi vetrovi ob nevihtah, kot kažejo opazovanja je nevaren predvsem severozahodni veter. Ob prevladi visokega zračnega pritiska nad Slovenijo piha čez dan na Zaplani vzhodni veter, ponoči pa na Spodnji Zaplani rahel južni veter. Vzhodni veter na Zaplani seveda ni burja. Na Zaplani tako kot drugje v notranjosti Sloveniji burje ni. Burja je suh, močan in po nastanku padajoč (fenski) veter, ki navadno povzroči izsušitev oblakov in razjasnitev neba. Vzhodni veter na Zaplani je dvigajoči se pobočni veter, ki ne povzroča razjasnitev neba, predvsem pa ne piha s tako močjo kot burja. Območje z zelo izrazitim vzhodnim vetrom je območje razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko in severnih pobočij Strmice.

Kot je bilo že zapisano, se razmere na Zaplani povsem spremenijo, če namesto severnika zapiha vzhodnik. Na Zaplani velja pravilo, da čim bolj se veter odklanja od severa preko severovzhoda na vzhod, tem bolj vetrovno je. Če je ob severniku zatišje, potem je ob vzhodniku bolj vetrovno, dnevne temperature so nižje, hkrati pa tudi ponoči rahlo pihlja, tako da so bolj zatišna območja Petkovca, Logatca in Vrhnike ponoči hladnejša od Zaplane.

Padavine in nevihte

Padavin je na Zaplani veliko, saj pade okoli 1900mm padavin na leto. Rovte so v obdobju 1961-1990 letno beležile 1867mm padavin. V enakem obdobju je padlo letno v Ljubljani povprečno 1370mm in v Postojni 1595mm padavin. Glede na uradne padavinske podatke pade v Logatcu nekoliko več padavin kot v Rovtarskem hribovju, še precej več padavin pa lahko pade ob jugozahodnih vetrovih v krajih proti Črnemu Vrhu in Žirem. Najbolj namočen mesec je november, drugi višek padavin je junija, kar je značilnost submediteranskega padavinskega režima. Zaradi obilnih padavin in močne jutranje rose suša na Zaplani ni tako izrazita, vendar jo krepi zakraselost dolomitnega površja. V Logatcu je bilo v obdobju 1961-2000 najbolj namočeno leto 1965, ko je padlo 2656mm dežja, najbolj suho pa leto 1983 s 1453mm padavin.

V zadnjih letih se v tem delu Notranjske beleži občutno zniževanje letne količine padavin, prav tako se je zmanjšalo število neviht (ali je to res ali ne je sicer težko preveriti). Nevihtnih dni je bilo v prejšnjih desetletjih veliko, večja toča pa je bila vedno izjemen pojav. Če toča na Zaplani ne predstavlja velike nevarnosti, pa jo nadomeščajo močni vetrovi in nalivi ter strele. Čeprav relief v tem delu Notranjske po vseh pravilih ne omogoča tako močnih neviht kot v bolj pregretih ravninah Prekmurja in sosednje Furlanije, pa je bilo zabeleženih nekaj zelo močnih neurij. Še več, vrtinčast vihar iz leta 1986 je do sedaj najhujše zabeleženo neurje v Sloveniji, ob nevihti leta 1999 je v Logatcu ob močnem vetru in toči v 45-tih minutah padlo 84mm dežja, 2.julija 2007 je na Spodnji Zaplani v kratkem času padlo 150mm dežja oz. v eni uri 88mm. Takrat je v skrajno vzhodnih predelih Zaplane padlo celo 170mm dežja v treh urah! Toča na Zaplani res ni pogosta, vendar je bila zabeležena tudi toča s premerom 3cm, pojavila pa se je tudi še v oktobru. Februarja 2004 je med sneženjem grmelo močneje kot v poletjih 2005 in 2006, kar zares kaže na poletja brez neviht v zadnjem času. Zaplano lahko nevihte zajamejo praktično iz vseh smeri. Nevihte so zlasti pogoste iz zahodnih smeri, morda še najbolj iz smeri Rovtarskega hribovja na severozahodu, medtem ko v nižjih zračnih plasteh piha vzhodni veter, ki predstavlja dober vir vlage in toplote v prednje dele neviht. Večji nevihtni sistemi nastanejo nad Furlansko nižino v sosednji Italiji, nato pa jih višinski vetrovi zanesejo nad Notranjsko. Čeprav pihajo v višinah vetrovi zahodnih smeri, se večji nevihtni sistemi pričnejo odklanjati na desno v smeri gibanja in tako lahko dosežejo Zaplano, čeprav je sprva kazalo da jo bodo zgrešili. Pogosto pa nastajajo nevihte tudi v okolici Snežnika in Cerknice, ki jih nato višinski JV veter zanese nad Zaplano, kjer sicer v nižjih zračnih plasteh piha vzhodni veter.

nakovalo2Nakovalo oddaljene nevihte.

 

Pojavljanje megle

Zaplana je precej megleno območje. Pojavljajo se radicijska, pobočna, lokalno pa tudi frontalna in puhteča megla. Na Zgornji Zaplani je pogosta pobočna megla, na Spodnji Zaplani pa tudi radiacijska megla, ki spremlja temperaturno inverzijo. Radiacijska megla ni vezana na Ljubljansko barje, temveč na Logaško polje. Ko je radiacijska megla na Spodnji Zaplani je tako nujno tudi na Logaškem polju. Opaženo je bilo tudi že zadrževanje megle na severnem delu Logaškega polja in na Zaplani, ne pa v samem mestu Logatec. Megla sega na Spodnji Zaplani do približno 600m višine, pogosta je v okolici Prezida, medtem ko je v smeri Petkovca že zelo redek pojav.

megla15Jutranja radiacijska megla na Logaškem polju pogosto sega do Spodnje Zaplane.

Na Zaplani se v zelo omejenem obsegu pojavlja megla, ki je povezana z vlažnim zrakom temperaturne inverzije nad Logaškim poljem. Ponoči piha na Spodnji Zaplani rahel lokalni južni veter. Ob vlažnem ozračju se pojavi radiacijska megla v Logatcu, ki se lahko nato debeli v višje lege vse do Spodnje Zaplane. Če je nočni veter malo močnejši in je zrak dovolj vlažen, se zračne mase na pobočjih med Zgornjo in Spodnjo Zaplano nekoliko dvigajo in pojavi se megla. Ta se pojavi v ozkem pasu na pobočjih nad Prezidom in Jerinovim gričem, megla pa ne sega prav do vrha sicer masivnega grebena. Megla je lahko samo v Logatcu in na omenjenem pobočju, medtem ko v vmesnem pasu na območju meteorološke postaje megle ni. Megla sproti nastaja, medtem ko se na vzhodni proti dolini reke Bele spušča in suši, zato megla navidezno miruje na pobočju.

megla18Pas megle pokriva zgolj greben nad Prezidom.

Posebnost mikroklime Zaplane pa je pobočna megla, ki je običajno značilna za višja, hribovita območja. Ta tip megle se pojavlja ob dveh vremenskih situacijah in je s tem tudi ustrezno poimenovana. V prvem primeru se megla pojavi ob ciklonalnem tipu vremena in je posledica nizkih stratusnih in stratokumulusnih oblakov nad bližnjo Ljubljansko kotlino, deloma pa tudi zaradi narivanja vlažnih zračnih mas na Zaplano. V drugem primeru se pobočna megla pojavlja ob anticiklonalnem tipu vremena in je posledica temperaturne inverzije ter spremljajoče nizke oblačnosti nad Ljubljanskim barjem.

Ciklonalna pobočna megla“: megla nastaja ob slabem vremenu in vzhodnem vetru. Zaplana je zavita v oblak, ki se ponavadi prične nad okoli 520m nadmorske višine, vendar je megla pogosto nekoliko dvignjena, tako da je v megli predvsem Planina nad Vrhniko z okolico in občasno tudi Strmica na Spodnji Zaplani. V Logatcu te vrste megle ni. Megla ne miruje, temveč se premika z vzhodnim vetrom. Ob pobočni megli in temperaturah pod lediščem prične predvsem na drevesnih vejah nastajati ivje, ki je najdaljše na vzhod izpostavljenih območjih na Zgornji Zaplani. Trdo ivje je v tem primeru najpogostejše na območju Planine nad Vrhniko (735m) in na severovzhodnih pobočjih Strmice (625m). Gre za vrsto žleda, ki je značilen za višje lege, ledene obloge so lažje kot pri žledu, so pa lahko še debelejše in predvsem zelo asimetrične. Ker ob pobočni megli piha veter, raste trdo ivje proti vetru. Decembra 2004 je bilo ivje na Spodnji Zaplani dolgo tudi 10cm in nekatera drevesa so se zaradi tega že pričela povešati, decembra 2007 pa je bilo na Planini nad Vrhniko izmerjeno 14cm dolgo trdo ivje. Kjer je veter šibkejši nastaja bolj krhko in navzdol viseče mehko ivje. Pri tme tipu megle gre za tipičen tipičen orografski oblak, ki nastane zaradi prisilnega dviga zračnih mas iz Ljubljanskega barja na višjo Zaplano. Vendar je Zaplana prenizka, da bi se zračne mase dovolj dvignile, da bi prišlo tudi do nastanka padavin. Orografske oblake, ki povzročajo ob prisilnem dvigu zračnih mas ojačitev padavin (orografske padavine), poznamo iz gorskega sveta. Za nižje hribe, kot je Zaplana, velja nekoliko drugačen mehanizem ojačanja padavin kot v gorah. Gre za dvoplastni oblačni sistem, ob katerem poteka proces izpiranja oz. seeder-feeder efekt. Na Zaplani orografski oblak sam po sebi ne povzroči padavin, če ni nad njim splošna oblačnost vremenske fronte s padavinami. Lokalna ojačitev padavin nastane šele takrat, ko padejo padavine iz zgornjih padavinskih (seeder) oblakov skozi nižji orografski (feeder) oblak, ki je napolnjen ob prisilnem dvigu nastalimi vodnimi kapljicami. Padavine iz zgornje oblačnosti izrinejo vodne kapljice iz spodnjega orografskega oblaka in na tak način se padavine lokalno ojačajo. Proces izpiranja ponazarja tudi nazorna skica (Yuh-Lang Lin). Vsekakor pa orografske padavine ne nastopijo ločeno oz. v čistih situacijah, pojavljajo se le kot vmesna faza med običajnimi padavinami. Ob ciklonalni pobočni megli beleži Zaplana več meglenih dni, kot nižine, kjer se ta vrsta megle ne pojavlja.

megla11Na Planini nad Vrhniko je veliko ciklonalne pobočne megle, območje je pogosto zavito v nizke oblake.

Anticiklonalna pobočna megla“: drugi tip pobočne megle je posledica temperaturne inverzije in spremljajoče megle in nizke oblačnosti nad Ljubljanskim barjem. Na Zaplano to meglo prinaša vzhodni veter, ki piha iz zgornjega dela omenjene temperaturne inverzije v kotlini. Bistvo vseh opisanih vremenskih posebnosti na Zaplani je ravno njena lega v območju dvignjene temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem. Ob tem ni najhladneje na dnu kotline, temveč v zgornjem delu inverzije, kjer se pogosto nahaja Spodnja Zaplana. Tudi če Zaplano megla ne doseže, so temperature nizke, saj priteka z vzhodnim vetrom hladen zrak iz hladne plasti ozračja, ki se nahaja nad samo megleno plastjo. Zaradi te specifične lege v območju temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem prihaja do v nadaljevanju opisanega “Zaplanskega efekta”, ko so lahko vremenske razmere na Zaplani pozimi popolnoma neprimerljive že z bližnjo okolico. Na to kaže ivje v decembru 2007 in nizke temperature januarja 2009.

megla16nov08Anticiklonalna pobočna megla 16.novembra 2008 in njena ostra prostorska omejenost; megla ima vpliv zlasti na osončenost in s tem na temperature. Ravno ta pojav daje podnebju Spodnje Zaplane poseben pečat (Vir podatkov: Google Earth, MODIS).

Anticikonalna pobočna megla je pogosta nad dolino reke Bele, na Spodnji Zaplani pa na območju Strmice, Jerinovega griča, Ograj in Prezida. Megla se večinoma ne pojavlja nad 700m višine, razen v primeru, ko nizka oblačnost nad kotlino sega višje. Megla sega iz Ljubljanskega barja v smeri proti Logatcu čez tri najnižja sedla. Prvi krak megle sega po nižjem podolju z avtocesto Vrhnika-Logatec, drugi po regionalni cesti čez prelaz Smrekovec do samega vstopa na Logaško polje, tretji krak pa sega čez Spodnjo Zaplano. Če nizka oblačnost nad Ljubljanskim barjem sega višje, potem se pobočna megla precej bolj razširi in ima vpliv na celotno logaško območje. Več o pobočni megli si preberite v fotoreportaži, sam pojav pa je prikazan tudi na video posnetku.

Anticiklonalna pobočna megla na Spodnji Zaplani, fotografirana z Logaškega polja.

 

“Zaplanski efekt”

V hladni polovici leta se zlasti ob prevladi severnih vetrov na Spodnji Zaplani pojavlja zanimiv vremenski pojav. Kot je bilo že napisano je na Zaplani ob severniku izrazito zatišje, vetrovi so šibki, ponoči piha rahel jugozahodni veter iznad Logaškega polja. Ta veter običajno piha do jutra, ko ga zamenja vzhodnik. Ob severni situaciji pa vzhodnik zakasni, nočni veter lahko piha tudi do poldneva. Običajno je vreme jasno brez megle, na Vrhniki pa istočasno vztraja hladen zrak z meglo ali nizko oblačnostjo. Spodnja Zaplana je torej povezana z plitvo temperaturno inverzijo iz Logatca, ki pa jo sonce kmalu razgradi, ob šibkem vetru se hitro ogreva. Na Vrhniki pa se zaradi megle le počasi ogreva in kmalu nastane velika temperaturna razlika med Vrhniko in višjo okolico Logatca. Na Zaplani nato zapiha krajevni vzhodni veter, ki povzroči pretočitev hladnega zraka nad Vrhniko skozi “Vrhniška vrata” proti zahodu. Hladen zrak v plitvi plasti v nekaj minutah preplavi območje Spodnje Zaplane, če je pojav izrazitejši, pa se to delno odraža tudi na temperaturah na 2km zahodno ležeči meteorološki postaji Petkovec. Najmočnejše ohladitve je pričakovati ob situaciji, ko na Zaplani piha topel zahodni veter, na Vrhniki pa ob megli vztraja hladen zrak. Ob obratu vetra so ob takih situacijah na Zaplani možne nenadne ohladitve za 5°C in več. Ko na Zaplano doteka hladen zrak iz zgornjih plasti inverzije, je vzhodni veter zelo konstanten po svoji hitrosti, z razliko od običajnih situacij, ko je  vzhodni veter močnejši in bolj neenakomeren z posameznimi močnejšimi sunki. Ta značilnost vetra je dobro opazna tudi na spodnjih grafih.

111207Zaplanski efekt, ko se ob menjavi vetra na vzhodno smer hladen inverzijski zrak iz Ljubljanskega barja pretoči čez Spodnjo Zaplano.

efekt231207Pojav je najizrazitejši, če gre za zamenjavo toplega vetra iz jugozahoda z vzhodnim vetrom.

Ena od najbolj nazornih ohladitev te vrste je bila zabeležena 12.decembra 2004. Iz vremenskih podatkov za tisti dan je razvidno, da je bilo hladno tam, kjer je vztrajala megla, z izjemo Zaplane, kjer je bilo sicer sončno, a hladno in vetrovno vreme. Nekateri nižji kraji (Lesce, Kočevje) so imeli takrat precej višjo temperaturo od Zaplane, zasebna meteorološka postaja Črni Vrh nad Idrijo je bila ob 13:00 uri toplejša za 8°C, prav neverjetna temperaturna razlika pa je bila med Zaplano in Postojno. Kaj ni občudovanja vredna situacija, ko je v Postojni sončno pri 11°C, malo bolj proti severu na podobno visoki Zaplani pa sončno vreme ob zmernem vetru in 13°C nižji temperaturi? Takrat je temperatura na Zaplani v kratkem času, ob popolnoma sončnem vremenu, padla z 3°C na -2°C.

Na Spodnjo Zaplano prečrpa hladen zrak iz zgornjih plasti temperaturne inverzije na Ljubljanskem barju. Dokaz za to so situacije, ko piha vzhodni veter in je spodaj inverzija, pa je na Zaplani kljub temu topleje kot na Vrhniki. To pomeni, da hladnega zraka ne dovaja iz dna Ljubljanskega barja. Če bi bilo to res, bi se moral hladen zrak ob pobočjih dvigniti za 300m in bi se dodatno ohladil. Ko je temperaturna inverzija malo višje pa na Spodnjo Zaplano priteka hladen zrak iz višjih plasti inverzije, kjer je hladneje kot v nižjih delih inverzije. V takih primerih je na Spodnji Zaplani hladneje kot na Vrhniki. Zanimiva je situacija, ko se megla na Vrhniki razkroji in ko se pri tleh močno ogreje. Hladen zrak je v tem primeru očitno še vedno prisoten v višinah, od koder piha na Zaplani vzhodni veter. Sicer si je težko razložiti dejstvo, da je na Zaplani v takih primerih preko dneva bistveno hladneje kot v okolici, pa čeprav na Vrhniki ob razkroju megle hladnega zraka že davno ni več.

zaplanskiefektSituacija z inverzijo na Vrhniki in toplim JZ vetrom na Zaplani. Inverzija je ob JZ vetru nagnjena in sega na vzhodu nekoliko višje. Ko na Zaplani JZ veter poneha, zapiha vzhodni veter in hladen zrak preplavi Spodnjo Zaplano.

Zaradi tega pojava obstajajo, največkrat čez dan, velike temperaturne razlike med Spodnjo Zaplano in okolico. Zaradi megle in nižjih temperatur se na Zaplani pogosteje pojavljata ivje in žled. Kako veliko območje zajame Zaplanski efekt ni točno znano, glede na podatke iz bližnjih zasebnih meteoroloških postaj pa je ta efekt bistveno manj izrazit na Zgornji Zaplani, medtem ko ima ta efekt večji vpliv na Logatec, kot pa na manj oddaljeno meteorološko postajo Petkovec. Zaplanski efekt pa ima lahko tudi obraten učinek, torej da Zaplano ne hladi, temveč  greje. Tak primer se je zgodil februarja 2009, ko so bile temperature najvišje v zračni plasti na nadmorski višini okoli 600m, saj je nižje spodaj prevladoval hladnejši zrak, višje gor pa so bile temperature nižje zaradi splošnega padca temperatur z nadmorsko višino. Kljub temu, da je na Zaplani pihal vzhodni veter, je bilo tam od vseh okoliških meteoroloških postaj še najtopleje. Na Zaplano je vzhodni veter dovajal zrak iz toplejše zračne plasti na 600m višine, Vrhnike, Petkovca in Logatca pa ta veter ni dosegel in zato je bilo tam hladneje. Da je bilo na Vrhniki precej hladneje kot na Zaplani je samo še en dokaz, da zrak na Zaplano z vzhodnikom ne prihaja z dna Ljubljanskega barja, temveč iz višjih zračnih plasti.

zaplanskiefekt3dPo dosedanjih raziskovanjih je Zaplanski efekt posebnost logaškega podnebja.

Zaplanski efekt je pojav, ko na neko višje območje v plitvi plasti ozračja prečrpa hladen zrak iz zgornjih plasti temperaturne inverzije, ki se zadržuje v nižji reliefni depresiji (Martin Gustinčič, 7.februar 2008). Pojav sem zaradi lažjega razumevanja poimenoval po Zaplani, saj v literaturi še nisem zasledil drugačnega poimenovanja. Pojav je omejen na Spodnjo Zaplano, kjer je bil pojav tudi podrobno opisan. Temperaturna inverzija nad Ljubljanskim barjem sega pogosto do take višine, da ravno ustreza nadmorski višini Spodnje Zaplane, kjer je omenjeni pojav zato tudi lepo opazen. Zaplanski efekt potrjujeta meteorološka postaja Spodnja Zaplana in registrator temperature v mrazišču Dolinca, na omejenost pojava pa kaže predvsem meteorološka postaja Petkovec.

megla19Temperaturna inverzija z meglo na pobočjih Planine nad Vrhniko. Vzhodni veter prinaša na Zaplano hladen zrak iz zgornjega dela inverzije in zato so temperature tam kljub odsotnosti megle nižje.

 

Snežne razmere

Zime so na Zaplani precej snežene, značilne so velike količine novozapadlega snega, a daljša obdobja s snežno odejo in mrazom redno prekinjajo odjuge, medtem ko so se v zadnjem času pojavile suhe zime brez snežnih padavin. Če jugozahodni veter ne zapiha, se snežna odeja dolgo časa obdrži, sploh na Zaplani, ki jo ob jasnih in v višinah toplih zimskih dneh pogosto prekriva megla. Če odmislimo mrazišča, se snežna odeja najdlje zadrži na severnih pobočjih Ulovke, kjer zaradi največje nadmorske višine tudi največkrat sneži. Snega pade na Zaplani v primerjavi z Ljubljansko kotlino precej več. Največja razlika v višini snega je običajno v spomladanskih mesecih, ko sneži že pri bolj mejnih temperaturah. Sneg meseca aprila je na Zaplani skoraj vsakoleten pojav, v ekstremnih primerih ga je padlo tudi 80cm (aprila 1970 in 1996 na Rovtah). Za aprilski sneg je značilno, da je moker in izredno težek, zaradi česar predstavlja oviro pri čiščenju cest.

Prvi sneg se običajno pojavi konec oktobra ali v začetku novembra, zadnji pa aprila. Glede na arhive meteoroloških podatkov je prav neverjetno, kako so bila do leta 1985 majska sneženja pogost pojav. V tistem času je bilo snega na nižjem Logaškem območju praviloma več kot v precej višjih legah na južnem Notranjskem in na primorski strani dinarske gorske pregrade. To se je v zadnjih nekaj letih povsem spremenilo, predvsem so se poslabšale snežne razmere v aprilu in decembru, močno pa se je zmanjšala zimska kumulativa novozapadlega snega. Ekstrem predstavljata sneženji v septembru 1977 in 30.maja 2006. 6.junija 1986 zjutraj je bilo na nekaterih meteoroloških postajah na Notranjskem med dežjem zabeleženo tudi sneženje, ob zadostnih padavinah in temperaturi +3°C pa je moralo biti podobno tudi na Ulovki, najvišjem vrhu Zaplane. Morda je na Ulovki zaradi nizkih temperatur (2 do 3°C), obilnih padavin in primerno majhne vetrovnosti padal dež s snegom tudi v noči na 10.junij 1974 in v noči na 3.junij 1962. V višjih legah Hrušice je bilo v sicer kratkotrajnih merilnih nizih kar nekaj primerov junijskega sneženja. 3.junija 1962 je bilo na meteorološki postaji Javornik nad Colom, na višini 1100m v prisojni legi višjega Javornika, 7cm snega. Na isti lokaciji je bilo 20.septembra 1977 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Zanimiv je podatek, v katerem mesecu je na Zaplani najpogosteje izmerjeno največ snega. Za te izračune je potrebno upoštevati daljše časovno obdobje, zato podatki z Zaplane, ki se zbirajo šele nekaj let, niso preveč uporabni. Za opis snežnih razmer so bili uporabljeni podatki za bližnjo meteorološko postajo Rovte s pomočjo digitalnega arhiva meteoroloških podatkov ARSO. Upoštevano je bilo obdobje od zimske sezone 1961/62 do 2008/09, kljub temu pa je v izračunih upoštevano 51 mesecev, saj je bilo v treh primerih največ snega izmerjeno v dveh mesecih.

Na območju Zaplane je običajno največ snega v mesecu marcu.

Da je največ snega v marcu, ni nobeno presenečenje. Takrat postajajo padavine vedno bolj konvekcijskega značaja v obliki ploh in neviht. Če so temperature vsaj približno dovolj nizke, potem lahko sneži bolj kot sredi zime. Drugi vzrok je ta, da v februarju pogosto pade veliko snega, v marcu pa pade novi sneg na staro snežno podlago, tako se snežna odeja odebeli. V nižinah je tak primer manj pogost in sneg ne obstane do naslednjega sneženja.

Največ snega pade na Zaplani ob prehodu sekundarnega genovskega ciklona oz. v primeru striga vetra, ko v nižjih zračnih plasteh pihajo vzhodni vetrovi, višje pa jugozahodni. Padavine lahko sproti nastajajo na dinarski gorski pregradi, ki jih nato jugozahodni veter nosi naprej do Zaplane. Vse zime z debelo snežno odejo na Zaplani so ob taki vremenski situaciji. Ob dotoku hladnega zraka nad toplo Jadransko morje se pričnejo prožiti snežne nevihte, ki v ozkem pasu potujejo nad Notranjsko. Leta 2004 je bilo ob taki situaciji ponekod na Idrijskem, na samo 900m nadmorske višine, izmerjeno 250cm snega.

Največ snega je lahko v posameznih mraziščih na Spodnji Zaplani. V njih se namreč zaradi šibkejšega vetra nabere precej več snega kot v okolici. Čim daljše je sneženje, tem daljši je proces akumuliranja snega v kotanjah in s tem se posledično veča razlika v višini snega med kotanjami in okolico. Poleg tega se v nekaterih mraziščih sneg ob odjugah le malo stali, tako novi sneg pade na staro snežno podlago. To je bistvena razlika glede na okolico, kjer se sneg običajno povsem stali, nato pa pade novi sneg. Spomladi leta 1970 in 1983 je bilo v nekaterih mraziščih predvidoma več kot dva metra snega.

Zaplana leži v nadmorskih višinah med 480 in 800m, snežne razmere pa se z višino seveda spreminjajo. Na vrhu Ulovke je lahko snega že kar precej več kot na meteorološki postaji Zaplana, Logatca in Ulovke pa glede snežnih razmer sploh ne gre primerjati. Vse je odvisno od gibanja meje sneženja. V primerih, ko začne snežiti istočasno na vseh višinah, razlik v višini snežne odejo ni. So pa pogoste situacije, ko se na Spodnji Zaplani dalj časa mešata dež in sneg, ves ta čas na višji Ulovki seveda sneži in razlika v snežni odeji je lahko tako zelo velika. Če tudi v nižjih predelih sneži pri negativni temperaturi, potem razlik v snežni odeji med nižjimi in najvišjimi območji Zaplane praktično ni. Pomembno je namreč, ali sneži pri rahlo pozitivni ali negativni temperaturi. Sneži v obeh primerih, vendar je povsem jasno, da se sneg manj tali in seseda pri negativni temperaturi, kar se pogosto dogaja na Ulovki.

sneg42Na Planini nad Vrhniko in Ulovki je pogosto še lepša snežna pravljica, kot drugod na Zaplani.  Zaradi močnejšega vetra in pobočne megle sneg in ivje pobelita drevje v celoti, vse do najtanjših vej.

Primerjave kažejo, da so od zime do zime snežne razmere med posameznimi kraji v tem delu Notranjske zelo različne. Dogaja se, da je v Logatcu snega več kot na marsikateri bližnji višji postaji, včasih pa maksimalna višina snega v celotni zimi na Vrhniki preseže tisto v Logatcu. Dolžina trajanja snežne odeje je zelo spremenljiva iz leta v leto. Zanimivo je pogledati število dni s snežno odejo leta 1996, ko je bilo takih dni veliko. Takrat je bilo npr. v Logatcu 124 dni s snežno odejo, v Ratečah 142, Ljubljani 110, Postojni 71, Kočevju 103 in na Pokojišču 112 dni. Na Zaplani je bilo seveda še nekoliko več dni s snežno odejo kot v Logatcu.

Zanimivi so podatki o sezonskem poteku števila dni s snežno odejo na Postojnskem in Logaškem polju ter v Ljubljanski kotlini v obdobju 1961-1999. Po pričakovanju je najdolgotrajnejša snežna odeja v Logatcu, najkrajša pa v Postojni, ki sicer leži najvišje od vseh treh krajev. Občasno prihaja do zelo velikih razlik v trajanju snežne odeje med Logatcem in Postojno, kot v zimi 1968/69, ko je bilo v Logatcu 130, v Postojni pa samo 49 dni s snežno odejo. Po drugi strani pa je bilo v zeleni zimi 1989/90 med obema postajama le nekaj dni razlike. Med Ljubljano in Logatcem so razlike manjše, od 67 dni v sezoni 1966/67 do mogoče enega dneva v zimi 1991/92. V tem obdobju je bila najdolgotrajnejša snežna odeja vedno v Logatcu, medtem ko je bila snežna odeja v Postojni nekajkrat dolgotrajnejša kot v Ljubljani. Do velikih razlik v številu dni s snežno odejo med okolico Logatca in kraji v južnem delu Notranjske prihaja v primerih, ko pade na Zaplani v posameznem sneženju pri temperaturi malo nad lediščem veliko mokrega snega, istočasno pa na južnem Notranjskem dežuje. Ko tak sneg enkrat zmrzne, se le počasi tali kljub visokim temperaturam in dežju. Tako v nekaterih krajih ni snežne odeje, medtem ko se v bližnjih krajih dnevi s snežno odejo samo seštevajo.

Na podlagi spodnjega grafa, ki prikazuje najvišjo snežno odejo v okolici Zaplane, lahko opazimo presenetljive razlike med posameznimi kraji, ki sicer med seboj niso tako oddaljeni. Razlike med Logatcem in višjimi Rovtami običajno niso velike, v posameznih zimah pa je lahko na Rovtah snežna odeja tudi za pol metra debelejša kot v Logatcu. Večje razlike se pojavljajo ob večjih in dolgotrajnejših sneženjih, kot recimo ob sneženju februarja 1999 ali 2004. Za primerjavo sem v graf vključil tudi meteorološko postajo Postojna, ki leži na podobni višini kot Zaplana, a na drugi strani dinarske gorske pregrade.

Maksimalna višina snega na nekaterih notranjskih meteoroloških postajah.

Zime se med seboj sicer zelo razlikujejo, a vendarle so v severnem delu Notranjske v povprečju snežne razmere najboljše na območju Črnega Vrha. To velja zlasti za višje lege, kot je denimo območje Javornika nad Colom. Tako kot na logaškem so tudi tam zime precej snežene, snežna odeja pa je zelo spremenljiva zaradi pogostih vdorov toplih zračnih mas iznad Jadrana. Trajanje snežne odeje je bolj neugodno kot kje na vzhodu Slovenije (Pohorje), vendar pa je ravno tu zaradi bližine morja in s tem obilnih padavin (blizu 3000mm letno) možna ekstremno debela snežna odeja, kakršna na vzhodu Slovenije ni značilna niti v precej višjih legah. V zadnjih 100 letih je bilo na Idrijskem na nadmorski višini 700m (Krekovše) že izmerjeno blizu 300cm, na 1100m (Vojsko) pa 400cm snega.

javornikObmočje Javornika obsega nekaj nad 1200m visokih vrhov.

Razlike v višini snežne odeje med Logatcem in Spodnjo Zaplano so včasih precejšnje kljub razmeroma majhni višinski razliki. Primer izrazite razlike v višini snežne odeje med Zaplano in Logatcem je obilno sneženje v februarju in marcu 2004. Na začetku marca je bilo na Spodnji Zaplani za vsaj 30cm več snega kot v 80m nižjem Logatcu. Velike razlike v snežni odeji se pojavljajo predvsem ob dolgotrajnejših sneženjih. Vzrokov za to je več.

– pobočna megla pogosto sega iznad Vrhnike čez Zaplano, kjer prihaja do omenjenega procesa izpiranja padavin oz. seeder/feeder efekta. Nad Logatcem tega orografskega oblaka ni, še posebno pa ne nad južnim koncem mesta, kjer je meteorološka postaja. Ta efekt pride še posebno do izraza ob dolgotrajnejših sneženjih.

– skromnih 80m višinske razlike ima lahko velik vpliv, saj se lahko zgodi, da prične na Zaplani snežiti, nato pa se meja sneženja le počasi spusti še do Logatca. Če to traja nekaj pol ure, lahko že v osnovi pomeni nekaj več snega na Zaplani.

– na Zaplani je ob sneženju hladneje kot v Logatcu, sicer samo za stopinjo, a ta razlika lahko pomeni, da se med sneženjem z razliko od Zaplane snežna odeja v Logatcu ne nabira na tleh ali se zaradi višje temperature bolj tali in seseda.

– zaradi večje nadmorske višine in vpliva vzhodnega vetra se sneg na Zaplani dlje obdrži kot v Logatcu. Pogosto se dogaja, da je na Zaplani še sklenjena snežna odeje, medtem ko so v Logatcu tla že kopna. Če kasneje pade novi sneg, potem je na Zaplani že v osnovi nekaj več snega kot v Logatcu.

– če je količina padavin razporejena tako, da gre glavnina padavin čez Zaplano in ne čez Logatec, potem pa večje razlike v snežni odeji sploh niso nobeno presenečenje. Kot je bilo že napisano, se predvideva na Zaplani ob vzhodniku nekoliko večjo količino padavin in da je to izrazito zlasti ob dolgotrajnejših sneženjih. Verjetno je to povezano s tem, da ob dolgotrajnejših sneženjih pada suh in rahel sneg, ki ima gostoto približno 1:30. To pomeni, da je v 30cm snega 1cm vode. Če na Zaplani ob vzhodniku res pade vsaj malo večja količina padavin, se to ob suhem snegu zelo pozna. Če pade na Zaplani v večdnevnem sneženju (primer februar 2004) samo 10mm padavin več kot v Logatcu, to pomeni razliko 30cm v novozapadlem snegu. Pri mokrem snegu so razmerja povsem drugačna.

Zime v preteklosti

V zadnjih sto letih je največ snega v večini krajev Slovenije padlo februarja 1952. Takrat je bila snežna odeja v Postojni debela 94, Ljubljani 146, na Blokah 140, v Logatcu 156, na Vrhniki 168, na Rakitni 171 in v Rovtah 183cm. Že na nižji Spodnji Zaplani je lahko precej več snega kot v Logatcu. Tudi leta 1955 je bilo veliko snega, ko so marca v Ljubljani namerili 76, v Logatcu pa 110cm snega. Za obe omenjeni sneženji velja, da sta z najmočnejšimi padavinami območje severne Notranjske z Zaplano nekoliko obšli, saj je bilo leta 1952 težišče padavin na Dinarski gorski pregradi in v severozahodnem delu Slovenije, leta 1955 pa v skrajno južnem delu Slovenije. Leta 1969 je bilo močno sneženje februarja, takrat je bila 17.februarja v Ljubljani snežna odeja debela 95, v Borovnici 99, na Pokojišču 110, na Planini pri Rakeku 117, v Logatcu 125 in na Rovtah 133cm. Marca 1976 je bila 10.marca snežna odeja v Ljubljani debela 69, v Logatcu 120, na Rakitni 126 in na Rovtah 131cm. Istega leta je bilo 16.februarja v Ljubljani dobrih 30, v Logatcu 110 in na Rovtah 120cm snega, takrat je v Logatcu v enem dnevu padlo 77cm novega snega. Zelo snežena je bila v Rovtah zima 1969/70, ko je bilo že decembra 60cm snega. Sredi januarja se je vse stalilo, februarja je bilo 58cm snega, v marcu pa je zapadlo 70cm novega snega in snežna odeja je v kar štirih dneh dosegla višino 130cm. 16.marca zjutraj je bilo celo 133cm snega. Na začetku aprila je padlo prvo 22cm, nato pa še 35cm novega snega, tako da je bilo skupno 80cm snega. 30.aprila sta padla 2cm snega, snežilo je pa še 3.maja. S snegom bogate zime so bile tudi v 80. letih, kmalu pa je sledilo obdobje zelo milih zim. Veliko snega je padlo januarja 1987, ko je bilo na Rovtah izmerjeno 135cm snega, to je druga najvišja snežna odeja po letu 1952. Nekoliko manj snega je padlo februarja 1999, na Spodnji Zaplani je bila snežna odeja debela približno en meter. Za ekstremno snežene zime veljajo zime iz let 1799, 1829, 1895 in 1952, vendar razen za zimo 1952 podatki o višini snega v okolici Logatca ne obstajajo. V marcu 1895 so sicer v Ljubljani namerili 149cm snega, na Mašunu oz. na Javornikih pa so namerili dobre tri metre snega. Februarja 1799 je bilo po nekaterih kronikah na Petkovcu pri Zaplani več kot dva metra snega, leta 1829 pa je bilo veliko snega po nekaterih zapisih decembra. Na območju Ulovke in Planino nad Vrhniko je lahko zaradi večje nadmorske višine veliko snega padlo tudi kakšno drugo zimo, ko v Logatcu sploh ni bilo posebno debele snežne odeje. To potrjuje tudi primer iz janaurja 1934. V italijanskih hidroloških letopisih “Bolletino Mensile” obstaja uradni podatek, da je bilo takrat na Vojskem nad Idrijo na 1075m višine izmerjeno 375cm snega (maksimum je bil verjetno še večji), medtem ko so nižje okoliške meteorološke postaje izmerile bistveno manj snega. Glede na omenjeni podatek in glede na to, da je bilo februarja 1952 v Krekovšah na Idrijskem na vsega 674m višine kar 268cm snega, lahko sklepamo, da lahko skupna višina snežne odeje na Trnovskem gozdu in v severozahodnem delu Hrušice na višini 1000m doseže 400cm, v najvišjih predelih pa še več.

Z vidika trajanja in višine snežne odeje so v nadaljevanju opisane pretekle zime na območju Rovtarskega hribovja. Omejil sem se na meteorološko postajo Rovte nad Logatcem, ki ima še najbolj podobne snežne razmere kot Zaplana. Vrhnika leži prenizko, postaja v Logatcu pa tudi, s tem da je postavljena v južnemu delu Logatca, kjer ni vpliva narivanja zračnih mas iz vzhoda, kot je to značilno za Zaplano. Zbrani so podrobni podatki od leta 1961 naprej in že v tem obdobju so se pojavljale zime, kakršnih v zadnjem času enostavno nismo več navajeni. Če pogledamo še dlje v preteklost, smo priča snežnim ujmam, kakršnih si danes niti predstavljati ne moremo. Po zbranih podatkih je bilo na logaškem največ snega v letih 1799, 1829, 1895 in 1952. Viri podatkov so arhiv ARSO, digitalni arhiv ARSO-meteo.si in skenirani Meteorološki godišnjaki.

– 1.maj 1962: Ob 8.00 zjutraj je bilo v Rovtah 4cm novega snega.

– zima 1962/1963: Snežilo je že 30.oktobra, nato pa je snežna odeja trajala neprekinjeno od 16.novembra do 14.marca.

– zima 1964/1965: Snežilo je že 15.oktobra, novembra je padlo 15cm snega, sneg je poleg drugih krajših obdobij s snežno odejo neprekinjeno trajal od 20.decembra do 21.marca. V januarju je zapadlo 105cm snega. Takrat je v nekaj dneh snežilo še proti koncu aprila in zapadlo 12cm snega.

– zima 1968/1969: Sneg je ležal na tleh neprekinjeno od 16.novembra do 1.aprila, nato pa še v nekaj dneh v aprilu. Februarja je v dveh dneh snežna odeja dosegla višino 130cm. 20.maja je zapadlo 16cm, v Logatcu pa celo 22cm snega.

– zima 1969/1970: Decembra je bilo že 60cm snega, sredi januarja se je vse stalilo, februarja je bilo 58cm snega, v marcu pa je zapadlo 70cm novega snega in snežna odeja je v kar štirih dneh dosegla višino 130cm. 16.marca zjutraj je bilo celo 133cm snega. Na začetku aprila je padlo prvo 22cm, nato pa še 35cm novega snega, tako da je bilo skupno 80cm snega. 30.aprila je padlo 2cm snega, snežilo je pa še 3.maja.

– zima 1970/1971: Oktobra je zapadlo 12cm snega, januar je bil obilno zasnežen, bilo je 105cm snega. Snežilo je še 29.aprila.

– zima 1971/1972: Sneg je neprekinjeno ležal na tleh od 20.novembra do 1.marca. Novembra je bilo 59cm snega, konec januarja 80cm.

– 24.november 1972: Zjutraj 50cm novozapadlega snega.

– zima 1973/1974: S snegom bolj revna zima, še najbolj zimsko vreme je bilo v marcu, ko je bilo 58cm snega.

– zima 1974/1975: S snegom zelo revna zima, snežilo je sicer že oktobra, v decembru je bilo največ snega 3cm, v januarju 1cm, v februarju pa celo manj kot 1cm. V marcu je bilo 25cm snega.

– zima 1975/1976: Legendarna zima, ko je prvič snežilo že 13.oktobra, vendar je bilo glavno dogajanje omejeno na februar in marec. Sredi februarja je bilo 120cm snega, nato se je snežna odeja nekoliko sesedala do sredine marca, ko je padlo v enem dnevu 70cm novega snega (ponekod na južnem Notranjskem celo 100cm), v dveh dneh pa skupno 100cm snega. Snežna odeja je bila visoka 131cm. 29.aprila je padlo 20cm novega snega.

– zima 1977/1978: Po teh podatkih naj bi snežilo že okoli 18.septembra. Januar in februar sta bila lepo zasnežena, sredi aprila pa je v nekaj dneh snežilo in izmerili so 50cm snega. 14.maja zjutraj je bilo na tleh 20cm, v Logatcu pa 21cm novega snega.

– zima 1978/1979: Povprečna zima, snežilo je pa še na začetku maja.

– zima 1979/1980: 11.novembra zjutraj je bilo na tleh 60cm novega snega, 50cm novega snega pa so namerili 21.aprila zjutraj.

– zima 1980/1981: Snežna odeja je z drugimi krajšimi obdobji trajala neprekinjeno od 28.novembra do 15.marca. Decembra in marca je bilo 85cm snega. 5.maja zjutraj so izmerili kar 22cm snega.

– zima 1981/1982: Decembra je bilo 72cm snega, 42cm 19.marca, sredi aprila pa 30cm.

– 12.februar 1983: Izmerili so 100cm snega.

– zima 1983/1984: Zima se je pričela bolj slabo, nato pa je bilo januarja 84cm snega, 27.februarja pa celo 133cm . 1.maja je bilo na tleh 10cm novega snega.

– zima 1984/1985: 16.januarja je bilo 113cm snega, sredi marca 60cm, sredi aprila je padlo 30cm snega. 29.aprila je padlo 29cm snega, ki se je nato stalil, v noči na 3.maj pa je ponovno padlo 25cm, na Šentjoštu nad Horjulom pa celo 33cm snega.

– zima 1985/1986: Februarja in marca je bilo 115cm snega, sredi aprila pa 45cm.

– zima 1986/1987: Sredi decembra je bilo 60cm snega, januarja 135cm, konec februarja 79cm.

– zima 1988/1989: Velika prelomnica – pojavljati se pričnejo mile zime. Novembra je bilo 20cm snega, v obdobju december-februar snega ni bilo, nato pa je bilo marca 20cm snega.

– zima 1989/1990: Kaj je to sneg? V novembru je bilo 5cm snega, v decembru in januarju ni bilo niti cm snega, februarja je bilo 16cm snega, marca pa 25cm. V vseh primerih se je novo zapadli sneg hitro stalil, tako da je bilo izredno malo dni s snežno odejo na tleh.

– zima 1990/1991: Marsikje je bilo aprila več snega kot v vsej zimi. V Logatcu ga je bilo 18.aprila 40cm, postaji Rovte in Vrhnika pa nista delovali. V Šentjoštu nad Horjulom, na podobni višini kot Zaplana, so 19.aprila namerili 54cm snega.

– zima 1991/1992: S snegom revna zima, snežilo je pa še 1.maja.

– zima 1992/1993: S snegom revna zima, največ snega je bilo decembra, 30cm.

– 23.december 1994: 72cm snega.

– zima 1995/1996: Dolgotrajna snežna odeja, 1.januarja je bilo 80cm snega, konec februarja 78cm, 3.aprila pa je bilo na tleh 48cm novega snega, višina snežne odeje je znašala 79cm.

Pred letom 1961 lahko omenim samo nekaj zanimivih zim in drugih zanimivih vremenskih dogodkov:

– december 1879: Cel mesec so bili naši kraji pod vplivom stabilnega in zelo vlažnega zraka. Ljubljana je imela takrat povprečno mesečno (!) temperaturo nepredstavljivih -11,7°C. Povprečje za zadnja leta je +0,8°C, na postaji Triglav-Kredarica pa okoli -6°C. Zaradi pogoste megle in temperaturne inverzije je bilo najhladneje ravno v Ljubljanski kotlini, v višjih legah pa topleje. Znano pa je, da je klima na Zaplani tesno povezana z dvignjeno temperaturno inverzijo na Ljubljanskem barju, tako da je moral biti december leta 1879 tudi na Zaplani ekstremno hladen. December 1879 je v Ljubljani do sedaj daleč najhladnejši mesec, kot tudi tudi celotna zima 1879/1880, ki je po mrazu krepko prekašala znano zimo iz leta 1929.

– marec 1895: V Ljubljani je bilo takrat največ snega od kar tamkaj potekajo meritve višine snega. Namerili so 149cm snega, kar je več od znanega februarja 1952, ko je bilo snega 146cm (čeprav obe vrednosti nista bili izmerjeni na isti lokaciji). Na Mašunu severno od Snežnika je na 1000m višine padlo dobre tri metre snega. Po vsej verjetnosti je višina snežna odeja na Zaplani presegla tisto iz februarja 1952.

– oktober 1905: V Ljubljani je zapadlo 36cm snega, v Žireh 55cm, v Postojni 70cm in v Cerknici za ta čas nepredstavljivih 120cm snega! Verjetno je bila višina snega na Zaplani manjša, čeprav ni znano, kako so bila razporejena območja najmočnejših snežnih padavin. Zanimivo pa je, da je bil omenjeni sneg zadnji večji sneg v tisti zimi.

– februar 1952: Sneženje je bilo obilno zlasti v severozahodni Sloveniji. Glede na nizko nadmorsko višino je ogromno snega padlo v Posočju (Kobarid 189cm, Bovec 188cm, izvir Soče 295cm), Bohinju (Stara Fužina 263cm) in na Dinarski gorski pregradi (Krekovše na Idrijskem 268cm, Črni Vrh nad Idrijo 210 cm). V Ljubljani je padlo 146cm snega, istočasno pa je bilo v Zagrebu le 15cm snega, še bolj južno na Balkanu pa so bile precej visoke temperature. Na Rovtah je padlo 183 cm, v Logatcu pa 156cm snega, kar je bilo celo manj kot na Vrhniki s 168cm. Še manj snega je bilo na južnem Notranjskem, na Blokah 140cm. Primerjava med Ljubljano in Logatcem pokaže, da je v Ljubljani padlo nekaj več padavin kot v Logatcu, stara snežna podlaga, na katero je padel rekordni februarski sneg, pa je bila v Ljubljani celo za centimeter debelejša kot v Logatcu. Glede na debelo snežno odejo na Vrhniki ni nemogoče, da je bilo na Zaplani tudi 2m snega. Postaja v Šentjoštu nad Horjulom je beležila celo 205 cm snega. Velike razlike v višini snežne odeje med Logatcem in Zaplano so se vsekakor pojavljale tudi v nekaj preteklih letih in niso nobeno presenečenje, prav tako niso redke situacije, ko pade na Zaplani več snega kot na Rovtah.

– maj 1957: Ponekod na Notranjskem je zapadlo več kot 50cm novega snega, na Rovtah so 7.maja izmerili 46cm snega, na Rakitni 54cm in v Šentjoštu nad Horjulom 39cm snega! Na Notranjskem je bilo v krajih nad 500m pet dni s snežno odejo, v Žireh in v Planini pri Rakeku trije dnevi, na Vrhniki in v Idriji pa dva dneva. Snežilo je celo v Vipavski dolini. Večina krajev na Notranjskem je zabeležila dva do tri dni s sneženjem. Na Gorenjskem sneženje ni bilo tako izrazito, manj je bilo tudi dni s snežno odejo na tleh.

Znižana meja sneženja (ZMS)

Na Zaplani pogosto sneži ob pozitivnih temperaturah, spet drugič pa le dežuje ob temperaturah okoli 0°C. Včasih v Ljubljani niti temperatura 2°C ne zadostuje za sneženje na 300m višji Zaplani, spet drugič pa lahko sneži celo v nižjem Logatcu, medtem ko je v Ljubljani 7°C. Ob slednji situaciji se na območju Notranjske pojavi ZMS.

ZMS je pojav, ko na nekem območju pri temperaturi nad lediščem sneži precej nižje, kot drugod ob podobni količini padavin (Martin Gustinčič, 30.marec 2008).

Po lastnih raziskavah se ZMS v severnem delu Notranjske pojavi ob specifičnih vremenskih razmerah. Od severa se nad območjem Alp razširi t.i. dolina, središče ciklona pa se nahaja jugozahodno od nas. Zaradi doline pihajo nad nami v višinah jugozahodni vetrovi, zaradi prizemnega ciklona pa se vetrovi pri tleh odklanjajo iz južne na jugovzhodno smer. V praksi izgleda situacija takole; sprva prevladujejo jugozahodni vetrovi, pogoste so padavine, vreme je toplo in temperatura na višini 1500m je okoli 0°C. Med padavinami se v nižjih plasteh ozračja v skladu s premikom ciklona jugozahodni veter obrača preko juga na jugovzhod. Na 1500m prevladuje južni veter, malo nižje pa rahel jugovzhodnik. Ob teh šibkih vetrovih se na območju Notranjske pojavi rahla severna cirkulacija. Izvor ZMS na Zaplani je iz Idrijske smeri, saj se meja sneženja močno zniža zlasti okoli Idrije, v tamkajšnjih globoko zarezanih dolinah v zatišju višjega Trnovskega gozda. Tako je Zala pred Idrijo (450m) območje z precej nizko mejo sneženja glede na preostalo Slovenijo.

Na Zaplani se ZMS pojavi nekoliko kasneje, ko od snežink ohlajeni zrak počasi napreduje iz smeri Idrije proti vzhodu. To potrjuje severozahodni veter, ki ob efektu ZMS zapiha na Spodnji Zaplani. V taki situaciji ima bližina nižjega Ljubljanskega barja, od koder lahko piha na Zaplano vzhodni veter, negativen vpliv na ZMS. Ta veter prinaša zrak iz smeri Ljubljanskega barja, ki je relativno toplejši od zraka na zahodu, ohlajenega z ZMS. Na to kažejo številni primeri, od tega, da sneži v Idriji, proti Logatcu pa vse manj, in do tega, da ima meteorološka postaja Petkovec ob ZMS pogosto nižjo temperaturo od Zaplane, čeprav je običajno ravno obratno. Na Petkovcu je zatišje in snežinke neovirano ohlajajo zrak direktno proti tlom, medtem ko lahko na Zaplani ta proces ovira vzhodni veter. Če vzhodni veter na Zaplani ni premočan, ga ob močnih padavinah lahko zamenja severozahodni veter in ZMS tako napreduje na vzhod. ZMS je možen tudi v primeru, ko pihajo v višinah jugozahodni vetrovi, v spodnjih treh kilometrih, torej v debelejši plasti kot v prvem primeru, pa pihajo severni vetrovi. To je možno, če se ciklon pomika nad Hrvaško in naprej proti vzhodu. Tedaj sneži precej nizko širom celotne Notranjske.

Sam mehanizem nastanka pojava je znan. Ob tem fenomenu se ozračje hladi na drugačen način kot običajno. Meja sneženja se spusti tako, da snežinke s temperaturo 0°C ohlajajo zrak. Tako lahko dež preide v sneg kljub temu, da nas ni zajel hladen zrak od kakšne vremenske fronte. Snežinke bi teoretično povsod lahko ohladile zrak od 1500m višine pa do nižin. Kljub temu pa meja sneženja običajno ostaja na določeni višini zaradi stalnega dotoka toplejšega zraka od spodaj. V primeru vzhodnega vetra na Zaplani se mora pogosto ohladiti prav do 0°C, da prične snežiti. Lahko je le malo nad 0°C, pa bo ob sicer močnih padavinah le deževalo. Vzrok je ta, da se ob tej situaciji hladi z advekcijo, lahko bi rekli tudi “od spodaj”. Advekcija pomeni horizontalni prenos energije v atmosferi, torej se ohlaja ali segreva z vetrom. Če bi nad nekim krajem snežinke pričele ohlajati zrak proti tlom, bi to preprečila advekcija, ki bi neprestano dovajala okoliški toplejši zrak, z snežinkami ohlajeni zrak bi tako premešalo. Če pa sneži ob šibkih vetrovih, pa se ne ohlaja z advekcijo (“od spodaj”), temveč z snežinkami, ki hladijo zrak proti tlom (ohlajanje “od zgoraj”). V tem primeru pa ni več dotoka toplega zraka, saj je v okolici Zaplane tak relief. Ob ZMS na Zaplani pihajo le rahli severozahodni vetrovi, ti vetrovi pa nimajo večjega zaledja, od koder bi lahko dovajali veliko toplejšega okoliškega zraka, saj so okoli Zaplane višji hribi, zlasti Dinarska gorska pregrada na zahodu. Relief je torej bolj zaprt, snežinke morajo tako ohladiti manjši volumen zraka. Če pa sneži ob običajnem vzhodnem vetru, dovajajo vetrovi na Zaplano veliko okoliškega zraka, saj je vzhodno od Zaplane relief popolnoma odprt v nižje Ljubljansko barje. Torej se mora ob vzhodnem vetru izoterma 0°C spustiti do nadmorske višine Zaplane, ohladiti se mora večji volumen zraka, da prične snežiti.

zms1Princip nastanka ZMS.

Snežinke hladijo zrak s svojim taljenjem in izhlapevanjem. Pri tem se iz okolice porablja energija. Tako vsaka snežinka hitro ohladi del zraka okoli sebe. V naših razmerah je verjetno najpomembnejši proces taljenje snežink, ta proces lahko nepretrgoma ohlaja zrak do 0°C. Pod 0°C se pa ne more ohladiti, saj imajo snežinke temperaturo 0°C, snežinke zato ne morejo ohladiti zrak na nižjo temperaturo. Torej lahko ob tem fenomenu dež preide v sneg brez kakršnegakoli dotoka hladnega zraka ob vremenski fronti. Ker sneži pri pozitivnih temperaturah je sneg drugačen od običajnega snega. Predvsem je tak sneg moker in težek, padajo lahko izjemno veliki kosmi zelo mokrega snega. Moker sneg se tudi precej dlje obdrži ob odjugah kot suh sneg, ki ga precej hitreje “pobira”. Kot sem že omenil, se pri ZMS ozračje ohlaja z taljenjem snežink. Možno je tudi izhlapevanje snežink, ta proces je tudi precej bolj učinkovit pri ohlajanju kot taljenje. Problem izhlapevanja je pa ta, da je učinkovito le pri nizkih vrednostih relativne vlage. Izhlapevanje je učinkovito do takrat, ko se zrak nasiči z vlago, kar pa se običajno zgodi zelo hitro. Ko snežinke padejo skozi plast suhega zraka, hitro ohladijo ozračje vse do tal. Vendar je problem ta, da je vlaga na Zaplani visoka, torej proces izhlapevanja snežink ne more biti učinkovit. Primer ohlajanja z izhlapevanjem so plohe ob severnih vetrovih, suhem in zelo mrzlem zraku v višinah. Ob takih plohah lahko sneži vse tja do 10°C in več (v Ljubljani 29.marca 2006 med dežjem snežilo pri okoli 13°C). Vendar gre pri tem le za krajevne plohe, sneg je pa zelo droben. Pogosto snežinke celo sublimirajo, še preden dosežejo tla. Zato so ob takih plohah pogosto vidne “bele zavese”, ki ne dospejo do tal.

Možnost za ZMS je takrat, ko je temperatura na 1500m okoli ničle, lahko pa je tudi višja. To dokazuje sneženje v maju 1969, ko je sneg kljub precej visokim temperaturam na 1500m višine segel celo do Ljubljane. Zelo pomemben faktor je intenziteta padavin, saj snežinke iz zgornjih plasti ozračja ohlajajo zrak. Če so padavine šibke, snežinke ne prodrejo tako nizko, kot bi lahko in meja sneženja se ne spušča. Ravno prešibka intenziteta padavin je najpogostejša ovira za nastanek ZMS, kar pa se ravno ob severnih vetrovih pogosto dogaja, saj se ob tem ozračje nad Slovenijo suši. Ugodna situacija je zato takrat, ko sicer v nižjih plasteh višine piha rahel severni veter, a se padavine širijo iz jugozahodne do južne smeri. Ob vzhodnem vetru v debelejši plasti ozračja se ZMS ne pojavi. ZMS je najpogostejša spomladi, se pa pojavlja tudi v drugih letnih časih. Deloma je to posledica tega, da je pozimi za sneženje po nižinah velikokrat dovolj hladno že zaradi obstoječih temperaturnih inverzij, sneži povsod in ZMS ne pride do izraza. Spomladi so ob višjih temperaturah možne tudi močnejše padavine, kar je ugodno za ZMS.

Bistveno za ZMS je, da lahko sneži tudi 1000m nižje od zračne plasti s temperaturo 0°C. Na Zaplani prične snežiti že pri okoli 3°C, dež s snegom pa se lahko pojavi še pri višji temperaturi. Ob ZMS vedno sneži ob pozitivni temperaturi. Torej je povsem možno, da je na 1500m višine temperatura okoli ničle, pa sneži vse do Logatca ali celo Vrhnike. Ta fenomen je pogost zlasti v Zgornjesavski dolini, Bohinju, v okolici Idrije, ter verjetno tudi v dolinah Koroške. V Bohinju lahko sneži tudi če je na 1000m višjem Voglu 0°C. Na podlagi dosedanjih primerov lahko na Spodnji Zaplani (550m) sneži, ko je v Ljubljani 7°C. Če ni vzhodnega vetra, ki bi oviral ZMS, se meja sneženja pogosto zelo hitro spusti tudi do Vrhnike.

zmsPri temperaturi malo nad lediščem je 27.decembra 2004 na Zaplani snežilo, istočasno je bilo v okolici Ljubljane 5°C.

Izbrani primeri ZMS na Notranjskem:

– v noči na 12.april 1993 je na Zaplani na višini 566m zapadlo do 10cm snega, uradne napovedi pa so govorile o meji sneženja na okoli 1000m ob koncu padavin. Na 1500m višine je bilo okoli 0°C, tudi arhivske karte za tisto noč nad Slovenijo kažejo na 1500m višine temperaturo 1°C. Na internetu pa obstajajo opisi vremena za tiste dni, kjer piše, da se je meja sneženja najnižje spustila do okoli 1000m. Torej lahko sklepamo, da gre pri tem za lokalne in malo poznane vremenske pojave, saj če je na Zaplani zapadlo toliko snega, je verjetno snežilo tudi v Logatcu ali še nižje proti Vrhniki (300m).

– 9.maja 1997 zgodaj zjutraj je na Zaplani snežilo, sneg se je prijel tal le ponekod na travnikih. Ob 7:00 uri zjutraj je bila v Ljubljani izmerjena temperatura 7°C. Tovrstni pojavi kratkotrajnega sneženja ob ZMS ostajajo predvsem na padavinskih meteoroloških postajah večinoma neopaženi. V tem primeru je to še posebej lepo vidno, saj je bilo tega dne sneženje zabeleženo v Črnem Vrhu nad Idrijo (668m), ne pa tudi na nekaterih okoliških in bistveno višjih meteoroloških postajah, z izjemo meteorološke postaje višjega reda na Vojskem nad Idrijo (1068m).

– 10.aprila 2003 popoldne je bilo v Ljubljani 5°C, na enako visoki Vrhniki je snežilo (!), medtem ko se je sneg prijemal tal nad 400m višine. Snežilo je nato po celem Notranjskem podolju, deževalo je v Postojni. Na 1500m višine je bilo torej okoli -1°C, snežilo je pa na Vrhniki na 300m višine!

– 8.maja 2004 zjutraj je snežilo na meteorološki postaji Rovte. Zjutraj se je na meteorološki postaji Zaplana ob padavinah ohladilo na 3°C, kar bi lahko bilo povsem dovolj za obrat dežja v sneg. Verjetno je med dežjem snežilo vse do Logatca pod 500m višine. Temperature so bile dokaj visoke. Na višini 1500m je bilo 0°C, na Lisci na 943m višine celo 4°C, v Postojni je bila najnižja temperatura 5°C, v Ljubljani 7°C, a sneg je na Logaškem območju segel celo do omenjene višine 500m! Spet se je pokazala problematika beleženja teh pojavov, saj je bilo jutranje sneženje zabeleženo na Rovtah in na postajah v širši okolici Trnovskega gozda, na nekaterih višjih meteoroloških postajah v neposredni okolici Rovt pa ne.

– 27.decembra 2004 zvečer je na Zaplani zapadlo že nekaj cm snega pri temperaturi malo nad 0°C, medtem ko je bilo po nižinah še 5°C. Padavine so bile tokrat razporejene tako, da je bil zasnežen še Logatec, bolj južno pa snega ni bilo niti v precej višjih legah. Snežilo je zvečer, pred tem pa je čez dan na Zaplani občasno padal dež s snegom pri 2°C, zanimivo je pa to, da je malo zatem na Vojskem nad Idrijo (1068m višine) rahlo deževalo pri 0°C.

– 9.maja 2005 je snežilo na Postojnskem do 500m višine, na Zaplani in v njeni okolici ob manjši količini padavin ni snežilo.

– 30.maja 2006 je v južnem delu Notranjske zapadlo do 10cm snega, na Zaplani je padal dež s snegom, nekaj snežink naj bi priletelo celo do Logatca pod 500m višine. Razlika je bila v padavinah kar precejšnja, saj je recimo na Blokah padlo v dveh dneh kar 51mm več padavin kot na Zaplani. ZMS je primer druge situacije, ko se je ciklon pomaknil vzhodno od nas in so zato pihali severni vetrovi v debelejši plasti atmosfere.

– 22. novembra 2006 dopoldne je na Zaplani za krajši čas padal dež s snegom, nekaj snežink je padlo v Logatcu, istočasno je bilo v Ljubljani 7°C in v Postojni 6°C.

– 27.marca 2008 je snežilo na Zaplani pri 1,4°C in tudi v Logatcu (476m). Hladnejši zrak je segal do Postojne, Idrije, snežilo je v Bohinju. Na višini 1500m je bilo -1°C, v Ljubljani je bilo 5°C, v Lescah 3°C, na Babnem Polju 6°C, v vzhodni Sloveniji pa preko 10°C. Snežilo je v Logatcu, na Vojskem nad Idrijo 600m višje pa je tudi snežilo pri 1°C. Na Zaplani je nad 700m višine predvidoma padlo nekaj cm mokrega snega.

– 15.decembra 2008 zvečer je snežilo v Idriji pri 0°C, istočasno je v Ljubljani na isti višini (300m) deževalo pri 5°C. Na Katarini nad Ljubljano naslednje jutro (700m) ni bilo snega, medtem ko je bila Idrija (300m) zasnežena. Na Zaplani je bilo manj padavin kot na Idrijskem, a kljub temu je snežilo pri temperaturi 1,5°C. V Postojni je bilo 3°C in na Otlici (965m) 1°C. Modelske prognoze so kazale temperaturo 2°C na višini 1500m.

Žled

Značilen vremenski pojav na Zaplani je žled. Na splošno se katastrofalni žled, to je dalj časa trajajoči, več kot 5cm debel žled, pojavlja v jugozahodni Sloveniji med 500 in 1000m nadmorske višine. Nad 1000m je pogosto plast toplega zraka, ki je glavni vzrok za nastanek žleda, do 500m višine pa dež na svoji poti skozi hladno plast zraka zmrzne v zmrznjen dež. Severno in vzhodno od žlednega pasu pogosto samo sneži, saj je toplejša plast zraka v višinah tanjša in sneg na svoji poti proti tlom nikoli ne preide v dež. Zaplana leži znotraj žlednega pasu, ki se razteza od Posočja in preko visokih kraških planot naprej proti jugu v Gorski kotar na Hrvaškem. V grobem se žled na Zaplani pojavlja ob dveh vremenskih situacijah.

Klasični nastanek žleda: v nižjih plasteh piha vzhodni veter, višje pa jugozahodni veter, ki se običajno počasi spušča. Ko se sneg v topli plasti stali v dež,  v nižjih hladnejših plasteh ne more več preiti v sneg, lahko samo še zmrzne v zmrznjen dež. Za žledenje je pomembno, da podhlajene kapljice zmrznejo šele ob stiku s podlago in ne že v ozračju. Kapljice zmrznejo v ozračju, če padajo skozi predebelo plast hladnega zraka, na tla pada zmrznjen dež, ki ne povzroča žledenja. Če je vmesna topla plast pretanka, se snežinke ne stalijo in padejo na tla kot sneg, zato lahko v severni Sloveniji in v reliefno zaprtih alpskih dolinah zgolj sneži.

zmrznjenŽled na Zaplani 24.decembra 2007; sprva je padal podhlajen dež, ki je zmrzoval, nato zrmznjen dež (na fotografiji), ki ni povzročal žleda. Z ohladitvijo v višinah je pričelo snežiti.

 

Primer žleda, ki je prikazan na prvi sliki, je iz novembra 2005. Takrat je v Ljubljanski kotlini snežilo, zahodno od Vrhnike pa žledilo. Ob takih primerih izključno sneži tudi v alpskih dolinah na severozahodu Slovenije. Topla plast zraka na 1500m višine prav nič ne vpliva na pojav žleda v krajih za gorami, ki so pač višje od 1500m in ki onemogočajo prodor toplega zraka. Tak primer je bil v februarju 2004; smučarski poleti v Planici so potekali ob rahlem sneženju, medtem ko je bil del Notranjske vkovan v žled.

Na Zaplani sta vsaj dve območji z zelo izrazitim žledom, območji pa sovpadata s pogosto pobočno meglo in močnejšim vetrom. Prvo območje je okolica Jerinovega griča, drugo območje pa vključuje severovzhodna pobočja Strmice na nadmorski višini okoli 600m. Na teh območjih je v primerjavi z meteorološko postajo Zaplana vzhodni veter močnejši in bolj konstanten, pobočna megla je pogostejša, več je rosenja iz pobočne megle, prav tako je v višjih legah hladneje za nekaj desetink stopinje. Tu je žled najdebelejši, prav tako tudi najdaljše ivje. Območje Planine nad Vrhniko in Ulovke ima prav enake možnosti za nastanek debelega žleda kot Spodnja Zaplana, vse pa je odvisno od trenutne vremenske situacije oz. od višine tople plasti. Vsekakor pa omenjeno območje lažje prepiha topel jugozahodni veter.

Drugi primer žleda: na Zaplani je žled pogost tudi zaradi specifične geografske lege na stiku Ljubljanskega barja in višjega dinarskega sveta. Jugozahodni veter, ki ni prepihal Ljubljanske kotline in kjer ostane hladen inverzijski zrak, v nižjih plasteh ozračja oslabi in poneha. Prevladujejo le šibki vetrovi, ob tem pa na Zaplani zapiha vzhodni veter, ki prične dovajati hladen zrak iz hladne Ljubljanske kotline. Hladen zrak pa se ne razširi prav veliko naprej na zahod, saj pogosto sega le do Logatca.

Primer takega žleda je bil decembra 2004, ko je žledilo po dnu Ljubljanske kotline, toda tudi na višji Zaplani, kjer po vseh pravilih žleda ne bi smelo biti. Malo zahodneje (Črni Vrh) in južneje (Rakek) od Zaplane je deževalo pri pozitivnih temperaturah. Na zgornji sliki je po dnu Ljubljanske kotline označena temperatura pod lediščem. V resnici ni nujno, da mora biti v kotlini temperatura pod 0°C, da se na Zaplani pojavi žled. Na Vrhniki je lahko tudi 1°C, pa lahko na Zaplani nastaja žled, saj je v zgornjih plasteh dvignjene inverzije hladneje kot pri tleh. V tem primeru je možno, da je žled samo na Zaplani, ne pa tudi na Vrhniki in v Logatcu. To se je zgodilo 1.januarja 2006. Na Zaplani je zjutraj nastajal žled, zaradi rahlo pozitivne temperature le na izpostavljenih, podhlajenih predmetih. Snežna odeja je bil aprepojena z toplejšo deževnico, zato na njej žled ni nastajal. Ob tistem času iz okolice ni bilo poročil o nastajanju žleda. Na Vrhniki in v Logatcu naj bi deževalo, kar je povsem pričakovano, saj so bile že na Zaplani temperature previsoke in ravno na meji za nastanek žleda. Zahodno in južno od Zaplane v okolici Črnega Vrha in Postojne je bilo pretoplo za žled, prav tako ni žledilo v Loški dolini, Žireh, Grosuplju in v Ljubljani.

satelitNa satelitskem posnetku (NASA) se lepo vidi, da vzhodni veter iz Ljubljanske kotline dovaja na Zaplano hladen zrak z meglo. Megla se tako v okolici Zaplane pojavlja še na 700m višine, medtem ko drugod megla ne sega tako visoko. Podobna situacija je ob žledu: na Zaplano dovaja veter hladen zrak, medtem ko od Ljubljanske kotline bolj oddaljene kraje ta talna hladna zračna masa ne doseže.

Vzroki za pogostejše in izrazitejše žledenje na Zaplani:

– relativno večja količina dežja ob posameznih vremenskih motnjah glede na Ljubljansko kotlino.

– dvignjena lega glede na Ljubljansko kotlino, manjša verjetnost, da dež zmrzne že v ozračju.

– glede na Ljubljansko kotlino bolj zahodna lega Zaplane blizu dinarske gorske pregrade, toplejša plast v ozračju je lahko debelejša, kot nad Ljubljansko kotlino.

– lega Zaplane na vzhodnem robu Ljubljanske kotline, prizemni vzhodni veter, nižje temperature v dnevih s padavinami.

– zavetrna lega v primeru južnih vetrov, topel južni veter lahko seže do Logatca, medtem ko na Spodnji Zaplani še vedno vztraja hladen prizemni vzhodni veter. V takih situacijah hladen zrak pogosto ne seže niti do Ulovke, tako da lahko ob negativni temperaturi dežuje in zmrzuje samo na Spodnji Zaplani, v okolici pa le dežuje.

– večja in konstantna hitrost vzhodnega vetra, izrazitejše žledenje, večja škoda na drevju, ki je že tako preobteženo z žledom.

– lega Zaplane na celinski strani dinarske gorske pregrade, pozimi nižje dnevne temperature, pogostejša oblačnost in večja verjetnost, da žled dlje časa ostane na drevju, kot v bolj osončenih pokrajinah z burjo v jugozahodni Sloveniji. Prvemu žledu lahko čez nekaj časa sledi drugi žled (primer v zimi 1996/1997).

Ko vremenske razmere v Sloveniji omogočajo pojav žledenja, se lahko na Zaplani ne pojavi žled zaradi večih vzrokov:

– topla plast zraka je pretanka, na Zaplani sneži. V takih primerih lahko žledi v južni Sloveniji (Brkini, Kras) in na Hrvaškem (Gorski Kotar, Lika).

– topla plast zraka je previsoko, na Zaplani pada zmrznjen dež, ki ne povzroča žledenja. V takih primerih lahko žledi v južni Sloveniji in na Hrvaškem.

– Zaplano prepiha topel jugozahodni veter, žledenje se prekine ali pa se sploh ne pojavi.

– ni padavin, ki bi žled povzročile, čeprav so ostali pogoji za žled izpolnjeni.

Močan žled je v zimi 1996/1997 povzročil ogromno škodo v gozdovih in na različni infrastrukturi. Leti 1996 in 1997 sta bili leti žleda, saj je žledilo januarja 1996, decembra 1996, januarja 1997 ter decembra 1997. V okolici Zaplane je bil močan žled tudi v letih 1963 in 1966 (Adamič, 1987). Veliko drevja na Zaplani, predvsem smreke, nakazuje na močan žled sredi 80. let (zlomi so pri enako debelih smrekah na isti višini, itd). To sovpada z močnima žledoma v novembru leta 1984 in 1985. Predvsem slednji žled je bil verjetno debelejši kot v zimi 1996/1997. Po nekaterih virih je decembra 1953 v okolici Črnega Vrha nad Idrijo rahel dež zmrzoval celih 20 dni, zajel pa je pas med 500 in 800m nadmorske višine.

Najhujša naravna ujma na Zaplani je najverjetneje ravno dalj trajajoči debel žled, ki ob vetrovnem vremenu nastaja na obstoječi snežni odeji. Če žledi na travi, ni takih nevšečnosti, kot če žledi na snežni odeji, ki se zato spremeni v pravo ledeno odejo. Žled naredi veliko škode v gozdovih, zlasti asimetrično rastočim drevesom. Drevju stresanje vej ne pomaga in kvečjemu povzroči še večjo škodo. Pogosto ni elektrike, ker pa so lahko daljnovodni stebri dalj časa nedostopni za popravila, ni napačno imeti za ogrevanje hiše kakšno peč na drva. Pri žledu pride do izraza pravilo, da bolj prizadane obljudena območja, saj ga ljudje z moderno tehnologijo težje prenesejo. Večina ogrevalnih sistemov je brez elektrike neuporabnih, kar se je še posebej očitno pokazalo ob žledu januarja 1997, ko nekaj dni ni bilo elektrike, podobno pa se je zgodilo tudi ob žledu v 80.letih. Zaradi lomljenja vej, njihovega padanja in drsenja po ledu, se iz gozdov sliši prav grozljiv hrup.

Podhlajene kapljice ob stiku s površino v hipu primrznejo in ob tem ne uspejo nastati zračni mehurčki. Led nastal ob ledenem dežju je zaradi odsotnosti zračnih mehurčkov in drugih primesi kompaktnejši od običajnega ledu in je težje lomljiv. Debelina ledenih oblog je odvisna od večih faktorjev, najbolj pa od intenzitete padavin in povprečne hitrosti vetra. Z večjo intenziteto dežja in hitrostjo vetra več dežja zmrzne neposredno v leden oklep. Iz napisanega sledi, da so najbolj ogroženi daljnovodi, v primeru Zaplane je to prav ob žledu 1997 porušeni 220kV daljnovod, ki poteka po severnih pobočjih hriba Strmica (625m).

Ob žledu februarja 2004 je bila opažena še ena zanimivost; ob žledu se je neprekinjeno slišal hrup, kot da bi v bližini tekla reka oz. kot da bi šlo za letalo. Verjetno gre za piš jugozahodnega vetra nekaj 100m nad območjem žleda. Na žled pogosto opozarja oranžno obarvana snežna odeja, na katero pada podhlajen dež. Dež namreč prinese še nekaj puščavskega peska, ki se na snežni odeji še posebno lepo opazi.

poskodbeŽled povzroča veliko škodo na drevju, smrekam lomi vrhove, hrastu na sliki pa je odlomilo kar polovico krošnje. Na žled je občutljiva tudi bukev, saj pogosto ustvari asimetrično krošnjo.

Zadnji znani primeri žleda na Zaplani – pred letom 2004 so omenjeni samo primeri večjega žleda, po tem letu pa vsi zabeleženi:

7. – 9.1.1996, 22. – 23.12.1996, 3.1.1997, 18. – 19.12.1997, 21. – 22.2.2004, 16. – 17.12.2004, 12.12.2005, 1.1.2006, 28. – 29.1.2006, 24.12.2007, 5.1.2008, 29.11.2008, 30.11.2008, 1.1.2009, 14.1.2009, 22.12.2009, 9.1.2010, 1.12.2010, 6.12.2010, 13.2.2011, 16.2.2011, 18.3.2013, 31.1. – 5.2.2014, 27.11.2014 (nad 700 m), 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)

Koledar vremena na Zaplani

Junija je na Zaplani v dolgoletnem povprečju sekundarni višek padavin. S toplo polovico leta so pogostejše severne situacije, ki vplivajo na nižje jutranje temperature, kot ob običajni vzhodni situaciji. Poleti se lahko pojavijo močne nevihte z močnim vetrom, nalivi in udari strel, medtem ko toča na Zaplani ni pogosta. Jeseni se lahko pojavijo predvsem močni jugozahodni vetrovi pred vremenskimi frontami, prve negativne temperature na 2m nad tlemi se običajno pojavijo v oktobru. Novembra na Zaplani običajno zapade prvi sneg, lahko pa tudi že konec oktobra. Mesec november je v povprečju najbolj namočen mesec. Z oktobrom se na Zaplani prične obdobje s pogosto pobočno meglo, ki se lahko že konec oktobra zadrži ves dan. November in december sta meseca, ki sta najnevarnejša za nastanek žleda. Tedaj je na Ljubljanskem barju pogosta temperaturna inverzija z hladnim zrakom in meglo. Z vzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozračja ta hladen zrak doteka tudi na Zaplano. V mesecih dotekanja tega hladnega zraka pri tleh se pokaže specifičnost klime Zaplane, saj so takrat velike temperaturne razlike med Zaplano in bližnjo okolico na enaki nadmorski višini, kjer ni vpliva tega hladnega zraka iz Ljubljanske kotline. Sredi zime presenetljivo ni kakšnih ekstremnih snežnih metežev ali česa podobnega, vse to se je vsaj doslej dogajalo februarja in marca. Najnižje temperature niso izmerjene v času najdaljših noči, temveč nekoliko kasneje, lahko tudi v februarju. Aprila praviloma sneži in ni nujno, da ne more pasti veliko snega, se pa ta hitro stali.

Comments are closed.

LouiseBrooks theme byThemocracy