Podnebje
Opomba 12. julija 2012: sestavek o Podnebju Zaplane je v fazi posodobitve, zato do nadaljnega priporoÄam branje diplomskega dela Topoklima Zaplane.
Zaradi razgibanega reliefa so za Zaplano znaÄilne pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni Äas. PonoÄi se težji, hladnejÅ¡i zrak steka v nižje lege in na Spodnji Zaplani je tako hladneje kot na Zgornji Zaplani. Planotast relief na Spodnji Zaplani omogoÄa nastanek temperaturne inverzije, pod njenim vplivom je tudi meteoroloÅ¡ka postaja. Po nizkih noÄnih temperaturah Å¡e posebej izstopajo kraÅ¡ke depresije, za katere so znaÄilne mraziÅ¡Äne razmere. Za obmoÄja v temperaturni inverziji je znaÄilna veÄja zamegljenost, vlažnost zraka ter nižje jutranje temperature. Zgornja Zaplana je pogosto nad inverzijo in je ponoÄi toplejÅ¡a, medtem ko je ob vetrovnem vremenu ali v dneh z padavinami najhladneje v najviÅ¡jih predelih Zaplane na obmoÄju Ulovke in Planine nad Vrhniko.
Temperaturno inverzijo pogosto spremlja radiacijska megla, ki sega do najveÄ 600m nadmorske viÅ¡ine in tako ne doseže Zgornje Zaplane.
Zaplana leži v obmoÄju dvignjene temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem. Zaradi te posebne geografske lege vladajo v pozni jeseni in pozimi specifiÄne temperaturne razmere. Pozimi preko dneva je lahko zaradi tega najhladneje ravno na Spodnji Zaplani, saj priteka z vzhodnim vetrom zrak iz najhladnejÅ¡ega, zgornjega dela inverzije. S tem se pogosteje pojavljajo megla, ivje in žled.
Spodnja Zaplana je primer obmoÄja, kjer ima relief velik vpliv na podnebje. Lega Zaplane na robu Ljubljanske kotline ima vpliv na vetrove, temperature, meglo in s tem na ostale spremljajoÄe pojave, kot sta ivje in žled.
Zaplana je v primerjavi z Ljubljansko kotlino bolj prevetrena. Ob prevladi visokega zraÄnega pritiska se pojavi izrazita dnevna vetrovnost. Ko sploÅ¡ni vetrovi ne zabriÅ¡ejo lokalnih vetrov, piha Äez dan vzhodni poboÄni veter, ponoÄi pa rahel južni veter iz smeri LogaÅ¡kega polja. Vzhodni poboÄni veter zlasti v poletnem Äasu blaži dnevno vroÄino, rahel noÄni južni veter pa je povezan z nastankom plitve temperaturne inverzije nad LogaÅ¡kim poljem.
Primer obiÄajne dnevne zraÄne cirkulacije na Spodnji Zaplani.
Padavin je na Zaplani veÄ od slovenskega povpreÄja, saj je na bližnji meteoroloÅ¡ki postaji Rovte v obdobju 1961-1990 padlo povpreÄno 1867mm padavin na leto. Najbolj namoÄen mesec je november, drugi viÅ¡ek padavin je junija, kar je znaÄilnost submediteranskega padavinskega režima. Najmanj padavin je v obdobju od januarja do marca. Tako kot v bližnji okolici je veliko nevihtnih dni, veÄja toÄa pa ni pogosta.
Pogled na 1200m visoko dinarsko gorsko pregrado na zahodu, ki ima velik vpliv na temperaturne in padavinske razmere na Zaplani. Na fotografiji sta Streliški vrh nad Podkrajem in Javornik nad Colom.
Na Spodnji Zaplani je pogosta radiacijska megla, kakrÅ¡na je znaÄilna za Ljubljano, le da je na Spodnji Zaplani bolj plitva. Na Zgornji Zaplani radiacijske megle ni. Posebnost mikroklime je poboÄna megla, ki je videti kot nekaj 100m visok oblak, katerega spodnja baza se nahaja nad 500m nadmorske viÅ¡ine in se torej nahaja v doloÄenem viÅ¡inskem pasu. ZnaÄilno za to meglo je, da se premika z vzhodnim vetrom, ki je eden od pogojev za nastanek te megle. PoboÄna megla se pojavlja po veÄini Zaplane, ni je pa v Logatcu ali na Vrhniki, prav tako ne na obmoÄju Petkovca zahodno od Zaplane. Zaplana je torej precej meglena, Äeprav ji tega glede na njeno veÄjo nadmorsko viÅ¡ino ne bi prisodili.
Snežna odeja je na Zaplani zelo spremenljiva. Dogaja se, da je sneg aprila, ne pa sredi zime, ko bi ga najbolj priÄakovali. Snega je v primerjavi z Ljubljansko kotlino obiÄajno precej veÄ. NajveÄje razlike v viÅ¡ini snega so spomladi, ko lahko pade Å¡e veliko snega na staro snežno podlago, po nižinah pa ne samo, da redkeje sneži, temveÄ se bolj redko zgodi, da bi novi sneg padel na staro snežno podlago. Sneg meseca aprila je na Zaplani skoraj vsakoleten pojav, v ekstremnih primerih ga je padlo tudi do 80cm. V dolgoletnem povpreÄju je najveÄ snega zabeleženo v marcu oz. v meteoroloÅ¡ki pomladi. Do leta 1985 je bil majski sneg kar pogost, nato pa veÄjega majskega sneženja ni bilo. Prvi sneg pade obiÄajno v drugi dekadi novembra, vÄasih pa tudi oktobra, najzgodnejÅ¡i sneg je padal septembra 1977, najkasnejÅ¡i pa na Ulovki verjetno junija 1986. ObÄasno se dogaja, da na obmoÄju Spodnje Zaplane sneži, Äeprav je meja sneženja napovedana za 500m viÅ¡je. Gre za pojav “znižane meje sneženja” oz. krajÅ¡e “ZMS”.
Pogost vremenski pojav na Zaplani je žled, ki je na tem obmoÄju pogost zaradi omenjene specifiÄne geografske lege Zaplane na robu Ljubljanske kotline in v zavetrju dinarske gorske pregrade. Zadnji moÄan žled je pozimi 1996/1997 povzroÄil ogromno Å¡kodo v gozdovih in na infrastrukturi. Na sploÅ¡no se katastrofalni žled z debelino ledu nad 5cm v Sloveniji pojavlja v jugozahodni Sloveniji na nadmorskih viÅ¡inah med 500 in 1000 m. Nad 1000m je pogosto plast toplega zraka, ki je glavni krivec za nastanek žleda, do 500m pa se ponavadi dež na svoji poti skozi spodnjo hladno plast zraka že spremeni v zmrznjen dež, ki ne povzroÄa žleda. Bistveno pri žledu je, da so vodne kapljice pri temperaturi pod lediÅ¡Äem Å¡e vedno v tekoÄi obliki. Žled je pogost zlasti v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju, na Notranjskem in v Brkinih.
Zaplana je pogosto izpostavljena uniÄujoÄemu žledu.
MeteoroloÅ¡ka opazovanja se vrÅ¡ijo na Spodnji Zaplani, na nadmorski viÅ¡ini 566m, zato veljajo v nadaljevanju opisane klimatske znaÄilnosti predvsem za omenjeno obmoÄje. Temperaturnih razlik brez termometra ni enostavno opaziti, obÄutimo pa jih denimo tisti, ki se znajdemo ob pravem Äasu na pravem mestu. Med veÄernim kolesarjenjem ob ustaljenem anticiklonalnem vremenu zlahka obÄutimo velike temperaturne razlike. Na vrhu kakÅ¡nega hribÄka pripeljemo v topel zrak, takoj ko se spustimo v malo bolj zaprto obmoÄje, pa se nam zdi, kot bi pripeljali v hladilnik. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljena.
Temperaturne razmere
Zaradi razgibanega reliefa vladajo na Zaplani pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni Äas. Ob premeÅ¡ani atmosferi, ko piha veter ali v dneh s padavinami je obiÄajno najhladneje v najviÅ¡jih predelih Zaplane na obmoÄju Ulovke in Planine nad Vrhniko, v jasnih noÄeh pa je tam lahko Å¡e najtopleje.
Zgornja Zaplana spada po nekaterih geografskih Älenitvah v Rovtarsko hribovje, katerega najpomembnejÅ¡a klimatska znaÄilnost je topli pas med 600 in 800m nadmorske viÅ¡ine. Topli pas je viÅ¡inski pas, ki se pojavlja nad obmoÄji s temperaturno inverzijo. Hladen zrak se ponoÄi steka v najnižje predele, jezero hladnega zraka pa sega le do doloÄene nadmorske viÅ¡ine. Od zgornje meje temperaturne inverzije se zaÄenja topli pas, ki sega nato navzgor do 300m relativne viÅ¡ine. V Sloveniji topli pas praviloma ne presega absolutne nadmorske viÅ¡ine 500m, vendar tudi za topli pas na Zaplani velja, da je toplejÅ¡i tako od nižje ležeÄih, kot tudi od viÅ¡je ležeÄih obmoÄij. Ravno to pa je glavna znaÄilnost toplega pasu. V toplem pasu so viÅ¡je predvsem zimske jutranje temperature. Za prisojna poboÄja pa so znaÄilne Å¡e nekoliko drugaÄne klimatske razmere. Zaradi usmerjenosti poboÄij proti jugu in njihove strmine (veÄji vpadni kot sonÄnih žarkov) je znaÄilno izdatnejÅ¡e sonÄno obsevanje. Tak primer najdemo na Zaplani pod vrhom Å pik (707m) nad Prezidom. Tam uspeva celo submediteranska gozdna združba puhastega hrasta, malega jesena in Ärnega gabra. Submediteranska gozdna združba se od prave mediteranske združbe loÄi po listopadnosti v hladni polovici leta. Na obmoÄje Ulovke in Planine nad Vrhniko so kljub odsotnosti temperaturne inverzije temperaturne razmere bolj ostre, predvsem zaradi veÄje nadmorske viÅ¡ine in prevetrenosti.
Spodnja Zaplana leži v obmoÄju temperaturne inverzije, ki se kaže po pogosti jutranji radiacijski megli. Posledice temperaturne inverzije na Spodnji Zaplani so nižje jutranje temperature, pogostejÅ¡a megla in daljÅ¡e obdobje s slano kot v viÅ¡jih legah. NajveÄje temperaturne razlike med Spodnjo Zaplano in okoliÅ¡kimi hribovji so v zimskem Äasu. Ob zimskih inverzijah ima lahko Spodnja Zaplana tudi za veÄ stopinj nižje jutranje temperature od viÅ¡jih krajev v Rovtarskem ali Polhograjskem hribovju.
22.decembra 2007 so bile velike temperaturne razlike, temperaturno inverzijo nakazujejo meglice v ozadju fotografije. Zaplana je imela -4°C, istoÄasno je bilo viÅ¡jem ÄŒrnem Vrhu nad Idrijo +5°C, v Postojni pa celo +7°C.
Dnevne temperature se nižajo z nadmorsko viÅ¡ino. Na vrhu Ulovke (801m) je, kot je razvidno iz meritev temperatur v zimi 2009/2010, sredi dneva za 2 do 3°C hladneje kot na 235m nižjeležeÄi meteoroloÅ¡ki postaji Spodnja Zaplana. Ob sonÄnem vremenu in Å¡ibkih jugozahodnih vetrovih lahko razlika preseže tudi 4°C, v dneh s padavinami pa je, razen v doloÄenih izjemah, na Ulovki za 1,5°C hladneje kot na Spodnji Zaplani. Povsem drugaÄno sliko dobimo, Äe primerjamo noÄne temperature. PonoÄi je lahko na Spodnji Zaplani zaradi plitve temperaturne inverzije za veÄ kot 5°C hladneje kot na Ulovki.
25.decembra 2006 zveÄer je bila na Spodnji Zaplani temperatura nad 0°C, na Planini nad Vrhniko (735m) pa je bila temperatura pod -2°C, ob vetru in gosti megli je nastajalo trdo ivje.
Zaradi najveÄje nadmorske viÅ¡ine je Äez dan najhladneje na Ulovki. Vendar to velja le v primeru korektnih meritev temperatur pod istimi pogoji. Po obÄasnih marÅ¡rutnih meritvah je poleti ob jugozahodniku na Planini nad Vrhniko nekoliko hladneje, kot bi priÄakovali glede na nadmorsko viÅ¡ino. Lahko je tudi hladneje kot na Ulovki. Veter namreÄ prinaÅ¡a hladen zrak iz senÄnega bukovega gozda. Bolj na odprtem obmoÄju ali na razglednem stolpu pa so temperature viÅ¡je. Ob vzhodniku so temperature na Planini nad Vrhniko zelo odvisne od mikrolokacije meritev. Pri tleh so temperature viÅ¡je kot na Ulovki, razgledni stolp pa je nad viÅ¡ino 10m prevetren in zato je tam kar obÄutno hladneje kot na Ulovki. V sploÅ¡nem je Ulovka hladnejÅ¡a in bolj zasnežena od nižje Planine nad Vrhniko, Planina pa je bolj meglena in prevetrena, ivje se pogosto nabira na izpostavljenem razglednem stolpu in okoliÅ¡kih bukvah.
Zaradi krajevnega poboÄnega vzhodnega vetra so dnevne temperature na Zaplani relativno nižje kot v bolj zatiÅ¡nih okoliÅ¡kih krajih. Ker se veter dviguje ob poboÄjih, se pri tem zrak adiabatno ohlaja, zato veter Äez dan ozraÄje hladi. NajviÅ¡je temperature so izmerjene v sonÄnih dneh s Å¡ibkim jugozahodnim vetrom. Na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana izmerjeni temperaturni podatki torej niso reprezentativni za Å¡irÅ¡e obmoÄje. Na Zgornji Zaplani in tudi ponekod na Spodnji Zaplani so viÅ¡je noÄne temperature. NajtoplejÅ¡a obmoÄja na Zaplani so tista, ki ležijo malo nad temperaturno inverzijo, hkrati pa so tudi v zavetrju vzhodnega vetra, ki tako ne blaži dnevnega ogrevanja. Tak primer so že omenjena prisojna poboÄja nad naseljem Prezid. NajhladnejÅ¡e poseljeno obmoÄje na Zaplani je verjetno Jezerce. TamkajÅ¡nje najnižje ležeÄe hiÅ¡e imajo precej nižje noÄne temperature kot zgornji del Prezida pri gasilskem domu. To potrjujejo meritve temperatur 19.julija 2003 okoli 21:00 ure zveÄer. S pomoÄjo na gorsko kolo pritrjenega elektronskega termometra, ki se hitro odziva na najmanjÅ¡e temperaturne razlike, so bile ugotovljene velike temperaturne razlike. Na dnu kotanje pri Jezercu je bilo 14°C, v zgornjem delu Prezida pri gasilskem domu pa 19°C. NatanÄnost izmerjenih absolutnih vrednosti je sicer vpraÅ¡ljiva, zanimive pa so relativne razlike med temperaturami. Te meritve dokazujejo, da se na Zaplani noÄne temperature spreminjajo že na majhne razdalje. Karta prikazuje obmoÄja, ki imajo od meteoroloÅ¡ke postaje Zaplana ob ustaljenem vremenu lahko tudi do nekaj stopinj nižje veÄerne, noÄne in jutranje temperature.
Karta izrazitejše temperaturne inverzije.
Po grobih primerjavah med meteoroloÅ¡ko opazovalnico Zaplana in zasebno postajo v Gornjem Logatcu je na LogaÅ¡kem polju zjutraj hladneje kot na Spodnji Zaplani. V zimskih noÄeh s snežno odejo in vetrom, ki na Zaplani onemogoÄa nastanek temperaturne inverzije, lahko temperaturna razlika znaÅ¡a tudi 5°C. Ob gosti radiacijski megli v Logatcu pa je lahko na Zaplani tudi nekoliko hladneje. Ob premeÅ¡ani atmosferi je na 80m viÅ¡ji Spodnji Zaplani do stopinjo hladneje kot v Logatcu, je pa Spodnja Zaplana obÄutno hladnejÅ¡a v vroÄih poletnih dneh, ko sicer prevladujejo Å¡ibki lokalni vetrovi. Predeli okoli Ulovke in Planine nad Vrhniko imajo pozimi viÅ¡je noÄne temperature, a so temperature Äez dan obÄutne nižje kot v Logatcu, tudi ob padavinah, zato so snežne razmere na Ulovki in v Logatcu neprimerljive. VeÄja nadmorska viÅ¡ina Ulovke pride v smislu snežnih razmer bolj do izraza v spomladanskih mesecih. Pozimi ima namreÄ na nižje lege tudi ob padavinah velik vpliv temperaturna inverzija. Sredi zime je lahko v nižjih legah ob odjugah zaradi zastajajoÄega hladnega zraka hladneje kot v viÅ¡jih hribih, kjer se zato sneg tudi hitreje tali. Vsak primer odjuge je specifiÄen, pozimi pa ni nujno, da se sneg prej stali v najnižjih legah.
ObmoÄje Jezerca pri Prezidu je po nizkih jutranjih temperaturah eno od najhladnejÅ¡ih obmoÄij na Zaplani.
Â
Temperaturne razmere ob severnih vetrovih
Absolutne minimalne temperature na Zaplani so po vseh letih opazovanj Å¡e najveÄja neznanka. V zadnjih 50. letih je bila, to je ocena glede na podatke z meteoroloÅ¡kih postaj v Postojni, Ljubljani in na Vrhniki, na obmoÄju meteoroloÅ¡ke postaje Spodnja Zaplana najnižja temperatura -28°C v februarju leta 1956. Podatki o ekstremnih temperaturah kažejo, da je bila v Rovtah v obdobju 1961-1990 najnižja temperatura -21,5°C, najviÅ¡ja pa 33,1°C. Na Vrhniki je bila najnižja temperatura v obdobju 1956-1985 -27,0°C (februar 1956), najviÅ¡ja 37,6°C (julij 1983). Zadnjih nekaj zim pa se na Zaplani kljub nekaterim izrazitim ohladitvam ni ohladilo pod -20°C, temperature so precej zaostale za rekordnimi vrednostmi. Medtem pa so se temperature marsikje drugod približale rekordnim vrednostim. Ali lahko zato reÄemo, da Zaplana nima zelo nizkih zimskih temperatur? Možne so tudi temperature precej pod -20°C, vendar ne ob obiÄajnih ohladitvah iz severovzhoda. Za Zaplano so namreÄ bolj ugodni prodori hladnega zraka iz severne smeri oz. je pomembna severna smer vetrov v viÅ¡inah pod 1000m. Ob severni zraÄni cirkulaciji so temperature na Zaplani nižje kot ob vzhodni situaciji. Ob severni situaciji vzhodni veter, ki ponavadi prepreÄuje izrazito noÄno ohlajanje na Zaplani, hitro oslabi (verjetno zaradi reliefa), kmalu zapiha noÄni veter iz smeri Logatca, ob temperaturni inverziji se moÄno ohladi. Ob severni situaciji so na Zaplani ugodnejÅ¡e vlažnostne razmere kot v Ljubljanski kotlini. OzraÄje je bolj suho, kar vpliva na moÄnejÅ¡e noÄne ohladitve. Torej je Zaplana ob severni situaciji vremensko gledano nekako loÄena od razmer v Ljubljanski kotlini. Zato ne preseneÄa, da je lahko ob takih situacijah na Vrhniki megla, a v malo viÅ¡jem Logatcu sonce ob precej nižjih temperaturah. Ob obiÄajnih prodorih iz vzhoda je na Zaplani preveÄ vetrovno za zelo nizke temperature. Vse najnižje jutranje temperature so bile tudi v poletju dosežene ob severnih situacijah. Glede na nekatere podatke iz zasebne meteoroloÅ¡ke postaje Vrhnika je možno zakljuÄiti, da ima Vrhnika nižje jutranje temperature, Äe na Zaplani vzhodni veter piha tudi ponoÄi. ÄŒe na Zaplani ponoÄi nastane temperaturna inverzija, potem je Zaplana hladnejÅ¡a od Vrhnike. Ob severni situaciji pa se temperaturna razlika obiÄajno Å¡e poveÄa.
Ob severni situaciji se pogosto pojavljajo znaÄilno zaobljeni fenski oblaki tipa altocumulus lenticularis (Ac len).
Â
Temperaturne razmere ob južnih vetrovih
Podobno kot pri sploÅ¡nih severnih vetrovih, so tudi ob sploÅ¡nih južnih vetrovih na Zaplani in v Å¡irÅ¡i okolici Logatca nekoliko posebne vremenske razmere. Ob takih situacijah je v južni Sloveniji vetrovno in relativno toplo vreme. Južni veter obiÄajno zlahka seže do krajev na primorski strani (Postojna), kot tudi do krajev na drugi strani Dinarske gorske pregrade (Planina pri Rakeku, Bloke). V takih situacijah pa topel južni veter do obmoÄja Logatca velikokrat ne seže in kjer je zato bistveno hladneje. Opisana situacija je najveÄkrat vzrok, ko lahko bolj sneži v nižjem Logatcu, kot v precej viÅ¡jih krajih nekaj 10km južneje. Ob moÄnejÅ¡em južnem vetru se njegov vpliv kaže tudi v Logatcu, prav zanimivo pa je, da ob tem južni veter Zaplano Å¡e težje doseže in kjer Å¡e vedno piha hladen prizemni vzhodni veter iz zgornjih zraÄnih plasti nad Ljubljanskim barjem. V takih primerih je lahko v Logatcu tudi za veÄ stopinj topleje kot na Zaplani. Zabeleženi so bili primeri, ko je bila Zaplana veÄ ur precej hladnejÅ¡a od Logatca in celo od 800m visoke Ulovke, kar pomeni, da sega plast hladnega zraka iz Ljubljanske kotline le do doloÄene viÅ¡ine in najpogosteje le do Spodnje Zaplane. Ob takih situacijah so pogoste padavine, kar pomeni, da lahko na Zaplani prihaja do lokalnega žledenja ali da lahko pade bistveno veÄ snega, kot v bližnjem Logatcu.
Temperatura zraka v Äasu južnih vetrov 4.septembra 2009 na zasebnih meteoroloÅ¡kih postajah Gorenji Logatec in Spodnja Zaplana.
Zasebni meteoroloÅ¡ki postaji, vkljuÄeni v zgornji grafikon, sta med seboj oddaljeni samo 4km, pa lahko prihaja do tolikÅ¡nih temperaturnih razlik. Ne gre za dneve, ko je LogaÅ¡ko polje zaradi temperaturne inverzije hladnejÅ¡e od okolice, temveÄ za dneve s padavinami, kjer lahko samo nekaj desetink stopinje velike razlike v temperaturi odloÄajo o sneženju, žledenju ali o dežju. V zgornjem primeru pa je bilo na Zaplani kar nekaj ur skupaj za 3 do 6°C hladneje kot v Logatcu! Sprva je bilo na Zaplani ob jugozahodnem vetru le malo, za dobro stopinjo hladneje kot v Logatcu. Smer vetra je zaradi namena raziskave na grafu prikazana samo z dvema kategorijama, vzhodni veter vkljuÄuje smeri od 0° do 155°, zahodni veter pa smeri od 156° do 359°. Taka razdelitev se je izkazala kot primerna za obe meteoroloÅ¡ki postaji, zaradi namena raziskave (vpliv južnega vetra in vetra iz Ljubljanke kotline), kot zaradi dejstva, da pogosto piha iz smeri 90° in 230° in ne iz smeri, ki so blizu postavljenim omejitvam (0° in 155°). Razvidno je, kako so temperaturne anomalije na obeh meteoroloÅ¡kih postajah odvisne od smeri vetra in koliko veÄ vzhodnega vetra je na Zaplani. Ob moÄnem vetru lahko iz jugozahoda prepiha tudi Zaplano, pri Äemer se, lahko zgolj za krajÅ¡i Äas, precej ogreje. Predvidoma je bila ta situacija eden od vzrokov za precej skromnejÅ¡o snežno odejo v Logatcu februarja 1999, saj je bilo na malo viÅ¡ji Spodnji Zaplani ob nižji koliÄini padavin približno 40cm veÄ snega. Celo na Vrhniki je bilo veÄ snega, kot v Logatcu. Tudi žled, ki se je 5.januarja 2008 pojavil na logaÅ¡kem, medtem ko so malo južneje ob moÄnem južnem vetru temperature presegale 5°C, se je pojavil ob taki vremenski situaciji.
Vetrovne razmere
Zaplana je v primerjavi z Ljubljansko kotlino bolj prevetrena, vendar moÄnejÅ¡ih vetrov ni. NajveÄjo moÄ na Zaplani ima obiÄajno jugozahodni veter, moÄni pa so seveda tudi vetrovi ob nevihtah, kot kažejo opazovanja je nevaren predvsem severozahodni veter. Ob prevladi visokega zraÄnega pritiska nad Slovenijo piha Äez dan na Zaplani vzhodni veter, ponoÄi pa na Spodnji Zaplani rahel južni veter. Vzhodni veter na Zaplani seveda ni burja. Na Zaplani tako kot drugje v notranjosti Sloveniji burje ni. Burja je suh, moÄan in po nastanku padajoÄ (fenski) veter, ki navadno povzroÄi izsuÅ¡itev oblakov in razjasnitev neba. Vzhodni veter na Zaplani je dvigajoÄi se poboÄni veter, ki ne povzroÄa razjasnitev neba, predvsem pa ne piha s tako moÄjo kot burja. ObmoÄje z zelo izrazitim vzhodnim vetrom je obmoÄje razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko in severnih poboÄij Strmice.
Kot je bilo že zapisano, se razmere na Zaplani povsem spremenijo, Äe namesto severnika zapiha vzhodnik. Na Zaplani velja pravilo, da Äim bolj se veter odklanja od severa preko severovzhoda na vzhod, tem bolj vetrovno je. ÄŒe je ob severniku zatiÅ¡je, potem je ob vzhodniku bolj vetrovno, dnevne temperature so nižje, hkrati pa tudi ponoÄi rahlo pihlja, tako da so bolj zatiÅ¡na obmoÄja Petkovca, Logatca in Vrhnike ponoÄi hladnejÅ¡a od Zaplane.
Padavine in nevihte
Padavin je na Zaplani veliko, saj pade okoli 1900mm padavin na leto. Rovte so v obdobju 1961-1990 letno beležile 1867mm padavin. V enakem obdobju je padlo letno v Ljubljani povpreÄno 1370mm in v Postojni 1595mm padavin. Glede na uradne padavinske podatke pade v Logatcu nekoliko veÄ padavin kot v Rovtarskem hribovju, Å¡e precej veÄ padavin pa lahko pade ob jugozahodnih vetrovih v krajih proti ÄŒrnemu Vrhu in Žirem. Najbolj namoÄen mesec je november, drugi viÅ¡ek padavin je junija, kar je znaÄilnost submediteranskega padavinskega režima. Zaradi obilnih padavin in moÄne jutranje rose suÅ¡a na Zaplani ni tako izrazita, vendar jo krepi zakraselost dolomitnega povrÅ¡ja. V Logatcu je bilo v obdobju 1961-2000 najbolj namoÄeno leto 1965, ko je padlo 2656mm dežja, najbolj suho pa leto 1983 s 1453mm padavin.
V zadnjih letih se v tem delu Notranjske beleži obÄutno zniževanje letne koliÄine padavin, prav tako se je zmanjÅ¡alo Å¡tevilo neviht (ali je to res ali ne je sicer težko preveriti). Nevihtnih dni je bilo v prejÅ¡njih desetletjih veliko, veÄja toÄa pa je bila vedno izjemen pojav. ÄŒe toÄa na Zaplani ne predstavlja velike nevarnosti, pa jo nadomeÅ¡Äajo moÄni vetrovi in nalivi ter strele. ÄŒeprav relief v tem delu Notranjske po vseh pravilih ne omogoÄa tako moÄnih neviht kot v bolj pregretih ravninah Prekmurja in sosednje Furlanije, pa je bilo zabeleženih nekaj zelo moÄnih neurij. Å e veÄ, vrtinÄast vihar iz leta 1986 je do sedaj najhujÅ¡e zabeleženo neurje v Sloveniji, ob nevihti leta 1999 je v Logatcu ob moÄnem vetru in toÄi v 45-tih minutah padlo 84mm dežja, 2.julija 2007 je na Spodnji Zaplani v kratkem Äasu padlo 150mm dežja oz. v eni uri 88mm. Takrat je v skrajno vzhodnih predelih Zaplane padlo celo 170mm dežja v treh urah! ToÄa na Zaplani res ni pogosta, vendar je bila zabeležena tudi toÄa s premerom 3cm, pojavila pa se je tudi Å¡e v oktobru. Februarja 2004 je med sneženjem grmelo moÄneje kot v poletjih 2005 in 2006, kar zares kaže na poletja brez neviht v zadnjem Äasu. Zaplano lahko nevihte zajamejo praktiÄno iz vseh smeri. Nevihte so zlasti pogoste iz zahodnih smeri, morda Å¡e najbolj iz smeri Rovtarskega hribovja na severozahodu, medtem ko v nižjih zraÄnih plasteh piha vzhodni veter, ki predstavlja dober vir vlage in toplote v prednje dele neviht. VeÄji nevihtni sistemi nastanejo nad Furlansko nižino v sosednji Italiji, nato pa jih viÅ¡inski vetrovi zanesejo nad Notranjsko. ÄŒeprav pihajo v viÅ¡inah vetrovi zahodnih smeri, se veÄji nevihtni sistemi priÄnejo odklanjati na desno v smeri gibanja in tako lahko dosežejo Zaplano, Äeprav je sprva kazalo da jo bodo zgreÅ¡ili. Pogosto pa nastajajo nevihte tudi v okolici Snežnika in Cerknice, ki jih nato viÅ¡inski JV veter zanese nad Zaplano, kjer sicer v nižjih zraÄnih plasteh piha vzhodni veter.
Â
Pojavljanje megle
Zaplana je precej megleno obmoÄje. Pojavljajo se radicijska, poboÄna, lokalno pa tudi frontalna in puhteÄa megla. Na Zgornji Zaplani je pogosta poboÄna megla, na Spodnji Zaplani pa tudi radiacijska megla, ki spremlja temperaturno inverzijo. Radiacijska megla ni vezana na Ljubljansko barje, temveÄ na LogaÅ¡ko polje. Ko je radiacijska megla na Spodnji Zaplani je tako nujno tudi na LogaÅ¡kem polju. Opaženo je bilo tudi že zadrževanje megle na severnem delu LogaÅ¡kega polja in na Zaplani, ne pa v samem mestu Logatec. Megla sega na Spodnji Zaplani do približno 600m viÅ¡ine, pogosta je v okolici Prezida, medtem ko je v smeri Petkovca že zelo redek pojav.
Jutranja radiacijska megla na Logaškem polju pogosto sega do Spodnje Zaplane.
Na Zaplani se v zelo omejenem obsegu pojavlja megla, ki je povezana z vlažnim zrakom temperaturne inverzije nad LogaÅ¡kim poljem. PonoÄi piha na Spodnji Zaplani rahel lokalni južni veter. Ob vlažnem ozraÄju se pojavi radiacijska megla v Logatcu, ki se lahko nato debeli v viÅ¡je lege vse do Spodnje Zaplane. ÄŒe je noÄni veter malo moÄnejÅ¡i in je zrak dovolj vlažen, se zraÄne mase na poboÄjih med Zgornjo in Spodnjo Zaplano nekoliko dvigajo in pojavi se megla. Ta se pojavi v ozkem pasu na poboÄjih nad Prezidom in Jerinovim griÄem, megla pa ne sega prav do vrha sicer masivnega grebena. Megla je lahko samo v Logatcu in na omenjenem poboÄju, medtem ko v vmesnem pasu na obmoÄju meteoroloÅ¡ke postaje megle ni. Megla sproti nastaja, medtem ko se na vzhodni proti dolini reke Bele spuÅ¡Äa in suÅ¡i, zato megla navidezno miruje na poboÄju.
Pas megle pokriva zgolj greben nad Prezidom.
Posebnost mikroklime Zaplane pa je poboÄna megla, ki je obiÄajno znaÄilna za viÅ¡ja, hribovita obmoÄja. Ta tip megle se pojavlja ob dveh vremenskih situacijah in je s tem tudi ustrezno poimenovana. V prvem primeru se megla pojavi ob ciklonalnem tipu vremena in je posledica nizkih stratusnih in stratokumulusnih oblakov nad bližnjo Ljubljansko kotlino, deloma pa tudi zaradi narivanja vlažnih zraÄnih mas na Zaplano. V drugem primeru se poboÄna megla pojavlja ob anticiklonalnem tipu vremena in je posledica temperaturne inverzije ter spremljajoÄe nizke oblaÄnosti nad Ljubljanskim barjem.
“Ciklonalna poboÄna megla“: megla nastaja ob slabem vremenu in vzhodnem vetru. Zaplana je zavita v oblak, ki se ponavadi priÄne nad okoli 520m nadmorske viÅ¡ine, vendar je megla pogosto nekoliko dvignjena, tako da je v megli predvsem Planina nad Vrhniko z okolico in obÄasno tudi Strmica na Spodnji Zaplani. V Logatcu te vrste megle ni. Megla ne miruje, temveÄ se premika z vzhodnim vetrom. Ob poboÄni megli in temperaturah pod lediÅ¡Äem priÄne predvsem na drevesnih vejah nastajati ivje, ki je najdaljÅ¡e na vzhod izpostavljenih obmoÄjih na Zgornji Zaplani. Trdo ivje je v tem primeru najpogostejÅ¡e na obmoÄju Planine nad Vrhniko (735m) in na severovzhodnih poboÄjih Strmice (625m). Gre za vrsto žleda, ki je znaÄilen za viÅ¡je lege, ledene obloge so lažje kot pri žledu, so pa lahko Å¡e debelejÅ¡e in predvsem zelo asimetriÄne. Ker ob poboÄni megli piha veter, raste trdo ivje proti vetru. Decembra 2004 je bilo ivje na Spodnji Zaplani dolgo tudi 10cm in nekatera drevesa so se zaradi tega že priÄela poveÅ¡ati, decembra 2007 pa je bilo na Planini nad Vrhniko izmerjeno 14cm dolgo trdo ivje. Kjer je veter Å¡ibkejÅ¡i nastaja bolj krhko in navzdol viseÄe mehko ivje. Pri tme tipu megle gre za tipiÄen tipiÄen orografski oblak, ki nastane zaradi prisilnega dviga zraÄnih mas iz Ljubljanskega barja na viÅ¡jo Zaplano. Vendar je Zaplana prenizka, da bi se zraÄne mase dovolj dvignile, da bi priÅ¡lo tudi do nastanka padavin. Orografske oblake, ki povzroÄajo ob prisilnem dvigu zraÄnih mas ojaÄitev padavin (orografske padavine), poznamo iz gorskega sveta. Za nižje hribe, kot je Zaplana, velja nekoliko drugaÄen mehanizem ojaÄanja padavin kot v gorah. Gre za dvoplastni oblaÄni sistem, ob katerem poteka proces izpiranja oz. seeder-feeder efekt. Na Zaplani orografski oblak sam po sebi ne povzroÄi padavin, Äe ni nad njim sploÅ¡na oblaÄnost vremenske fronte s padavinami. Lokalna ojaÄitev padavin nastane Å¡ele takrat, ko padejo padavine iz zgornjih padavinskih (seeder) oblakov skozi nižji orografski (feeder) oblak, ki je napolnjen ob prisilnem dvigu nastalimi vodnimi kapljicami. Padavine iz zgornje oblaÄnosti izrinejo vodne kapljice iz spodnjega orografskega oblaka in na tak naÄin se padavine lokalno ojaÄajo. Proces izpiranja ponazarja tudi nazorna skica (Yuh-Lang Lin). Vsekakor pa orografske padavine ne nastopijo loÄeno oz. v Äistih situacijah, pojavljajo se le kot vmesna faza med obiÄajnimi padavinami. Ob ciklonalni poboÄni megli beleži Zaplana veÄ meglenih dni, kot nižine, kjer se ta vrsta megle ne pojavlja.
Na Planini nad Vrhniko je veliko ciklonalne poboÄne megle, obmoÄje je pogosto zavito v nizke oblake.
“Anticiklonalna poboÄna megla“: drugi tip poboÄne megle je posledica temperaturne inverzije in spremljajoÄe megle in nizke oblaÄnosti nad Ljubljanskim barjem. Na Zaplano to meglo prinaÅ¡a vzhodni veter, ki piha iz zgornjega dela omenjene temperaturne inverzije v kotlini. Bistvo vseh opisanih vremenskih posebnosti na Zaplani je ravno njena lega v obmoÄju dvignjene temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem. Ob tem ni najhladneje na dnu kotline, temveÄ v zgornjem delu inverzije, kjer se pogosto nahaja Spodnja Zaplana. Tudi Äe Zaplano megla ne doseže, so temperature nizke, saj priteka z vzhodnim vetrom hladen zrak iz hladne plasti ozraÄja, ki se nahaja nad samo megleno plastjo. Zaradi te specifiÄne lege v obmoÄju temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem prihaja do v nadaljevanju opisanega “Zaplanskega efekta”, ko so lahko vremenske razmere na Zaplani pozimi popolnoma neprimerljive že z bližnjo okolico. Na to kaže ivje v decembru 2007 in nizke temperature januarja 2009.
Anticiklonalna poboÄna megla 16.novembra 2008 in njena ostra prostorska omejenost; megla ima vpliv zlasti na osonÄenost in s tem na temperature. Ravno ta pojav daje podnebju Spodnje Zaplane poseben peÄat (Vir podatkov: Google Earth, MODIS).
Anticikonalna poboÄna megla je pogosta nad dolino reke Bele, na Spodnji Zaplani pa na obmoÄju Strmice, Jerinovega griÄa, Ograj in Prezida. Megla se veÄinoma ne pojavlja nad 700m viÅ¡ine, razen v primeru, ko nizka oblaÄnost nad kotlino sega viÅ¡je. Megla sega iz Ljubljanskega barja v smeri proti Logatcu Äez tri najnižja sedla. Prvi krak megle sega po nižjem podolju z avtocesto Vrhnika-Logatec, drugi po regionalni cesti Äez prelaz Smrekovec do samega vstopa na LogaÅ¡ko polje, tretji krak pa sega Äez Spodnjo Zaplano. ÄŒe nizka oblaÄnost nad Ljubljanskim barjem sega viÅ¡je, potem se poboÄna megla precej bolj razÅ¡iri in ima vpliv na celotno logaÅ¡ko obmoÄje. VeÄ o poboÄni megli si preberite v fotoreportaži, sam pojav pa je prikazan tudi na video posnetku.
Anticiklonalna poboÄna megla na Spodnji Zaplani, fotografirana z LogaÅ¡kega polja.
Â
“Zaplanski efekt”
V hladni polovici leta se zlasti ob prevladi severnih vetrov na Spodnji Zaplani pojavlja zanimiv vremenski pojav. Kot je bilo že napisano je na Zaplani ob severniku izrazito zatiÅ¡je, vetrovi so Å¡ibki, ponoÄi piha rahel jugozahodni veter iznad LogaÅ¡kega polja. Ta veter obiÄajno piha do jutra, ko ga zamenja vzhodnik. Ob severni situaciji pa vzhodnik zakasni, noÄni veter lahko piha tudi do poldneva. ObiÄajno je vreme jasno brez megle, na Vrhniki pa istoÄasno vztraja hladen zrak z meglo ali nizko oblaÄnostjo. Spodnja Zaplana je torej povezana z plitvo temperaturno inverzijo iz Logatca, ki pa jo sonce kmalu razgradi, ob Å¡ibkem vetru se hitro ogreva. Na Vrhniki pa se zaradi megle le poÄasi ogreva in kmalu nastane velika temperaturna razlika med Vrhniko in viÅ¡jo okolico Logatca. Na Zaplani nato zapiha krajevni vzhodni veter, ki povzroÄi pretoÄitev hladnega zraka nad Vrhniko skozi “VrhniÅ¡ka vrata” proti zahodu. Hladen zrak v plitvi plasti v nekaj minutah preplavi obmoÄje Spodnje Zaplane, Äe je pojav izrazitejÅ¡i, pa se to delno odraža tudi na temperaturah na 2km zahodno ležeÄi meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec. NajmoÄnejÅ¡e ohladitve je priÄakovati ob situaciji, ko na Zaplani piha topel zahodni veter, na Vrhniki pa ob megli vztraja hladen zrak. Ob obratu vetra so ob takih situacijah na Zaplani možne nenadne ohladitve za 5°C in veÄ. Ko na Zaplano doteka hladen zrak iz zgornjih plasti inverzije, je vzhodni veter zelo konstanten po svoji hitrosti, z razliko od obiÄajnih situacij, ko je vzhodni veter moÄnejÅ¡i in bolj neenakomeren z posameznimi moÄnejÅ¡imi sunki. Ta znaÄilnost vetra je dobro opazna tudi na spodnjih grafih.
Zaplanski efekt, ko se ob menjavi vetra na vzhodno smer hladen inverzijski zrak iz Ljubljanskega barja pretoÄi Äez Spodnjo Zaplano.
Pojav je najizrazitejÅ¡i, Äe gre za zamenjavo toplega vetra iz jugozahoda z vzhodnim vetrom.
Ena od najbolj nazornih ohladitev te vrste je bila zabeležena 12.decembra 2004. Iz vremenskih podatkov za tisti dan je razvidno, da je bilo hladno tam, kjer je vztrajala megla, z izjemo Zaplane, kjer je bilo sicer sonÄno, a hladno in vetrovno vreme. Nekateri nižji kraji (Lesce, KoÄevje) so imeli takrat precej viÅ¡jo temperaturo od Zaplane, zasebna meteoroloÅ¡ka postaja ÄŒrni Vrh nad Idrijo je bila ob 13:00 uri toplejÅ¡a za 8°C, prav neverjetna temperaturna razlika pa je bila med Zaplano in Postojno. Kaj ni obÄudovanja vredna situacija, ko je v Postojni sonÄno pri 11°C, malo bolj proti severu na podobno visoki Zaplani pa sonÄno vreme ob zmernem vetru in 13°C nižji temperaturi? Takrat je temperatura na Zaplani v kratkem Äasu, ob popolnoma sonÄnem vremenu, padla z 3°C na -2°C.
Na Spodnjo Zaplano preÄrpa hladen zrak iz zgornjih plasti temperaturne inverzije na Ljubljanskem barju. Dokaz za to so situacije, ko piha vzhodni veter in je spodaj inverzija, pa je na Zaplani kljub temu topleje kot na Vrhniki. To pomeni, da hladnega zraka ne dovaja iz dna Ljubljanskega barja. ÄŒe bi bilo to res, bi se moral hladen zrak ob poboÄjih dvigniti za 300m in bi se dodatno ohladil. Ko je temperaturna inverzija malo viÅ¡je pa na Spodnjo Zaplano priteka hladen zrak iz viÅ¡jih plasti inverzije, kjer je hladneje kot v nižjih delih inverzije. V takih primerih je na Spodnji Zaplani hladneje kot na Vrhniki. Zanimiva je situacija, ko se megla na Vrhniki razkroji in ko se pri tleh moÄno ogreje. Hladen zrak je v tem primeru oÄitno Å¡e vedno prisoten v viÅ¡inah, od koder piha na Zaplani vzhodni veter. Sicer si je težko razložiti dejstvo, da je na Zaplani v takih primerih preko dneva bistveno hladneje kot v okolici, pa Äeprav na Vrhniki ob razkroju megle hladnega zraka že davno ni veÄ.
Situacija z inverzijo na Vrhniki in toplim JZ vetrom na Zaplani. Inverzija je ob JZ vetru nagnjena in sega na vzhodu nekoliko višje. Ko na Zaplani JZ veter poneha, zapiha vzhodni veter in hladen zrak preplavi Spodnjo Zaplano.
Zaradi tega pojava obstajajo, najveÄkrat Äez dan, velike temperaturne razlike med Spodnjo Zaplano in okolico. Zaradi megle in nižjih temperatur se na Zaplani pogosteje pojavljata ivje in žled. Kako veliko obmoÄje zajame Zaplanski efekt ni toÄno znano, glede na podatke iz bližnjih zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj pa je ta efekt bistveno manj izrazit na Zgornji Zaplani, medtem ko ima ta efekt veÄji vpliv na Logatec, kot pa na manj oddaljeno meteoroloÅ¡ko postajo Petkovec. Zaplanski efekt pa ima lahko tudi obraten uÄinek, torej da Zaplano ne hladi, temveÄ greje. Tak primer se je zgodil februarja 2009, ko so bile temperature najviÅ¡je v zraÄni plasti na nadmorski viÅ¡ini okoli 600m, saj je nižje spodaj prevladoval hladnejÅ¡i zrak, viÅ¡je gor pa so bile temperature nižje zaradi sploÅ¡nega padca temperatur z nadmorsko viÅ¡ino. Kljub temu, da je na Zaplani pihal vzhodni veter, je bilo tam od vseh okoliÅ¡kih meteoroloÅ¡kih postaj Å¡e najtopleje. Na Zaplano je vzhodni veter dovajal zrak iz toplejÅ¡e zraÄne plasti na 600m viÅ¡ine, Vrhnike, Petkovca in Logatca pa ta veter ni dosegel in zato je bilo tam hladneje. Da je bilo na Vrhniki precej hladneje kot na Zaplani je samo Å¡e en dokaz, da zrak na Zaplano z vzhodnikom ne prihaja z dna Ljubljanskega barja, temveÄ iz viÅ¡jih zraÄnih plasti.
Po dosedanjih raziskovanjih je Zaplanski efekt posebnost logaškega podnebja.
Zaplanski efekt je pojav, ko na neko viÅ¡je obmoÄje v plitvi plasti ozraÄja preÄrpa hladen zrak iz zgornjih plasti temperaturne inverzije, ki se zadržuje v nižji reliefni depresiji (Martin GustinÄiÄ, 7.februar 2008). Pojav sem zaradi lažjega razumevanja poimenoval po Zaplani, saj v literaturi Å¡e nisem zasledil drugaÄnega poimenovanja. Pojav je omejen na Spodnjo Zaplano, kjer je bil pojav tudi podrobno opisan. Temperaturna inverzija nad Ljubljanskim barjem sega pogosto do take viÅ¡ine, da ravno ustreza nadmorski viÅ¡ini Spodnje Zaplane, kjer je omenjeni pojav zato tudi lepo opazen. Zaplanski efekt potrjujeta meteoroloÅ¡ka postaja Spodnja Zaplana in registrator temperature v mraziÅ¡Äu Dolinca, na omejenost pojava pa kaže predvsem meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec.
Temperaturna inverzija z meglo na poboÄjih Planine nad Vrhniko. Vzhodni veter prinaÅ¡a na Zaplano hladen zrak iz zgornjega dela inverzije in zato so temperature tam kljub odsotnosti megle nižje.
Â
Snežne razmere
Zime so na Zaplani precej snežene, znaÄilne so velike koliÄine novozapadlega snega, a daljÅ¡a obdobja s snežno odejo in mrazom redno prekinjajo odjuge, medtem ko so se v zadnjem Äasu pojavile suhe zime brez snežnih padavin. ÄŒe jugozahodni veter ne zapiha, se snežna odeja dolgo Äasa obdrži, sploh na Zaplani, ki jo ob jasnih in v viÅ¡inah toplih zimskih dneh pogosto prekriva megla. ÄŒe odmislimo mraziÅ¡Äa, se snežna odeja najdlje zadrži na severnih poboÄjih Ulovke, kjer zaradi najveÄje nadmorske viÅ¡ine tudi najveÄkrat sneži. Snega pade na Zaplani v primerjavi z Ljubljansko kotlino precej veÄ. NajveÄja razlika v viÅ¡ini snega je obiÄajno v spomladanskih mesecih, ko sneži že pri bolj mejnih temperaturah. Sneg meseca aprila je na Zaplani skoraj vsakoleten pojav, v ekstremnih primerih ga je padlo tudi 80cm (aprila 1970 in 1996 na Rovtah). Za aprilski sneg je znaÄilno, da je moker in izredno težek, zaradi Äesar predstavlja oviro pri ÄiÅ¡Äenju cest.
Prvi sneg se obiÄajno pojavi konec oktobra ali v zaÄetku novembra, zadnji pa aprila. Glede na arhive meteoroloÅ¡kih podatkov je prav neverjetno, kako so bila do leta 1985 majska sneženja pogost pojav. V tistem Äasu je bilo snega na nižjem LogaÅ¡kem obmoÄju praviloma veÄ kot v precej viÅ¡jih legah na južnem Notranjskem in na primorski strani dinarske gorske pregrade. To se je v zadnjih nekaj letih povsem spremenilo, predvsem so se poslabÅ¡ale snežne razmere v aprilu in decembru, moÄno pa se je zmanjÅ¡ala zimska kumulativa novozapadlega snega. Ekstrem predstavljata sneženji v septembru 1977 in 30.maja 2006. 6.junija 1986 zjutraj je bilo na nekaterih meteoroloÅ¡kih postajah na Notranjskem med dežjem zabeleženo tudi sneženje, ob zadostnih padavinah in temperaturi +3°C pa je moralo biti podobno tudi na Ulovki, najviÅ¡jem vrhu Zaplane. Morda je na Ulovki zaradi nizkih temperatur (2 do 3°C), obilnih padavin in primerno majhne vetrovnosti padal dež s snegom tudi v noÄi na 10.junij 1974 in v noÄi na 3.junij 1962. V viÅ¡jih legah HruÅ¡ice je bilo v sicer kratkotrajnih merilnih nizih kar nekaj primerov junijskega sneženja. 3.junija 1962 je bilo na meteoroloÅ¡ki postaji Javornik nad Colom, na viÅ¡ini 1100m v prisojni legi viÅ¡jega Javornika, 7cm snega. Na isti lokaciji je bilo 20.septembra 1977 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si).
Zanimiv je podatek, v katerem mesecu je na Zaplani najpogosteje izmerjeno najveÄ snega. Za te izraÄune je potrebno upoÅ¡tevati daljÅ¡e Äasovno obdobje, zato podatki z Zaplane, ki se zbirajo Å¡ele nekaj let, niso preveÄ uporabni. Za opis snežnih razmer so bili uporabljeni podatki za bližnjo meteoroloÅ¡ko postajo Rovte s pomoÄjo digitalnega arhiva meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO. UpoÅ¡tevano je bilo obdobje od zimske sezone 1961/62 do 2008/09, kljub temu pa je v izraÄunih upoÅ¡tevano 51 mesecev, saj je bilo v treh primerih najveÄ snega izmerjeno v dveh mesecih.
Na obmoÄju Zaplane je obiÄajno najveÄ snega v mesecu marcu.
Da je najveÄ snega v marcu, ni nobeno preseneÄenje. Takrat postajajo padavine vedno bolj konvekcijskega znaÄaja v obliki ploh in neviht. ÄŒe so temperature vsaj približno dovolj nizke, potem lahko sneži bolj kot sredi zime. Drugi vzrok je ta, da v februarju pogosto pade veliko snega, v marcu pa pade novi sneg na staro snežno podlago, tako se snežna odeja odebeli. V nižinah je tak primer manj pogost in sneg ne obstane do naslednjega sneženja.
NajveÄ snega pade na Zaplani ob prehodu sekundarnega genovskega ciklona oz. v primeru striga vetra, ko v nižjih zraÄnih plasteh pihajo vzhodni vetrovi, viÅ¡je pa jugozahodni. Padavine lahko sproti nastajajo na dinarski gorski pregradi, ki jih nato jugozahodni veter nosi naprej do Zaplane. Vse zime z debelo snežno odejo na Zaplani so ob taki vremenski situaciji. Ob dotoku hladnega zraka nad toplo Jadransko morje se priÄnejo prožiti snežne nevihte, ki v ozkem pasu potujejo nad Notranjsko. Leta 2004 je bilo ob taki situaciji ponekod na Idrijskem, na samo 900m nadmorske viÅ¡ine, izmerjeno 250cm snega.
NajveÄ snega je lahko v posameznih mraziÅ¡Äih na Spodnji Zaplani. V njih se namreÄ zaradi Å¡ibkejÅ¡ega vetra nabere precej veÄ snega kot v okolici. ÄŒim daljÅ¡e je sneženje, tem daljÅ¡i je proces akumuliranja snega v kotanjah in s tem se poslediÄno veÄa razlika v viÅ¡ini snega med kotanjami in okolico. Poleg tega se v nekaterih mraziÅ¡Äih sneg ob odjugah le malo stali, tako novi sneg pade na staro snežno podlago. To je bistvena razlika glede na okolico, kjer se sneg obiÄajno povsem stali, nato pa pade novi sneg. Spomladi leta 1970 in 1983 je bilo v nekaterih mraziÅ¡Äih predvidoma veÄ kot dva metra snega.
Zaplana leži v nadmorskih viÅ¡inah med 480 in 800m, snežne razmere pa se z viÅ¡ino seveda spreminjajo. Na vrhu Ulovke je lahko snega že kar precej veÄ kot na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana, Logatca in Ulovke pa glede snežnih razmer sploh ne gre primerjati. Vse je odvisno od gibanja meje sneženja. V primerih, ko zaÄne snežiti istoÄasno na vseh viÅ¡inah, razlik v viÅ¡ini snežne odejo ni. So pa pogoste situacije, ko se na Spodnji Zaplani dalj Äasa meÅ¡ata dež in sneg, ves ta Äas na viÅ¡ji Ulovki seveda sneži in razlika v snežni odeji je lahko tako zelo velika. ÄŒe tudi v nižjih predelih sneži pri negativni temperaturi, potem razlik v snežni odeji med nižjimi in najviÅ¡jimi obmoÄji Zaplane praktiÄno ni. Pomembno je namreÄ, ali sneži pri rahlo pozitivni ali negativni temperaturi. Sneži v obeh primerih, vendar je povsem jasno, da se sneg manj tali in seseda pri negativni temperaturi, kar se pogosto dogaja na Ulovki.
Na Planini nad Vrhniko in Ulovki je pogosto Å¡e lepÅ¡a snežna pravljica, kot drugod na Zaplani. Zaradi moÄnejÅ¡ega vetra in poboÄne megle sneg in ivje pobelita drevje v celoti, vse do najtanjÅ¡ih vej.
Primerjave kažejo, da so od zime do zime snežne razmere med posameznimi kraji v tem delu Notranjske zelo razliÄne. Dogaja se, da je v Logatcu snega veÄ kot na marsikateri bližnji viÅ¡ji postaji, vÄasih pa maksimalna viÅ¡ina snega v celotni zimi na Vrhniki preseže tisto v Logatcu. Dolžina trajanja snežne odeje je zelo spremenljiva iz leta v leto. Zanimivo je pogledati Å¡tevilo dni s snežno odejo leta 1996, ko je bilo takih dni veliko. Takrat je bilo npr. v Logatcu 124 dni s snežno odejo, v RateÄah 142, Ljubljani 110, Postojni 71, KoÄevju 103 in na PokojiÅ¡Äu 112 dni. Na Zaplani je bilo seveda Å¡e nekoliko veÄ dni s snežno odejo kot v Logatcu.
Zanimivi so podatki o sezonskem poteku Å¡tevila dni s snežno odejo na Postojnskem in LogaÅ¡kem polju ter v Ljubljanski kotlini v obdobju 1961-1999. Po priÄakovanju je najdolgotrajnejÅ¡a snežna odeja v Logatcu, najkrajÅ¡a pa v Postojni, ki sicer leži najviÅ¡je od vseh treh krajev. ObÄasno prihaja do zelo velikih razlik v trajanju snežne odeje med Logatcem in Postojno, kot v zimi 1968/69, ko je bilo v Logatcu 130, v Postojni pa samo 49 dni s snežno odejo. Po drugi strani pa je bilo v zeleni zimi 1989/90 med obema postajama le nekaj dni razlike. Med Ljubljano in Logatcem so razlike manjÅ¡e, od 67 dni v sezoni 1966/67 do mogoÄe enega dneva v zimi 1991/92. V tem obdobju je bila najdolgotrajnejÅ¡a snežna odeja vedno v Logatcu, medtem ko je bila snežna odeja v Postojni nekajkrat dolgotrajnejÅ¡a kot v Ljubljani. Do velikih razlik v Å¡tevilu dni s snežno odejo med okolico Logatca in kraji v južnem delu Notranjske prihaja v primerih, ko pade na Zaplani v posameznem sneženju pri temperaturi malo nad lediÅ¡Äem veliko mokrega snega, istoÄasno pa na južnem Notranjskem dežuje. Ko tak sneg enkrat zmrzne, se le poÄasi tali kljub visokim temperaturam in dežju. Tako v nekaterih krajih ni snežne odeje, medtem ko se v bližnjih krajih dnevi s snežno odejo samo seÅ¡tevajo.
Na podlagi spodnjega grafa, ki prikazuje najviÅ¡jo snežno odejo v okolici Zaplane, lahko opazimo presenetljive razlike med posameznimi kraji, ki sicer med seboj niso tako oddaljeni. Razlike med Logatcem in viÅ¡jimi Rovtami obiÄajno niso velike, v posameznih zimah pa je lahko na Rovtah snežna odeja tudi za pol metra debelejÅ¡a kot v Logatcu. VeÄje razlike se pojavljajo ob veÄjih in dolgotrajnejÅ¡ih sneženjih, kot recimo ob sneženju februarja 1999 ali 2004. Za primerjavo sem v graf vkljuÄil tudi meteoroloÅ¡ko postajo Postojna, ki leži na podobni viÅ¡ini kot Zaplana, a na drugi strani dinarske gorske pregrade.
Maksimalna višina snega na nekaterih notranjskih meteoroloških postajah.
Zime se med seboj sicer zelo razlikujejo, a vendarle so v severnem delu Notranjske v povpreÄju snežne razmere najboljÅ¡e na obmoÄju ÄŒrnega Vrha. To velja zlasti za viÅ¡je lege, kot je denimo obmoÄje Javornika nad Colom. Tako kot na logaÅ¡kem so tudi tam zime precej snežene, snežna odeja pa je zelo spremenljiva zaradi pogostih vdorov toplih zraÄnih mas iznad Jadrana. Trajanje snežne odeje je bolj neugodno kot kje na vzhodu Slovenije (Pohorje), vendar pa je ravno tu zaradi bližine morja in s tem obilnih padavin (blizu 3000mm letno) možna ekstremno debela snežna odeja, kakrÅ¡na na vzhodu Slovenije ni znaÄilna niti v precej viÅ¡jih legah. V zadnjih 100 letih je bilo na Idrijskem na nadmorski viÅ¡ini 700m (KrekovÅ¡e) že izmerjeno blizu 300cm, na 1100m (Vojsko) pa 400cm snega.
ObmoÄje Javornika obsega nekaj nad 1200m visokih vrhov.
Razlike v viÅ¡ini snežne odeje med Logatcem in Spodnjo Zaplano so vÄasih precejÅ¡nje kljub razmeroma majhni viÅ¡inski razliki. Primer izrazite razlike v viÅ¡ini snežne odeje med Zaplano in Logatcem je obilno sneženje v februarju in marcu 2004. Na zaÄetku marca je bilo na Spodnji Zaplani za vsaj 30cm veÄ snega kot v 80m nižjem Logatcu. Velike razlike v snežni odeji se pojavljajo predvsem ob dolgotrajnejÅ¡ih sneženjih. Vzrokov za to je veÄ.
– poboÄna megla pogosto sega iznad Vrhnike Äez Zaplano, kjer prihaja do omenjenega procesa izpiranja padavin oz. seeder/feeder efekta. Nad Logatcem tega orografskega oblaka ni, Å¡e posebno pa ne nad južnim koncem mesta, kjer je meteoroloÅ¡ka postaja. Ta efekt pride Å¡e posebno do izraza ob dolgotrajnejÅ¡ih sneženjih.
– skromnih 80m viÅ¡inske razlike ima lahko velik vpliv, saj se lahko zgodi, da priÄne na Zaplani snežiti, nato pa se meja sneženja le poÄasi spusti Å¡e do Logatca. ÄŒe to traja nekaj pol ure, lahko že v osnovi pomeni nekaj veÄ snega na Zaplani.
– na Zaplani je ob sneženju hladneje kot v Logatcu, sicer samo za stopinjo, a ta razlika lahko pomeni, da se med sneženjem z razliko od Zaplane snežna odeja v Logatcu ne nabira na tleh ali se zaradi viÅ¡je temperature bolj tali in seseda.
– zaradi veÄje nadmorske viÅ¡ine in vpliva vzhodnega vetra se sneg na Zaplani dlje obdrži kot v Logatcu. Pogosto se dogaja, da je na Zaplani Å¡e sklenjena snežna odeje, medtem ko so v Logatcu tla že kopna. ÄŒe kasneje pade novi sneg, potem je na Zaplani že v osnovi nekaj veÄ snega kot v Logatcu.
– Äe je koliÄina padavin razporejena tako, da gre glavnina padavin Äez Zaplano in ne Äez Logatec, potem pa veÄje razlike v snežni odeji sploh niso nobeno preseneÄenje. Kot je bilo že napisano, se predvideva na Zaplani ob vzhodniku nekoliko veÄjo koliÄino padavin in da je to izrazito zlasti ob dolgotrajnejÅ¡ih sneženjih. Verjetno je to povezano s tem, da ob dolgotrajnejÅ¡ih sneženjih pada suh in rahel sneg, ki ima gostoto približno 1:30. To pomeni, da je v 30cm snega 1cm vode. ÄŒe na Zaplani ob vzhodniku res pade vsaj malo veÄja koliÄina padavin, se to ob suhem snegu zelo pozna. ÄŒe pade na Zaplani v veÄdnevnem sneženju (primer februar 2004) samo 10mm padavin veÄ kot v Logatcu, to pomeni razliko 30cm v novozapadlem snegu. Pri mokrem snegu so razmerja povsem drugaÄna.
Zime v preteklosti
V zadnjih sto letih je najveÄ snega v veÄini krajev Slovenije padlo februarja 1952. Takrat je bila snežna odeja v Postojni debela 94, Ljubljani 146, na Blokah 140, v Logatcu 156, na Vrhniki 168, na Rakitni 171 in v Rovtah 183cm. Že na nižji Spodnji Zaplani je lahko precej veÄ snega kot v Logatcu. Tudi leta 1955 je bilo veliko snega, ko so marca v Ljubljani namerili 76, v Logatcu pa 110cm snega. Za obe omenjeni sneženji velja, da sta z najmoÄnejÅ¡imi padavinami obmoÄje severne Notranjske z Zaplano nekoliko obÅ¡li, saj je bilo leta 1952 težiÅ¡Äe padavin na Dinarski gorski pregradi in v severozahodnem delu Slovenije, leta 1955 pa v skrajno južnem delu Slovenije. Leta 1969 je bilo moÄno sneženje februarja, takrat je bila 17.februarja v Ljubljani snežna odeja debela 95, v Borovnici 99, na PokojiÅ¡Äu 110, na Planini pri Rakeku 117, v Logatcu 125 in na Rovtah 133cm. Marca 1976 je bila 10.marca snežna odeja v Ljubljani debela 69, v Logatcu 120, na Rakitni 126 in na Rovtah 131cm. Istega leta je bilo 16.februarja v Ljubljani dobrih 30, v Logatcu 110 in na Rovtah 120cm snega, takrat je v Logatcu v enem dnevu padlo 77cm novega snega. Zelo snežena je bila v Rovtah zima 1969/70, ko je bilo že decembra 60cm snega. Sredi januarja se je vse stalilo, februarja je bilo 58cm snega, v marcu pa je zapadlo 70cm novega snega in snežna odeja je v kar Å¡tirih dneh dosegla viÅ¡ino 130cm. 16.marca zjutraj je bilo celo 133cm snega. Na zaÄetku aprila je padlo prvo 22cm, nato pa Å¡e 35cm novega snega, tako da je bilo skupno 80cm snega. 30.aprila sta padla 2cm snega, snežilo je pa Å¡e 3.maja. S snegom bogate zime so bile tudi v 80. letih, kmalu pa je sledilo obdobje zelo milih zim. Veliko snega je padlo januarja 1987, ko je bilo na Rovtah izmerjeno 135cm snega, to je druga najviÅ¡ja snežna odeja po letu 1952. Nekoliko manj snega je padlo februarja 1999, na Spodnji Zaplani je bila snežna odeja debela približno en meter. Za ekstremno snežene zime veljajo zime iz let 1799, 1829, 1895 in 1952, vendar razen za zimo 1952 podatki o viÅ¡ini snega v okolici Logatca ne obstajajo. V marcu 1895 so sicer v Ljubljani namerili 149cm snega, na MaÅ¡unu oz. na Javornikih pa so namerili dobre tri metre snega. Februarja 1799 je bilo po nekaterih kronikah na Petkovcu pri Zaplani veÄ kot dva metra snega, leta 1829 pa je bilo veliko snega po nekaterih zapisih decembra. Na obmoÄju Ulovke in Planino nad Vrhniko je lahko zaradi veÄje nadmorske viÅ¡ine veliko snega padlo tudi kakÅ¡no drugo zimo, ko v Logatcu sploh ni bilo posebno debele snežne odeje. To potrjuje tudi primer iz janaurja 1934. V italijanskih hidroloÅ¡kih letopisih “Bolletino Mensile” obstaja uradni podatek, da je bilo takrat na Vojskem nad Idrijo na 1075m viÅ¡ine izmerjeno 375cm snega (maksimum je bil verjetno Å¡e veÄji), medtem ko so nižje okoliÅ¡ke meteoroloÅ¡ke postaje izmerile bistveno manj snega. Glede na omenjeni podatek in glede na to, da je bilo februarja 1952 v KrekovÅ¡ah na Idrijskem na vsega 674m viÅ¡ine kar 268cm snega, lahko sklepamo, da lahko skupna viÅ¡ina snežne odeje na Trnovskem gozdu in v severozahodnem delu HruÅ¡ice na viÅ¡ini 1000m doseže 400cm, v najviÅ¡jih predelih pa Å¡e veÄ.
Z vidika trajanja in viÅ¡ine snežne odeje so v nadaljevanju opisane pretekle zime na obmoÄju Rovtarskega hribovja. Omejil sem se na meteoroloÅ¡ko postajo Rovte nad Logatcem, ki ima Å¡e najbolj podobne snežne razmere kot Zaplana. Vrhnika leži prenizko, postaja v Logatcu pa tudi, s tem da je postavljena v južnemu delu Logatca, kjer ni vpliva narivanja zraÄnih mas iz vzhoda, kot je to znaÄilno za Zaplano. Zbrani so podrobni podatki od leta 1961 naprej in že v tem obdobju so se pojavljale zime, kakrÅ¡nih v zadnjem Äasu enostavno nismo veÄ navajeni. ÄŒe pogledamo Å¡e dlje v preteklost, smo priÄa snežnim ujmam, kakrÅ¡nih si danes niti predstavljati ne moremo. Po zbranih podatkih je bilo na logaÅ¡kem najveÄ snega v letih 1799, 1829, 1895 in 1952. Viri podatkov so arhiv ARSO, digitalni arhiv ARSO-meteo.si in skenirani MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njaki.
– 1.maj 1962: Ob 8.00 zjutraj je bilo v Rovtah 4cm novega snega.
– zima 1962/1963: Snežilo je že 30.oktobra, nato pa je snežna odeja trajala neprekinjeno od 16.novembra do 14.marca.
– zima 1964/1965: Snežilo je že 15.oktobra, novembra je padlo 15cm snega, sneg je poleg drugih krajÅ¡ih obdobij s snežno odejo neprekinjeno trajal od 20.decembra do 21.marca. V januarju je zapadlo 105cm snega. Takrat je v nekaj dneh snežilo Å¡e proti koncu aprila in zapadlo 12cm snega.
– zima 1968/1969: Sneg je ležal na tleh neprekinjeno od 16.novembra do 1.aprila, nato pa Å¡e v nekaj dneh v aprilu. Februarja je v dveh dneh snežna odeja dosegla viÅ¡ino 130cm. 20.maja je zapadlo 16cm, v Logatcu pa celo 22cm snega.
– zima 1969/1970: Decembra je bilo že 60cm snega, sredi januarja se je vse stalilo, februarja je bilo 58cm snega, v marcu pa je zapadlo 70cm novega snega in snežna odeja je v kar Å¡tirih dneh dosegla viÅ¡ino 130cm. 16.marca zjutraj je bilo celo 133cm snega. Na zaÄetku aprila je padlo prvo 22cm, nato pa Å¡e 35cm novega snega, tako da je bilo skupno 80cm snega. 30.aprila je padlo 2cm snega, snežilo je pa Å¡e 3.maja.
– zima 1970/1971: Oktobra je zapadlo 12cm snega, januar je bil obilno zasnežen, bilo je 105cm snega. Snežilo je Å¡e 29.aprila.
– zima 1971/1972: Sneg je neprekinjeno ležal na tleh od 20.novembra do 1.marca. Novembra je bilo 59cm snega, konec januarja 80cm.
– 24.november 1972: Zjutraj 50cm novozapadlega snega.
– zima 1973/1974: S snegom bolj revna zima, Å¡e najbolj zimsko vreme je bilo v marcu, ko je bilo 58cm snega.
– zima 1974/1975: S snegom zelo revna zima, snežilo je sicer že oktobra, v decembru je bilo najveÄ snega 3cm, v januarju 1cm, v februarju pa celo manj kot 1cm. V marcu je bilo 25cm snega.
– zima 1975/1976: Legendarna zima, ko je prviÄ snežilo že 13.oktobra, vendar je bilo glavno dogajanje omejeno na februar in marec. Sredi februarja je bilo 120cm snega, nato se je snežna odeja nekoliko sesedala do sredine marca, ko je padlo v enem dnevu 70cm novega snega (ponekod na južnem Notranjskem celo 100cm), v dveh dneh pa skupno 100cm snega. Snežna odeja je bila visoka 131cm. 29.aprila je padlo 20cm novega snega.
– zima 1977/1978: Po teh podatkih naj bi snežilo že okoli 18.septembra. Januar in februar sta bila lepo zasnežena, sredi aprila pa je v nekaj dneh snežilo in izmerili so 50cm snega. 14.maja zjutraj je bilo na tleh 20cm, v Logatcu pa 21cm novega snega.
– zima 1978/1979: PovpreÄna zima, snežilo je pa Å¡e na zaÄetku maja.
– zima 1979/1980: 11.novembra zjutraj je bilo na tleh 60cm novega snega, 50cm novega snega pa so namerili 21.aprila zjutraj.
– zima 1980/1981: Snežna odeja je z drugimi krajÅ¡imi obdobji trajala neprekinjeno od 28.novembra do 15.marca. Decembra in marca je bilo 85cm snega. 5.maja zjutraj so izmerili kar 22cm snega.
– zima 1981/1982: Decembra je bilo 72cm snega, 42cm 19.marca, sredi aprila pa 30cm.
– 12.februar 1983: Izmerili so 100cm snega.
– zima 1983/1984: Zima se je priÄela bolj slabo, nato pa je bilo januarja 84cm snega, 27.februarja pa celo 133cm . 1.maja je bilo na tleh 10cm novega snega.
– zima 1984/1985: 16.januarja je bilo 113cm snega, sredi marca 60cm, sredi aprila je padlo 30cm snega. 29.aprila je padlo 29cm snega, ki se je nato stalil, v noÄi na 3.maj pa je ponovno padlo 25cm, na Å entjoÅ¡tu nad Horjulom pa celo 33cm snega.
– zima 1985/1986: Februarja in marca je bilo 115cm snega, sredi aprila pa 45cm.
– zima 1986/1987: Sredi decembra je bilo 60cm snega, januarja 135cm, konec februarja 79cm.
– zima 1988/1989: Velika prelomnica – pojavljati se priÄnejo mile zime. Novembra je bilo 20cm snega, v obdobju december-februar snega ni bilo, nato pa je bilo marca 20cm snega.
– zima 1989/1990: Kaj je to sneg? V novembru je bilo 5cm snega, v decembru in januarju ni bilo niti cm snega, februarja je bilo 16cm snega, marca pa 25cm. V vseh primerih se je novo zapadli sneg hitro stalil, tako da je bilo izredno malo dni s snežno odejo na tleh.
– zima 1990/1991: Marsikje je bilo aprila veÄ snega kot v vsej zimi. V Logatcu ga je bilo 18.aprila 40cm, postaji Rovte in Vrhnika pa nista delovali. V Å entjoÅ¡tu nad Horjulom, na podobni viÅ¡ini kot Zaplana, so 19.aprila namerili 54cm snega.
– zima 1991/1992: S snegom revna zima, snežilo je pa Å¡e 1.maja.
– zima 1992/1993:Â S snegom revna zima, najveÄ snega je bilo decembra, 30cm.
– 23.december 1994: 72cm snega.
– zima 1995/1996: Dolgotrajna snežna odeja, 1.januarja je bilo 80cm snega, konec februarja 78cm, 3.aprila pa je bilo na tleh 48cm novega snega, viÅ¡ina snežne odeje je znaÅ¡ala 79cm.
Pred letom 1961 lahko omenim samo nekaj zanimivih zim in drugih zanimivih vremenskih dogodkov:
– december 1879: Cel mesec so bili naÅ¡i kraji pod vplivom stabilnega in zelo vlažnega zraka. Ljubljana je imela takrat povpreÄno meseÄno (!) temperaturo nepredstavljivih -11,7°C. PovpreÄje za zadnja leta je +0,8°C, na postaji Triglav-Kredarica pa okoli -6°C. Zaradi pogoste megle in temperaturne inverzije je bilo najhladneje ravno v Ljubljanski kotlini, v viÅ¡jih legah pa topleje. Znano pa je, da je klima na Zaplani tesno povezana z dvignjeno temperaturno inverzijo na Ljubljanskem barju, tako da je moral biti december leta 1879 tudi na Zaplani ekstremno hladen. December 1879 je v Ljubljani do sedaj daleÄ najhladnejÅ¡i mesec, kot tudi tudi celotna zima 1879/1880, ki je po mrazu krepko prekaÅ¡ala znano zimo iz leta 1929.
– marec 1895: V Ljubljani je bilo takrat najveÄ snega od kar tamkaj potekajo meritve viÅ¡ine snega. Namerili so 149cm snega, kar je veÄ od znanega februarja 1952, ko je bilo snega 146cm (Äeprav obe vrednosti nista bili izmerjeni na isti lokaciji). Na MaÅ¡unu severno od Snežnika je na 1000m viÅ¡ine padlo dobre tri metre snega. Po vsej verjetnosti je viÅ¡ina snežna odeja na Zaplani presegla tisto iz februarja 1952.
– oktober 1905: V Ljubljani je zapadlo 36cm snega, v Žireh 55cm, v Postojni 70cm in v Cerknici za ta Äas nepredstavljivih 120cm snega! Verjetno je bila viÅ¡ina snega na Zaplani manjÅ¡a, Äeprav ni znano, kako so bila razporejena obmoÄja najmoÄnejÅ¡ih snežnih padavin. Zanimivo pa je, da je bil omenjeni sneg zadnji veÄji sneg v tisti zimi.
– februar 1952: Sneženje je bilo obilno zlasti v severozahodni Sloveniji. Glede na nizko nadmorsko viÅ¡ino je ogromno snega padlo v PosoÄju (Kobarid 189cm, Bovec 188cm, izvir SoÄe 295cm), Bohinju (Stara Fužina 263cm) in na Dinarski gorski pregradi (KrekovÅ¡e na Idrijskem 268cm, ÄŒrni Vrh nad Idrijo 210 cm). V Ljubljani je padlo 146cm snega, istoÄasno pa je bilo v Zagrebu le 15cm snega, Å¡e bolj južno na Balkanu pa so bile precej visoke temperature. Na Rovtah je padlo 183 cm, v Logatcu pa 156cm snega, kar je bilo celo manj kot na Vrhniki s 168cm. Å e manj snega je bilo na južnem Notranjskem, na Blokah 140cm. Primerjava med Ljubljano in Logatcem pokaže, da je v Ljubljani padlo nekaj veÄ padavin kot v Logatcu, stara snežna podlaga, na katero je padel rekordni februarski sneg, pa je bila v Ljubljani celo za centimeter debelejÅ¡a kot v Logatcu. Glede na debelo snežno odejo na Vrhniki ni nemogoÄe, da je bilo na Zaplani tudi 2m snega. Postaja v Å entjoÅ¡tu nad Horjulom je beležila celo 205 cm snega. Velike razlike v viÅ¡ini snežne odeje med Logatcem in Zaplano so se vsekakor pojavljale tudi v nekaj preteklih letih in niso nobeno preseneÄenje, prav tako niso redke situacije, ko pade na Zaplani veÄ snega kot na Rovtah.
– maj 1957: Ponekod na Notranjskem je zapadlo veÄ kot 50cm novega snega, na Rovtah so 7.maja izmerili 46cm snega, na Rakitni 54cm in v Å entjoÅ¡tu nad Horjulom 39cm snega! Na Notranjskem je bilo v krajih nad 500m pet dni s snežno odejo, v Žireh in v Planini pri Rakeku trije dnevi, na Vrhniki in v Idriji pa dva dneva. Snežilo je celo v Vipavski dolini. VeÄina krajev na Notranjskem je zabeležila dva do tri dni s sneženjem. Na Gorenjskem sneženje ni bilo tako izrazito, manj je bilo tudi dni s snežno odejo na tleh.
Znižana meja sneženja (ZMS)
Na Zaplani pogosto sneži ob pozitivnih temperaturah, spet drugiÄ pa le dežuje ob temperaturah okoli 0°C. VÄasih v Ljubljani niti temperatura 2°C ne zadostuje za sneženje na 300m viÅ¡ji Zaplani, spet drugiÄ pa lahko sneži celo v nižjem Logatcu, medtem ko je v Ljubljani 7°C. Ob slednji situaciji se na obmoÄju Notranjske pojavi ZMS.
ZMS je pojav, ko na nekem obmoÄju pri temperaturi nad lediÅ¡Äem sneži precej nižje, kot drugod ob podobni koliÄini padavin (Martin GustinÄiÄ, 30.marec 2008).
Po lastnih raziskavah se ZMS v severnem delu Notranjske pojavi ob specifiÄnih vremenskih razmerah. Od severa se nad obmoÄjem Alp razÅ¡iri t.i. dolina, srediÅ¡Äe ciklona pa se nahaja jugozahodno od nas. Zaradi doline pihajo nad nami v viÅ¡inah jugozahodni vetrovi, zaradi prizemnega ciklona pa se vetrovi pri tleh odklanjajo iz južne na jugovzhodno smer. V praksi izgleda situacija takole; sprva prevladujejo jugozahodni vetrovi, pogoste so padavine, vreme je toplo in temperatura na viÅ¡ini 1500m je okoli 0°C. Med padavinami se v nižjih plasteh ozraÄja v skladu s premikom ciklona jugozahodni veter obraÄa preko juga na jugovzhod. Na 1500m prevladuje južni veter, malo nižje pa rahel jugovzhodnik. Ob teh Å¡ibkih vetrovih se na obmoÄju Notranjske pojavi rahla severna cirkulacija. Izvor ZMS na Zaplani je iz Idrijske smeri, saj se meja sneženja moÄno zniža zlasti okoli Idrije, v tamkajÅ¡njih globoko zarezanih dolinah v zatiÅ¡ju viÅ¡jega Trnovskega gozda. Tako je Zala pred Idrijo (450m) obmoÄje z precej nizko mejo sneženja glede na preostalo Slovenijo.
Na Zaplani se ZMS pojavi nekoliko kasneje, ko od snežink ohlajeni zrak poÄasi napreduje iz smeri Idrije proti vzhodu. To potrjuje severozahodni veter, ki ob efektu ZMS zapiha na Spodnji Zaplani. V taki situaciji ima bližina nižjega Ljubljanskega barja, od koder lahko piha na Zaplano vzhodni veter, negativen vpliv na ZMS. Ta veter prinaÅ¡a zrak iz smeri Ljubljanskega barja, ki je relativno toplejÅ¡i od zraka na zahodu, ohlajenega z ZMS. Na to kažejo Å¡tevilni primeri, od tega, da sneži v Idriji, proti Logatcu pa vse manj, in do tega, da ima meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec ob ZMS pogosto nižjo temperaturo od Zaplane, Äeprav je obiÄajno ravno obratno. Na Petkovcu je zatiÅ¡je in snežinke neovirano ohlajajo zrak direktno proti tlom, medtem ko lahko na Zaplani ta proces ovira vzhodni veter. ÄŒe vzhodni veter na Zaplani ni premoÄan, ga ob moÄnih padavinah lahko zamenja severozahodni veter in ZMS tako napreduje na vzhod. ZMS je možen tudi v primeru, ko pihajo v viÅ¡inah jugozahodni vetrovi, v spodnjih treh kilometrih, torej v debelejÅ¡i plasti kot v prvem primeru, pa pihajo severni vetrovi. To je možno, Äe se ciklon pomika nad HrvaÅ¡ko in naprej proti vzhodu. Tedaj sneži precej nizko Å¡irom celotne Notranjske.
Sam mehanizem nastanka pojava je znan. Ob tem fenomenu se ozraÄje hladi na drugaÄen naÄin kot obiÄajno. Meja sneženja se spusti tako, da snežinke s temperaturo 0°C ohlajajo zrak. Tako lahko dež preide v sneg kljub temu, da nas ni zajel hladen zrak od kakÅ¡ne vremenske fronte. Snežinke bi teoretiÄno povsod lahko ohladile zrak od 1500m viÅ¡ine pa do nižin. Kljub temu pa meja sneženja obiÄajno ostaja na doloÄeni viÅ¡ini zaradi stalnega dotoka toplejÅ¡ega zraka od spodaj. V primeru vzhodnega vetra na Zaplani se mora pogosto ohladiti prav do 0°C, da priÄne snežiti. Lahko je le malo nad 0°C, pa bo ob sicer moÄnih padavinah le deževalo. Vzrok je ta, da se ob tej situaciji hladi z advekcijo, lahko bi rekli tudi “od spodaj”. Advekcija pomeni horizontalni prenos energije v atmosferi, torej se ohlaja ali segreva z vetrom. ÄŒe bi nad nekim krajem snežinke priÄele ohlajati zrak proti tlom, bi to prepreÄila advekcija, ki bi neprestano dovajala okoliÅ¡ki toplejÅ¡i zrak, z snežinkami ohlajeni zrak bi tako premeÅ¡alo. ÄŒe pa sneži ob Å¡ibkih vetrovih, pa se ne ohlaja z advekcijo (“od spodaj”), temveÄ z snežinkami, ki hladijo zrak proti tlom (ohlajanje “od zgoraj”). V tem primeru pa ni veÄ dotoka toplega zraka, saj je v okolici Zaplane tak relief. Ob ZMS na Zaplani pihajo le rahli severozahodni vetrovi, ti vetrovi pa nimajo veÄjega zaledja, od koder bi lahko dovajali veliko toplejÅ¡ega okoliÅ¡kega zraka, saj so okoli Zaplane viÅ¡ji hribi, zlasti Dinarska gorska pregrada na zahodu. Relief je torej bolj zaprt, snežinke morajo tako ohladiti manjÅ¡i volumen zraka. ÄŒe pa sneži ob obiÄajnem vzhodnem vetru, dovajajo vetrovi na Zaplano veliko okoliÅ¡kega zraka, saj je vzhodno od Zaplane relief popolnoma odprt v nižje Ljubljansko barje. Torej se mora ob vzhodnem vetru izoterma 0°C spustiti do nadmorske viÅ¡ine Zaplane, ohladiti se mora veÄji volumen zraka, da priÄne snežiti.
Snežinke hladijo zrak s svojim taljenjem in izhlapevanjem. Pri tem se iz okolice porablja energija. Tako vsaka snežinka hitro ohladi del zraka okoli sebe. V naÅ¡ih razmerah je verjetno najpomembnejÅ¡i proces taljenje snežink, ta proces lahko nepretrgoma ohlaja zrak do 0°C. Pod 0°C se pa ne more ohladiti, saj imajo snežinke temperaturo 0°C, snežinke zato ne morejo ohladiti zrak na nižjo temperaturo. Torej lahko ob tem fenomenu dež preide v sneg brez kakrÅ¡negakoli dotoka hladnega zraka ob vremenski fronti. Ker sneži pri pozitivnih temperaturah je sneg drugaÄen od obiÄajnega snega. Predvsem je tak sneg moker in težek, padajo lahko izjemno veliki kosmi zelo mokrega snega. Moker sneg se tudi precej dlje obdrži ob odjugah kot suh sneg, ki ga precej hitreje “pobira”. Kot sem že omenil, se pri ZMS ozraÄje ohlaja z taljenjem snežink. Možno je tudi izhlapevanje snežink, ta proces je tudi precej bolj uÄinkovit pri ohlajanju kot taljenje. Problem izhlapevanja je pa ta, da je uÄinkovito le pri nizkih vrednostih relativne vlage. Izhlapevanje je uÄinkovito do takrat, ko se zrak nasiÄi z vlago, kar pa se obiÄajno zgodi zelo hitro. Ko snežinke padejo skozi plast suhega zraka, hitro ohladijo ozraÄje vse do tal. Vendar je problem ta, da je vlaga na Zaplani visoka, torej proces izhlapevanja snežink ne more biti uÄinkovit. Primer ohlajanja z izhlapevanjem so plohe ob severnih vetrovih, suhem in zelo mrzlem zraku v viÅ¡inah. Ob takih plohah lahko sneži vse tja do 10°C in veÄ (v Ljubljani 29.marca 2006 med dežjem snežilo pri okoli 13°C). Vendar gre pri tem le za krajevne plohe, sneg je pa zelo droben. Pogosto snežinke celo sublimirajo, Å¡e preden dosežejo tla. Zato so ob takih plohah pogosto vidne “bele zavese”, ki ne dospejo do tal.
Možnost za ZMS je takrat, ko je temperatura na 1500m okoli niÄle, lahko pa je tudi viÅ¡ja. To dokazuje sneženje v maju 1969, ko je sneg kljub precej visokim temperaturam na 1500m viÅ¡ine segel celo do Ljubljane. Zelo pomemben faktor je intenziteta padavin, saj snežinke iz zgornjih plasti ozraÄja ohlajajo zrak. ÄŒe so padavine Å¡ibke, snežinke ne prodrejo tako nizko, kot bi lahko in meja sneženja se ne spuÅ¡Äa. Ravno preÅ¡ibka intenziteta padavin je najpogostejÅ¡a ovira za nastanek ZMS, kar pa se ravno ob severnih vetrovih pogosto dogaja, saj se ob tem ozraÄje nad Slovenijo suÅ¡i. Ugodna situacija je zato takrat, ko sicer v nižjih plasteh viÅ¡ine piha rahel severni veter, a se padavine Å¡irijo iz jugozahodne do južne smeri. Ob vzhodnem vetru v debelejÅ¡i plasti ozraÄja se ZMS ne pojavi. ZMS je najpogostejÅ¡a spomladi, se pa pojavlja tudi v drugih letnih Äasih. Deloma je to posledica tega, da je pozimi za sneženje po nižinah velikokrat dovolj hladno že zaradi obstojeÄih temperaturnih inverzij, sneži povsod in ZMS ne pride do izraza. Spomladi so ob viÅ¡jih temperaturah možne tudi moÄnejÅ¡e padavine, kar je ugodno za ZMS.
Bistveno za ZMS je, da lahko sneži tudi 1000m nižje od zraÄne plasti s temperaturo 0°C. Na Zaplani priÄne snežiti že pri okoli 3°C, dež s snegom pa se lahko pojavi Å¡e pri viÅ¡ji temperaturi. Ob ZMS vedno sneži ob pozitivni temperaturi. Torej je povsem možno, da je na 1500m viÅ¡ine temperatura okoli niÄle, pa sneži vse do Logatca ali celo Vrhnike. Ta fenomen je pogost zlasti v Zgornjesavski dolini, Bohinju, v okolici Idrije, ter verjetno tudi v dolinah KoroÅ¡ke. V Bohinju lahko sneži tudi Äe je na 1000m viÅ¡jem Voglu 0°C. Na podlagi dosedanjih primerov lahko na Spodnji Zaplani (550m) sneži, ko je v Ljubljani 7°C. ÄŒe ni vzhodnega vetra, ki bi oviral ZMS, se meja sneženja pogosto zelo hitro spusti tudi do Vrhnike.
Pri temperaturi malo nad lediÅ¡Äem je 27.decembra 2004 na Zaplani snežilo, istoÄasno je bilo v okolici Ljubljane 5°C.
Izbrani primeri ZMS na Notranjskem:
– v noÄi na 12.april 1993 je na Zaplani na viÅ¡ini 566m zapadlo do 10cm snega, uradne napovedi pa so govorile o meji sneženja na okoli 1000m ob koncu padavin. Na 1500m viÅ¡ine je bilo okoli 0°C, tudi arhivske karte za tisto noÄ nad Slovenijo kažejo na 1500m viÅ¡ine temperaturo 1°C. Na internetu pa obstajajo opisi vremena za tiste dni, kjer piÅ¡e, da se je meja sneženja najnižje spustila do okoli 1000m. Torej lahko sklepamo, da gre pri tem za lokalne in malo poznane vremenske pojave, saj Äe je na Zaplani zapadlo toliko snega, je verjetno snežilo tudi v Logatcu ali Å¡e nižje proti Vrhniki (300m).
– 9.maja 1997 zgodaj zjutraj je na Zaplani snežilo, sneg se je prijel tal le ponekod na travnikih. Ob 7:00 uri zjutraj je bila v Ljubljani izmerjena temperatura 7°C. Tovrstni pojavi kratkotrajnega sneženja ob ZMS ostajajo predvsem na padavinskih meteoroloÅ¡kih postajah veÄinoma neopaženi. V tem primeru je to Å¡e posebej lepo vidno, saj je bilo tega dne sneženje zabeleženo v ÄŒrnem Vrhu nad Idrijo (668m), ne pa tudi na nekaterih okoliÅ¡kih in bistveno viÅ¡jih meteoroloÅ¡kih postajah, z izjemo meteoroloÅ¡ke postaje viÅ¡jega reda na Vojskem nad Idrijo (1068m).
– 10.aprila 2003 popoldne je bilo v Ljubljani 5°C, na enako visoki Vrhniki je snežilo (!), medtem ko se je sneg prijemal tal nad 400m viÅ¡ine. Snežilo je nato po celem Notranjskem podolju, deževalo je v Postojni. Na 1500m viÅ¡ine je bilo torej okoli -1°C, snežilo je pa na Vrhniki na 300m viÅ¡ine!
– 8.maja 2004 zjutraj je snežilo na meteoroloÅ¡ki postaji Rovte. Zjutraj se je na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana ob padavinah ohladilo na 3°C, kar bi lahko bilo povsem dovolj za obrat dežja v sneg. Verjetno je med dežjem snežilo vse do Logatca pod 500m viÅ¡ine. Temperature so bile dokaj visoke. Na viÅ¡ini 1500m je bilo 0°C, na Lisci na 943m viÅ¡ine celo 4°C, v Postojni je bila najnižja temperatura 5°C, v Ljubljani 7°C, a sneg je na LogaÅ¡kem obmoÄju segel celo do omenjene viÅ¡ine 500m! Spet se je pokazala problematika beleženja teh pojavov, saj je bilo jutranje sneženje zabeleženo na Rovtah in na postajah v Å¡irÅ¡i okolici Trnovskega gozda, na nekaterih viÅ¡jih meteoroloÅ¡kih postajah v neposredni okolici Rovt pa ne.
– 27.decembra 2004 zveÄer je na Zaplani zapadlo že nekaj cm snega pri temperaturi malo nad 0°C, medtem ko je bilo po nižinah Å¡e 5°C. Padavine so bile tokrat razporejene tako, da je bil zasnežen Å¡e Logatec, bolj južno pa snega ni bilo niti v precej viÅ¡jih legah. Snežilo je zveÄer, pred tem pa je Äez dan na Zaplani obÄasno padal dež s snegom pri 2°C, zanimivo je pa to, da je malo zatem na Vojskem nad Idrijo (1068m viÅ¡ine) rahlo deževalo pri 0°C.
– 9.maja 2005 je snežilo na Postojnskem do 500m viÅ¡ine, na Zaplani in v njeni okolici ob manjÅ¡i koliÄini padavin ni snežilo.
– 30.maja 2006 je v južnem delu Notranjske zapadlo do 10cm snega, na Zaplani je padal dež s snegom, nekaj snežink naj bi priletelo celo do Logatca pod 500m viÅ¡ine. Razlika je bila v padavinah kar precejÅ¡nja, saj je recimo na Blokah padlo v dveh dneh kar 51mm veÄ padavin kot na Zaplani. ZMS je primer druge situacije, ko se je ciklon pomaknil vzhodno od nas in so zato pihali severni vetrovi v debelejÅ¡i plasti atmosfere.
– 22. novembra 2006 dopoldne je na Zaplani za krajÅ¡i Äas padal dež s snegom, nekaj snežink je padlo v Logatcu, istoÄasno je bilo v Ljubljani 7°C in v Postojni 6°C.
– 27.marca 2008 je snežilo na Zaplani pri 1,4°C in tudi v Logatcu (476m). HladnejÅ¡i zrak je segal do Postojne, Idrije, snežilo je v Bohinju. Na viÅ¡ini 1500m je bilo -1°C, v Ljubljani je bilo 5°C, v Lescah 3°C, na Babnem Polju 6°C, v vzhodni Sloveniji pa preko 10°C. Snežilo je v Logatcu, na Vojskem nad Idrijo 600m viÅ¡je pa je tudi snežilo pri 1°C. Na Zaplani je nad 700m viÅ¡ine predvidoma padlo nekaj cm mokrega snega.
– 15.decembra 2008 zveÄer je snežilo v Idriji pri 0°C, istoÄasno je v Ljubljani na isti viÅ¡ini (300m) deževalo pri 5°C. Na Katarini nad Ljubljano naslednje jutro (700m) ni bilo snega, medtem ko je bila Idrija (300m) zasnežena. Na Zaplani je bilo manj padavin kot na Idrijskem, a kljub temu je snežilo pri temperaturi 1,5°C. V Postojni je bilo 3°C in na Otlici (965m) 1°C. Modelske prognoze so kazale temperaturo 2°C na viÅ¡ini 1500m.
Žled
ZnaÄilen vremenski pojav na Zaplani je žled. Na sploÅ¡no se katastrofalni žled, to je dalj Äasa trajajoÄi, veÄ kot 5cm debel žled, pojavlja v jugozahodni Sloveniji med 500 in 1000m nadmorske viÅ¡ine. Nad 1000m je pogosto plast toplega zraka, ki je glavni vzrok za nastanek žleda, do 500m viÅ¡ine pa dež na svoji poti skozi hladno plast zraka zmrzne v zmrznjen dež. Severno in vzhodno od žlednega pasu pogosto samo sneži, saj je toplejÅ¡a plast zraka v viÅ¡inah tanjÅ¡a in sneg na svoji poti proti tlom nikoli ne preide v dež. Zaplana leži znotraj žlednega pasu, ki se razteza od PosoÄja in preko visokih kraÅ¡kih planot naprej proti jugu v Gorski kotar na HrvaÅ¡kem. V grobem se žled na Zaplani pojavlja ob dveh vremenskih situacijah.
KlasiÄni nastanek žleda: v nižjih plasteh piha vzhodni veter, viÅ¡je pa jugozahodni veter, ki se obiÄajno poÄasi spuÅ¡Äa. Ko se sneg v topli plasti stali v dež,  v nižjih hladnejÅ¡ih plasteh ne more veÄ preiti v sneg, lahko samo Å¡e zmrzne v zmrznjen dež. Za žledenje je pomembno, da podhlajene kapljice zmrznejo Å¡ele ob stiku s podlago in ne že v ozraÄju. Kapljice zmrznejo v ozraÄju, Äe padajo skozi predebelo plast hladnega zraka, na tla pada zmrznjen dež, ki ne povzroÄa žledenja. ÄŒe je vmesna topla plast pretanka, se snežinke ne stalijo in padejo na tla kot sneg, zato lahko v severni Sloveniji in v reliefno zaprtih alpskih dolinah zgolj sneži.
Žled na Zaplani 24.decembra 2007; sprva je padal podhlajen dež, ki je zmrzoval, nato zrmznjen dež (na fotografiji), ki ni povzroÄal žleda. Z ohladitvijo v viÅ¡inah je priÄelo snežiti.
Primer žleda, ki je prikazan na prvi sliki, je iz novembra 2005. Takrat je v Ljubljanski kotlini snežilo, zahodno od Vrhnike pa žledilo. Ob takih primerih izkljuÄno sneži tudi v alpskih dolinah na severozahodu Slovenije. Topla plast zraka na 1500m viÅ¡ine prav niÄ ne vpliva na pojav žleda v krajih za gorami, ki so paÄ viÅ¡je od 1500m in ki onemogoÄajo prodor toplega zraka. Tak primer je bil v februarju 2004; smuÄarski poleti v Planici so potekali ob rahlem sneženju, medtem ko je bil del Notranjske vkovan v žled.
Na Zaplani sta vsaj dve obmoÄji z zelo izrazitim žledom, obmoÄji pa sovpadata s pogosto poboÄno meglo in moÄnejÅ¡im vetrom. Prvo obmoÄje je okolica Jerinovega griÄa, drugo obmoÄje pa vkljuÄuje severovzhodna poboÄja Strmice na nadmorski viÅ¡ini okoli 600m. Na teh obmoÄjih je v primerjavi z meteoroloÅ¡ko postajo Zaplana vzhodni veter moÄnejÅ¡i in bolj konstanten, poboÄna megla je pogostejÅ¡a, veÄ je rosenja iz poboÄne megle, prav tako je v viÅ¡jih legah hladneje za nekaj desetink stopinje. Tu je žled najdebelejÅ¡i, prav tako tudi najdaljÅ¡e ivje. ObmoÄje Planine nad Vrhniko in Ulovke ima prav enake možnosti za nastanek debelega žleda kot Spodnja Zaplana, vse pa je odvisno od trenutne vremenske situacije oz. od viÅ¡ine tople plasti. Vsekakor pa omenjeno obmoÄje lažje prepiha topel jugozahodni veter.
Drugi primer žleda: na Zaplani je žled pogost tudi zaradi specifiÄne geografske lege na stiku Ljubljanskega barja in viÅ¡jega dinarskega sveta. Jugozahodni veter, ki ni prepihal Ljubljanske kotline in kjer ostane hladen inverzijski zrak, v nižjih plasteh ozraÄja oslabi in poneha. Prevladujejo le Å¡ibki vetrovi, ob tem pa na Zaplani zapiha vzhodni veter, ki priÄne dovajati hladen zrak iz hladne Ljubljanske kotline. Hladen zrak pa se ne razÅ¡iri prav veliko naprej na zahod, saj pogosto sega le do Logatca.
Primer takega žleda je bil decembra 2004, ko je žledilo po dnu Ljubljanske kotline, toda tudi na viÅ¡ji Zaplani, kjer po vseh pravilih žleda ne bi smelo biti. Malo zahodneje (ÄŒrni Vrh) in južneje (Rakek) od Zaplane je deževalo pri pozitivnih temperaturah. Na zgornji sliki je po dnu Ljubljanske kotline oznaÄena temperatura pod lediÅ¡Äem. V resnici ni nujno, da mora biti v kotlini temperatura pod 0°C, da se na Zaplani pojavi žled. Na Vrhniki je lahko tudi 1°C, pa lahko na Zaplani nastaja žled, saj je v zgornjih plasteh dvignjene inverzije hladneje kot pri tleh. V tem primeru je možno, da je žled samo na Zaplani, ne pa tudi na Vrhniki in v Logatcu. To se je zgodilo 1.januarja 2006. Na Zaplani je zjutraj nastajal žled, zaradi rahlo pozitivne temperature le na izpostavljenih, podhlajenih predmetih. Snežna odeja je bil aprepojena z toplejÅ¡o deževnico, zato na njej žled ni nastajal. Ob tistem Äasu iz okolice ni bilo poroÄil o nastajanju žleda. Na Vrhniki in v Logatcu naj bi deževalo, kar je povsem priÄakovano, saj so bile že na Zaplani temperature previsoke in ravno na meji za nastanek žleda. Zahodno in južno od Zaplane v okolici ÄŒrnega Vrha in Postojne je bilo pretoplo za žled, prav tako ni žledilo v LoÅ¡ki dolini, Žireh, Grosuplju in v Ljubljani.
Na satelitskem posnetku (NASA) se lepo vidi, da vzhodni veter iz Ljubljanske kotline dovaja na Zaplano hladen zrak z meglo. Megla se tako v okolici Zaplane pojavlja Å¡e na 700m viÅ¡ine, medtem ko drugod megla ne sega tako visoko. Podobna situacija je ob žledu: na Zaplano dovaja veter hladen zrak, medtem ko od Ljubljanske kotline bolj oddaljene kraje ta talna hladna zraÄna masa ne doseže.
Vzroki za pogostejše in izrazitejše žledenje na Zaplani:
– relativno veÄja koliÄina dežja ob posameznih vremenskih motnjah glede na Ljubljansko kotlino.
– dvignjena lega glede na Ljubljansko kotlino, manjÅ¡a verjetnost, da dež zmrzne že v ozraÄju.
– glede na Ljubljansko kotlino bolj zahodna lega Zaplane blizu dinarske gorske pregrade, toplejÅ¡a plast v ozraÄju je lahko debelejÅ¡a, kot nad Ljubljansko kotlino.
– lega Zaplane na vzhodnem robu Ljubljanske kotline, prizemni vzhodni veter, nižje temperature v dnevih s padavinami.
– zavetrna lega v primeru južnih vetrov, topel južni veter lahko seže do Logatca, medtem ko na Spodnji Zaplani Å¡e vedno vztraja hladen prizemni vzhodni veter. V takih situacijah hladen zrak pogosto ne seže niti do Ulovke, tako da lahko ob negativni temperaturi dežuje in zmrzuje samo na Spodnji Zaplani, v okolici pa le dežuje.
– veÄja in konstantna hitrost vzhodnega vetra, izrazitejÅ¡e žledenje, veÄja Å¡koda na drevju, ki je že tako preobteženo z žledom.
– lega Zaplane na celinski strani dinarske gorske pregrade, pozimi nižje dnevne temperature, pogostejÅ¡a oblaÄnost in veÄja verjetnost, da žled dlje Äasa ostane na drevju, kot v bolj osonÄenih pokrajinah z burjo v jugozahodni Sloveniji. Prvemu žledu lahko Äez nekaj Äasa sledi drugi žled (primer v zimi 1996/1997).
Ko vremenske razmere v Sloveniji omogoÄajo pojav žledenja, se lahko na Zaplani ne pojavi žled zaradi veÄih vzrokov:
– topla plast zraka je pretanka, na Zaplani sneži. V takih primerih lahko žledi v južni Sloveniji (Brkini, Kras) in na HrvaÅ¡kem (Gorski Kotar, Lika).
– topla plast zraka je previsoko, na Zaplani pada zmrznjen dež, ki ne povzroÄa žledenja. V takih primerih lahko žledi v južni Sloveniji in na HrvaÅ¡kem.
– Zaplano prepiha topel jugozahodni veter, žledenje se prekine ali pa se sploh ne pojavi.
– ni padavin, ki bi žled povzroÄile, Äeprav so ostali pogoji za žled izpolnjeni.
MoÄan žled je v zimi 1996/1997 povzroÄil ogromno Å¡kodo v gozdovih in na razliÄni infrastrukturi. Leti 1996 in 1997 sta bili leti žleda, saj je žledilo januarja 1996, decembra 1996, januarja 1997 ter decembra 1997. V okolici Zaplane je bil moÄan žled tudi v letih 1963 in 1966 (AdamiÄ, 1987). Veliko drevja na Zaplani, predvsem smreke, nakazuje na moÄan žled sredi 80. let (zlomi so pri enako debelih smrekah na isti viÅ¡ini, itd). To sovpada z moÄnima žledoma v novembru leta 1984 in 1985. Predvsem slednji žled je bil verjetno debelejÅ¡i kot v zimi 1996/1997. Po nekaterih virih je decembra 1953 v okolici ÄŒrnega Vrha nad Idrijo rahel dež zmrzoval celih 20 dni, zajel pa je pas med 500 in 800m nadmorske viÅ¡ine.
NajhujÅ¡a naravna ujma na Zaplani je najverjetneje ravno dalj trajajoÄi debel žled, ki ob vetrovnem vremenu nastaja na obstojeÄi snežni odeji. ÄŒe žledi na travi, ni takih nevÅ¡eÄnosti, kot Äe žledi na snežni odeji, ki se zato spremeni v pravo ledeno odejo. Žled naredi veliko Å¡kode v gozdovih, zlasti asimetriÄno rastoÄim drevesom. Drevju stresanje vej ne pomaga in kveÄjemu povzroÄi Å¡e veÄjo Å¡kodo. Pogosto ni elektrike, ker pa so lahko daljnovodni stebri dalj Äasa nedostopni za popravila, ni napaÄno imeti za ogrevanje hiÅ¡e kakÅ¡no peÄ na drva. Pri žledu pride do izraza pravilo, da bolj prizadane obljudena obmoÄja, saj ga ljudje z moderno tehnologijo težje prenesejo. VeÄina ogrevalnih sistemov je brez elektrike neuporabnih, kar se je Å¡e posebej oÄitno pokazalo ob žledu januarja 1997, ko nekaj dni ni bilo elektrike, podobno pa se je zgodilo tudi ob žledu v 80.letih. Zaradi lomljenja vej, njihovega padanja in drsenja po ledu, se iz gozdov sliÅ¡i prav grozljiv hrup.
Podhlajene kapljice ob stiku s povrÅ¡ino v hipu primrznejo in ob tem ne uspejo nastati zraÄni mehurÄki. Led nastal ob ledenem dežju je zaradi odsotnosti zraÄnih mehurÄkov in drugih primesi kompaktnejÅ¡i od obiÄajnega ledu in je težje lomljiv. Debelina ledenih oblog je odvisna od veÄih faktorjev, najbolj pa od intenzitete padavin in povpreÄne hitrosti vetra. Z veÄjo intenziteto dežja in hitrostjo vetra veÄ dežja zmrzne neposredno v leden oklep. Iz napisanega sledi, da so najbolj ogroženi daljnovodi, v primeru Zaplane je to prav ob žledu 1997 poruÅ¡eni 220kV daljnovod, ki poteka po severnih poboÄjih hriba Strmica (625m).
Ob žledu februarja 2004 je bila opažena Å¡e ena zanimivost; ob žledu se je neprekinjeno sliÅ¡al hrup, kot da bi v bližini tekla reka oz. kot da bi Å¡lo za letalo. Verjetno gre za piÅ¡ jugozahodnega vetra nekaj 100m nad obmoÄjem žleda. Na žled pogosto opozarja oranžno obarvana snežna odeja, na katero pada podhlajen dež. Dež namreÄ prinese Å¡e nekaj puÅ¡Äavskega peska, ki se na snežni odeji Å¡e posebno lepo opazi.
Žled povzroÄa veliko Å¡kodo na drevju, smrekam lomi vrhove, hrastu na sliki pa je odlomilo kar polovico kroÅ¡nje. Na žled je obÄutljiva tudi bukev, saj pogosto ustvari asimetriÄno kroÅ¡njo.
Zadnji znani primeri žleda na Zaplani – pred letom 2004 so omenjeni samo primeri veÄjega žleda, po tem letu pa vsi zabeleženi:
7. – 9.1.1996, 22. – 23.12.1996, 3.1.1997, 18. – 19.12.1997, 21. – 22.2.2004, 16. – 17.12.2004, 12.12.2005, 1.1.2006, 28. – 29.1.2006, 24.12.2007, 5.1.2008, 29.11.2008, 30.11.2008, 1.1.2009, 14.1.2009, 22.12.2009, 9.1.2010, 1.12.2010, 6.12.2010, 13.2.2011, 16.2.2011, 18.3.2013, 31.1. – 5.2.2014, 27.11.2014 (nad 700 m), 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)
Koledar vremena na Zaplani
Junija je na Zaplani v dolgoletnem povpreÄju sekundarni viÅ¡ek padavin. S toplo polovico leta so pogostejÅ¡e severne situacije, ki vplivajo na nižje jutranje temperature, kot ob obiÄajni vzhodni situaciji. Poleti se lahko pojavijo moÄne nevihte z moÄnim vetrom, nalivi in udari strel, medtem ko toÄa na Zaplani ni pogosta. Jeseni se lahko pojavijo predvsem moÄni jugozahodni vetrovi pred vremenskimi frontami, prve negativne temperature na 2m nad tlemi se obiÄajno pojavijo v oktobru. Novembra na Zaplani obiÄajno zapade prvi sneg, lahko pa tudi že konec oktobra. Mesec november je v povpreÄju najbolj namoÄen mesec. Z oktobrom se na Zaplani priÄne obdobje s pogosto poboÄno meglo, ki se lahko že konec oktobra zadrži ves dan. November in december sta meseca, ki sta najnevarnejÅ¡a za nastanek žleda. Tedaj je na Ljubljanskem barju pogosta temperaturna inverzija z hladnim zrakom in meglo. Z vzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozraÄja ta hladen zrak doteka tudi na Zaplano. V mesecih dotekanja tega hladnega zraka pri tleh se pokaže specifiÄnost klime Zaplane, saj so takrat velike temperaturne razlike med Zaplano in bližnjo okolico na enaki nadmorski viÅ¡ini, kjer ni vpliva tega hladnega zraka iz Ljubljanske kotline. Sredi zime presenetljivo ni kakÅ¡nih ekstremnih snežnih metežev ali Äesa podobnega, vse to se je vsaj doslej dogajalo februarja in marca. Najnižje temperature niso izmerjene v Äasu najdaljÅ¡ih noÄi, temveÄ nekoliko kasneje, lahko tudi v februarju. Aprila praviloma sneži in ni nujno, da ne more pasti veliko snega, se pa ta hitro stali.