Vreme na Zaplani v jeseni 2017

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji povprečno topla v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981-2010, pa vendar je bila vse prej kot vremensko dolgočasna. Mokremu in že prav jesensko turobnemu septembru z malo sončnimi dnevi je sledil suh oktober, temu pa že skoraj zimski november. Slednji ni skoparil ne s snegom, ne z jutranjim mrazom, na račun treh novembrskih snežnih epizod pa bo pod statistiko minule meteorološke jeseni zapisano kar deset dni s snežno odejo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 8,9 °C. Najtoplejša jesen v obdobju meritev je bila za primerjavo leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 28. novembra (-6,3 °C), najvišja pa 6. septembra (22,8 °C). Obdobje med prvo jesensko slano pri tleh in prvo negativno temperaturo v meteorološki hišici je bilo letos še posebej dolgo. Če je bila slana zabeležena že 2. oktobra – blizu pojavu slane smo bili tudi že 21. septembra – pa je po meritvah v meteorološki hišici prvič zmrzovalo šele zadnji dan v oktobru, kar je okoli deset dni kasneje kot običajno.

 

Jesensko podobo drevja je letos hitro nadomestila zimska.

 

Vse skupaj je padlo 675,2 mm padavin, kar predstavlja 110 % običajne jesenske namočenosti. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Zelo mokremu septembru je sledil suh oktober, temu pa obilno namočen november, ki pa so ga že spremljale padavine v obliki snega. Do zadnjega dneva meteorološke jeseni se je zvrstilo že deset dni s snežno odejo, le-ta pa je bila v večernih urah 31. novembra debela že 37 cm. Ravno zaradi prisotnosti snežne odeje so se najnižje temperature na Zaplani in v mraziščih približale doslej najnižjim izmerjenim za mesec november.

Spodnja preglednica prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2017.

 

Najvišje izmerjene vrednosti temperature zraka so bile izrazito skromne, kar je odraz namočenega septembra, v katerem je potencial za visoke temperature običajno še vedno znaten. Navsezadnje je bilo v preteklosti v septembru izmerjeno tudi že 30 °C, letos pa temperatura na Zaplani ni presegla 23 °C, na Ulovki pa niti 20 °C. Ulovka je bila v povprečju hladnejša od Spodnje Zaplane, izjema je bilo le oktobrsko babje poletje s pogosto temperaturno inverzijo, ob kateri je bila Ulovka tudi na mesečni ravni toplejša od nižjih predelov Zaplane. Na Ulovki se je temperatura prvič spustila pod ledišče 13. novembra, dva tedna kasneje kot na Spodnji Zaplani. Izstopa temperatura nižja od -15 °C v mraziščih, ki je posledica sovpadanja snežne odeje in jasnih noči, kar se v zadnjih letih ne zgodi prav pogosto niti sredi zime.

 

Razmere v mraziščih, 9. oktober – 4. december 2017

V zadnjem merilnem obdobju je snežna odeja v mraziščih nekajkrat sovpadla z jasnimi nočmi. Te so bile zato zelo mrzle s temperaturo zraka nižjo od -15 °C.

Najbolj mrzlo je bilo v začetku decembra, čeprav je bil hud mraz zabeležen tudi v novembru. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura, -23,6 °C, izmerjena 4. decembra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -10,7 °C. Pod -15 °C je bilo izmerjeno tudi 27. in 28. novembra (-15,6 °C in -15,3 °C), medtem ko je bilo v oktobru najbolj mrzlo 31. dne, -9,5 °C. Najbolj toplo je bilo v zatišnem mrazišču 16. oktobra, 20,9 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo v novembrskem mrazu bolj mrzlo kot v Dolinci. Bolj kot dejstvo, da je bil temperaturni minimum za 0,2 °C nižji, je zanimiva razlika v večerni temperaturi zraka. V Dvojčku je bilo v prvi polovici nočnega ohlajanja za skoraj 2 °C bolj mrzlo kot v Dolinci, razlika pa se je do jutra zmanjšala zaradi spremembe vetra. Vse to govori v prid dejstvu, da je lahko v Dvojčku ob ustreznih vremenskih pogojih v zimskem času bolj mrzlo kot v Dolinci.

Tudi 3. decembra je bilo v Dvojčku v večernih urah bolj mrzlo kot v Dolinci, le da je bila temperaturna razlika znatno manjša, do jutra pa se je ohladilo nekoliko manj kot v Dolinci (-23,3 °C). Se je pa v omenjeni noči še enkrat pokazalo, da je v mraziščih Zaplane, kjer gre za manjše kraške vrtače, v začetku nočnega ohlajanja bolj mrzlo kot v obsežnejših mraziščih, ki jih pokriva mreža državnih meteoroloških postaj. Na -20 °C se je temperatura v mraziščih Dolinca in Dvojček spustila pred 21. uro zvečer. Podroben potek temperature zraka v Dolinci je na voljo na naslednji povezavi.

 

Potek temperature zraka v izbranih mraziščih.

 

Viri podatkov:

– podatki samodejnih postaj, ARSO-meteo.si

 

Vreme na Zaplani novembra 2017

Na območju osrednje Slovenije je bil november za pol stopinje Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Zimski vremenski dogodki v novembru sicer niso neobičajni, vendar je letošnji november postregel s kar tremi snežnimi pošiljkami. Snežna odeja se je na Zaplani obdržala kar tretjino meseca.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil november na Zaplani tretji najhladnejši v merilni zgodovini. Ta je znašala 4,6 °C, v preteklosti je bil najhladnejši november 2011 (1,9 °C), najtoplejši pa november 2012 (7,0 °C). 1. novembra je bila izmerjena najvišja (14,4 °C), 28. novembra pa najnižja mesečna temperatura (-6,3 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila devetkrat. V noči na 27. november je bilo v mraziščih izmerjeno -16 °C. Vsota mesečnih padavin je znašala kar 252,1 mm, pa vendar je le za spoznanje presegla dolgoletno povprečje. Med tremi snežnimi epizodami je bila najbolj izražena zadnja, ko je bila 30. novembra zvečer izmerjena 37 cm debela snežna odeja. Ta je prekrivala tla kar 10 dni, kar se je sicer v bližnji preteklosti in v nekoliko manjši meri zgodilo tudi v novembru 2015. Predvsem po prvem sneženju se je snežna odeja obdržala na račun nižje vlažnosti ozračja, temperatura zraka je bila namreč večinoma nad lediščem. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2017.

 

Obilno sneženje ob koncu novembra 2017

Letos novembra so Zaplano doletele kar tri snežne pošiljke in zadnja med njimi je bila tudi najbolj izdatna. Vremenska situacija je bila ugodna za močno sneženje v severni Sloveniji in v višjih delih zahodne Slovenije, kar se je v preteklosti dogajalo pogosteje kot v sedanjosti, ko nas sneženje pogosto obide južneje. Še enkrat več se je pokazalo, da so v takšnih situacijah snežne padavine na območju Zaplane kljub nižji nadmorski višini lahko nenavadno obilne.

V sredo, 29. novembra je v višinah dotekala topla in vlažna zračna masa iz jugozahoda, topel jugozahodnik je v južni Sloveniji pihal do nižin. Tam je deževalo, v severni Sloveniji pa snežilo. Podobno kot v severnih krajih so bile tudi na območju Zaplane s prizemnim vzhodnikom temperaturne razmere ugodne za sneženje, vendar pa je zaradi toplejšega zraka v višinah zgolj deževalo pri temperaturi zraka malo nad 0 °C. V južni Sloveniji je bila v tem času temperatura zraka sicer nekaj stopinj nad lediščem.

Pred poldnevom je zaradi spremembe vetra v višinah dež prešel v sneg in snežna odeja se je pričela debeliti, medtem ko je le malce južneje od Zaplane še naprej deževalo tudi na precej večji nadmorski višini. Zvečer je bilo na Zaplani (566 m) že 14 cm snega, v južnem delu Notranjske pa ni bilo snežne odeje niti v krajih 200 m višje. Ponoči so bile padavine obilnejše od pričakovanj in v četrtek zjutraj je bilo snega že 29 cm. Razlike v višini snega med kraji so bile velike, saj je bilo v Logatcu (485 m) 15 cm, na vremenski postaji nekoliko nad Vrhniko (370 m) 12 cm, na Blokah (718 m) 6 cm, v Postojni (533 m) pa 2 cm snega.

Podnevi je na Zaplani snežilo pri temperaturi zraka blizu ničle. Razlika v snežni odeji se je do večera vsaj na Logaškem še nekoliko povečala, na Zaplani je bilo 37 cm, v Logatcu 17 cm, na Vrhniki pa 10 cm snega. Do 1. decembra zjutraj se je snežna odeja na Zaplani odebelila na 40 cm, v Logatcu na 22 cm in na Vrhniki na 13 cm. Podobno veliko snega kot v Logatcu je bilo tudi na območju spodnjega dela Petkovca pri Zaplani (543 m).

 

Zimska podoba, kakršna se za Zaplano v tem letnem času spodobi.

 

Nadmorska višina tako ni vedno odločilni dejavnik za gibanje meje sneženja. Območje Zaplane kljub razmeroma nizki nadmorski višini pogosto prejme večjo količino snežnih padavin predvsem zaradi dveh dejavnikov; prvi je privetrni položaj Zaplane, temperatura zraka je kljub majhnemu dvigu zračne mase z vzhoda ob pobočjih nekoliko nižja, padavine pa močnejše. Drugi dejavnik je prav tako povezan z okoliškim reliefom, saj Zaplana leži na robu pogosto neprevetrene Ljubljanske kotline, kjer se pozimi kopiči hladnejši zrak. V določenih primerih lahko to dejstvo zadostuje za sneženje na Zaplani, medtem ko južneje in zahodneje zgolj dežuje tudi na večji nadmorski višini, saj ta območja ne obkrožajo večje reliefne depresije, kjer bi obležal mrzel zrak. Od vremenske situacije je odvisno, kateri dejavnik prevlada, če sploh.

 

Viri podatkov:

  • ARSO mreža samodejnih meteoroloških postaj
  • zasebna vremenska postaja Petkovec

 

Vreme na Zaplani v oktobru 2017

Na območju osrednje Slovenije je bil oktober za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Bolj pomenljiv podatek pa je, da je pustil popolnoma drugačen vremenski vtis od turobnega septembra, naužili smo se namreč suhega in sončnega vremena, v tem delu leta bolj znanega kot babje poletje.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil oktober na Zaplani med bolj toplimi doslej. Ta je znašala 10,1 °C, v preteklosti pa sta bila najhladnejša oktobra 2010 in 2011 (7,5 °C), najtoplejša pa oktobra 2006 in 2014 (11,3 °C). 19. oktobra je bila izmerjena najvišja (21,4 °C), 31. oktobra pa najnižja mesečna temperatura (-2,7 °C), ko se je temperatura tudi edinkrat spustila pod ničlo. Slana se je sicer pojavila bolj zgodaj, 2. oktobra se je pri tleh ohladilo pod ničlo. Vsota mesečnih padavin je znašala 60,9 mm, kar predstavlja komaj dobro četrtino običajnih oktobrskih padavin. Padavine so bile neenakomerno razporejene, saj je velik delež mesečnih padavin odpadel na en sam padavinski dogodek 22. oktobra, manjše padavine pa so bile velikokrat zabeležene ob megli. Na mesečni ravni je jugozahodnik prevladal nad običajnim vzhodnim vetrom, pri čemer jugozahodnik ni vedno le veter, ki prinaša spremembo vremena, temveč tudi običajni nočni južni do jugozahodni veter, ki ob stabilnem vremenu prek območja Spodnje Zaplane pihlja iz smeri Logatca k Vrhniki.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v oktobru 2017.

 

Prvi jesenski mraz, 31. oktober 2017

Spodnja razpredelnica vsebuje podatke o prvi jesenski negativni temperaturi zraka na vremenski postaji Zaplana, v meteorološki hišici 2 m nad tlemi. V letošnji jeseni je bila ta izmerjena danes, 31. oktobra, kar je v primerjavi s preteklimi leti relativno pozno. Negativna temperatura pri tleh, -1,2 °C, je bila sicer izmerjena že 2. oktobra. Datum s prvim mrazom in slano se na območju Zaplane lahko zelo razlikuje glede na mikrolokacijo. Tako se danes na vremenski postaji na Zgornji Zaplani (pri cerkvi) temperatura ni spustila pod ničlo (1,9 °C).

V okoliških mraziščih je meja med zadnjim spomladanskim in prvim jesenskim mrazom pogosto zabrisana, saj se le-ta pojavlja tudi poleti. Z izjemo letošnjega leta, saj je bila zaradi odsotnosti poletnega mraza in nato septembrskega deževja prva negativna temperatura zraka v mrazišču Dolinca zabeležena šele 29. septembra. Danes je bilo v tem mrazišču izmerjeno -9,5 °C.

Oktobrski temperaturni rekordi so še precej nižji – 26. oktobra 2003 je bilo na vremenski postaji Zaplana ob prisotnosti 17 cm debele snežne odeje izmerjeno -7,9 °C, v mrazišču Dolinca (20 cm snega) pa -20,6 °C.

 

Prva jesenska negativna temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

 

2017: 31. oktober (-2,7 °C)

2016: 6. oktober (-1,2 °C)

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

 

Viri podatkov:

Razmere v mraziščih, 22. avgust – 9. oktober 2017

V večjem delu merilnega obdobja so bile vremenske razmere neugodne za nastanek temperaturne inverzije v mraziščih. Ker je omenjeno obdobje sledilo poletju, v katerem se prav tako ni ohladilo pod 0 °C, je bilo v mrazišču Dolinca zabeleženo najdaljše obdobje brez mraza od začetka meritev.

Najhladnejše noči so se razumljivo pojavljale ob koncu merilnega obdobja, ob koncu septembra in v prvih dneh oktobra. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -4,7 °C izmerjena 2. oktobra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 1,1 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (-3,1 °C), pod ledišče pa se je ohladilo še petkrat. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 27. avgusta, 31,8 °C. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 31,5 °C.

V Dolinci je minilo doslej najdaljše obdobje brez mraza. Čeprav je bilo 19. maja in 22. septembra izmerjeno 0,0 °C, pa velja, da se od 6. maja (-1,4 °C) pa vse do 29. septembra (-0,4 °C), to je v 145 dneh, temperatura ni spustila pod 0 °C. Doslej je bilo najdaljše obdobje brez mraza dolgo 124 dni leta 2008. V ostalih letih so bila ta obdobja zaradi poletnih negativnih temperatur posledično veliko krajša.

 

Vreme na Zaplani v septembru 2017

Na območju osrednje Slovenije je bil september za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010, prekosil pa je celo obdobje 1961-1990 oz. tridesetletje z opazno hladnejšim podnebjem od današnjega. Padavine so bile nadpovprečne, sončno obsevanje pa je bilo najbolj skromno v vsaj zadnjega pol stoletja. Turobno vreme, ki je sovpadlo s pričetkom meteorološke jeseni 1. septembra, je marsikje prineslo začetek kurilne sezone.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil september na Zaplani drugi najhladnejši v obdobju meritev. Ta je znašala 12,1 °C, doslej pa sta bila temperaturno najbolj skrajna september 2007 (12,0 °C) in 2011 (16,5 °C). 6. septembra je bila izmerjena najvišja (22,8 °C), 21. septembra pa najnižja mesečna temperatura (2,0 °C). Padavine so bile sprva povezane z vlažno zračno maso iz jugozahoda, v nadaljevanju pa z višinskim jedrom hladnega zraka. Padlo je 362,2 mm dežja, kar je skoraj enkrat toliko kot znaša dolgoletno septembrsko povprečje. Bolj namočen je bil s 411 mm padavin samo september 2010. Sonca je bilo bore malo in ob jugozahodniku je bila oblačna predvsem zahodna polovica države. Z obratom vetra je sicer prišlo do spremembe v razporeditvi oblačnosti, vendar je bilo območje Zaplane ob prizemnem vzhodniku kvečjemu še pogosteje pod vplivom nizke oblačnosti in megle. V redkih dneh z ustaljenim vremenom je megla ob koncu meseca vztrajala tudi večji del dopoldneva, pojav meglene moče pa je pod drevjem dajal vtis dežja. Na mesečni ravni je prevladoval vzhodni veter.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2017.

 

Viri podatkov:

  • ARSO-meteo.si

 

Vreme na Zaplani v poletju 2017

Meteorološko poletje 2017 je bilo v osrednji Sloveniji za več kot 2 °C toplejše od referenčnega obdobja 1981-2010. Kljub nevihtam bi moralo zadovoljiti še tako zahtevne ljubitelje poletnega vremena, saj so bile te kljub lokalnim neurjem po številnih vročinskih valovih več kot dobrodošle. Kakšno sanjsko poletje bi sicer “uživali” ob njihovi odsotnosti smo lahko videli na primeru katastrofalne suše v jugovzhodni Sloveniji ter v sosednji Italiji.

S povprečno temperaturo 19,6 °C je bilo letošnje poletje na vremenski postaji Zaplana najtoplejše od pričetka merjenj leta 2006. Najhladnejše poletje v tem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), do letos pa sta bili najtoplejši poletji 2012 in 2015 (19,4 °C). Bolj vroče kot letošnje je bilo le še poletje 2003. Takratna vročina po najvišjih vrednostih temperature sicer ni bila primerljiva z rekordno vročino v minulih nekaj letih, je bila pa ta dolgotrajnejša. Podobno kot v poletjih 2011, 2012 in 2013, se je najhujša vročina tudi letos pojavila v avgustu. Na vremenski postaji Zaplana je bila izmerjena četrta najvišja absolutna temperatura zraka, 4. avgusta je bilo kar 36,6 °C. Vročih dni nad 30 °C je bilo 19 in samo v poletju 2012 je bilo takšnih dni več, kar 22. Na Spodnji Zaplani se je zgodilo prvič, da sta bili v enem poletju zabeleženi dve topli noči, v katerih se ni ohladilo pod 20 °C.

 

Protitočne mreže so bile v letošnjem poletju še posebno koristna stvar.

 

Skupna višina padavin v treh poletnih mesecih je znašala 335,8 mm, kar je 85% dolgoletnega povprečja. Izstopajoč padavinski dogodek se je zgodil 28. junija (več kot 60 mm dežja), poleg tega je 11. avgusta padala rekordna, kar 5 cm velika toča, 6. avgusta pa je nevihto s prav tako debelo točo spremljal močan veter s hitrostjo vsaj 62 km/h. Sodra je bila zabeležena še 25. julija in 28. avgusta. Padavine so bile relativno ugodno časovno razporejene in na Zaplani je bilo zabeleženo le eno daljše, približno 10-dnevno obdobje povsem brez dežja, manj padavin pa je bilo predvsem v sredini julija. Večji zbiralniki deževnice so bili tako bolj ali manj polni, ker pa je šlo za lokalne padavine so bile razlike v namočenosti med kraji lahko znatne. Podobno kot v minulih poletjih se je namreč tudi letos izkazalo, da nevihte pogosteje prehajajo predalpsko hribovje in Zaplano, torej območja severno od naselja Logatec.

Spodnja razpredelnica prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2017.

 

Čeprav sta bili v letošnjem poletju na Spodnji Zaplani zabeleženi kar dve topli noči pa je bilo na podlagi meritev na Ulovki število toplih noči na višje ležečih območjih zmernejše. Na Ulovki je bilo toplih noči 7, za primerjavo jih je bilo v poletju 2015 kar 13. Število vročih dni je bilo na Spodnji Zaplani veliko večje kot na Ulovki, saj je temperatura pogosto le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, ob čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno mejo. Kljub nekaj svežim jutrom se v mrazišču Dolinca temperatura ni spustila pod ničlo, kar se je v merilni zgodovini zgodilo le še v poletju 2008. Vzrok za to je v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Nasprotno so letos hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika, pojavljala se je megla in s tem v mrazišču ni bilo možnosti za kakšno zelo izrazito ohladitev.

 

Vreme na Zaplani v avgustu 2017

Letošnji avgust je bil na območju osrednje Slovenije za skoraj 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Kot že nekajkrat v minulem obdobju je postregel z največjo poletno vročino. Lokalno se je ogrelo do 40 °C, na Zaplani nad 35 °C, kar je za to lokacijo ena od najvišjih vrednosti temperature zraka. S tem se vremenska pestrost v avgustu še ni končala. Debela toča je padala kar dvakrat in prvo nevihto je spremljal tudi močan veter.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala avgust 2012 (20,3 °C) in 2006 (15,1 °C). 4. avgusta je bila izmerjena najvišja (36,6 °C), 22. avgusta pa najnižja mesečna temperatura (7,2 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v sedmih, nad 35 °C pa v dveh dneh. Padavine so bile časovno enakomerno, geografsko pa neenakomerno razporejene, saj je bilo ponovno več dežja severno od Logatca kot v krajih južneje. Padlo je 99,6 mm dežja, kar je 80% dolgoletnega avgustovskega povprečja. Nevihto 6. avgusta so spremljale obilne padavine in debela toča. Le nekaj dni zatem je ob zanemarljivi količini dežja sledila še večja, kar 5 cm debela toča, 28. avgusta pa smo k sreči beležili le sodro. Prvo nevihto je spremljal severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h, kolikor na zatišni mikrolokaciji vremenske postaje s slabšimi (redkimi) meritvami vetra še ni bilo izmerjeno. Na mesečni ravni je izrazito prevladovala vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2017.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy