Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Cerknici so izmerili 125cm snega, na Vrhniki 80cm, v Godnjah na Krasu 40cm in celo v Portorožu (Beli Križ) kar 14cm snega.

ARSO-meteo.si

Eno od najbolj zanimivih sneženj v zadnjih desetletjih je zaznamovala velika dnevna količina novozapadlega snega. 9.marca 1976 je v severnem delu Notranjske padlo 50-70cm, ponekod v južnem delu Notranjske pa celo do 100cm novega snega. Sneženje je bilo na Zaplani dokumentirano s filmsko kamero in je na blogu Podnebje Zaplane podrobneje opisano v kategoriji Vremenska kronika.

Glede na dolgoletno povprečje 1961-1990 je bila meteorološka zima 2009/2010 po Sloveniji povprečno hladna. Zima 2005/2006 je bila v povprečju sicer še hladnejša in bolj zasnežena, v letošnji zimi pa je izstopal predvsem januar, ki je bil na Zaplani najhladnejši mesec od pričetka meritev leta 2006, zabeleženo pa je bilo tudi rekordno število dni, ko je temperatura ves dan vztrajala pod lediščem. Jasnih noči je bilo zelo malo in posledično, razen v mrazu izpostavljenih legah, ni bilo posebno nizkih temperatur. Zaradi pomanjkanja sonca so bile po Sloveniji povprečne najnižje temperature nekoliko višje, povprečne dnevne temperature pa nižje od dolgoletnega povprečja.

Povprečna zimska temperatura je bila na Zaplani -1,1°C, povprečna najnižja -3,4°C in povprečna najvišja 1,5°C. Najnižja temperatura je bila -17,8°C (20.december), najvišja temperatura pa 13,2°C (25.februar). Zabeleženih je bilo triinsedemdeset hladnih dni, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče, rekordnih štirideset ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem ter devet mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10°C. V letošnji meteorološki zimi je bilo malo sonca, noči so bile oblačne in tako ni bilo rekordno nizkih jutranjih temperatur. Kot najnižja temperatura na Spodnji Zaplani od pričetka meritev leta 2002 tako še vedno velja -18,5°C iz 1.marca 2005. Rekordno najnižja temperatura pa je bila 20.decembra izmerjena v mrazišču Dolinca, deloma tudi zaradi okvare merilnih naprav marca 2005, ko je bilo predvidoma hladneje od -30,5°C, kolikor je bilo izmerjeno 20.decembra 2009. V mrazišču se je temperatura spustila pod -20°C v šestih dneh. Padavin je bilo nadpovprečno veliko, saj je v celotni meteorološki zimi padlo 729,5mm padavin, kar je enkrat več od povprečne zimske količine padavin na Rovtah.

Meteorološka zima 2009/2010 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami. Statistika nazorno kaže, da je bila rekordno topla ”zima” 2006/2007 za naše kraje res nekaj posebnega.

Statistika o letošnji zimi se bo še dopolnjevala. Pri opisu snežnih razmer se namreč ni smiselno omejiti na meteorološko zimo, to je mesece december, januar in februar, temveč na tako imenovano snežno sezono oz. obdobje od 1.julija, do 30.junija naslednjega leta. Na Zaplani namreč sneži tudi v času izven meteorološke zime, jeseni in spomladi. Snežnih razmer v tej zimi še ni mogoče opisati, nenazadnje je na Zaplani marec pogosto najbolj zasnežen mesec. Prav veliko možnosti, da bi spomladi višina snežne odeje presegla tisto iz 11.februarja 2010, ko je bilo snega 65cm, pa verjetno ni. Pri številu dni s temperaturo pod -20°C v mrazišču Dolinca je upoštevana meteorološka zima, potrebno pa je poudariti, da se je v mrazišču temperatura spustila pod -20°C tudi v marcu.

V sklopu proučevanja snežnih razmer je bila 28.februarja na verjetno najbolj zasneženi lokaciji v širši okolici Logatca, Javorniku nad Črnim Vrhom nad Idrijo, opravljena analiza snežne odeje. K analizi snežne odeje se med drugim prišteva analiza strukture snega, ter meritve višine, vodnatosti in gostote snega.

Tega dne je bilo na Zaplani še 30cm snega, pihal je topel jugozahodni veter, ki je marsikje po nižinah temperaturo dvignil nad 10°C. Na Javorniku kaj takega ni bilo za pričakovati, saj tam tako imenovane fenizacije ni ob vzhodnih, kot tudi ne ob zahodnih vetrovih. Na dan odprave se je to tudi potrdilo, saj je bilo v nižjih legah oblačno vreme ob nizki vlažnosti zraka, medtem ko je območje Javornika nad 1100m višine pokrival orografski oblak kot posledica narivanja vlažnih zračnih mas iz jugozahoda. Zaradi megle je bila vidnost izjemno skromna. Na 1240m visokem Javorniku zaradi vetrov na izpostavljenem grebenu sicer ni bilo opaziti večjih količin snega, na precejšnjo debelino snežne odeje pa so opozarjale bukve, saj se ob njih sneg hitreje tali in pri tem nastajajo globoke luknje.

Za meritve snežne odeje se je kot primeren izkazal travnik v bližini vrha Javornika na nadmorski višini 1200m. Na omenjeni lokaciji je v primerjavi z glavnim grebenom manj vetra, kar je pri analizi snežne odeje zelo pomembno. Megla se je podila naokoli z zmernim jugozahodnikom in temperatura je bila +0,5°C.

Meritve višine snega z lavinsko sondo.

Prve meritve so pokazale na 83cm debelo snežno odejo, kar je bilo pod pričakovanji. Izkopan je bil snežni profil, ki je pokazal točno višino in strukturo snežne odeje. Kmalu se je pokazalo, da je v snežni odeji ledena plast, ki je malo pred tem onemogočala točne meritve višine snega. Ob ponovnih meritvah drugod po travniku se je ob prebitju ledene plasti izkazalo, da je bilo snega vse skupaj 110-125cm. V povprečju pa je bilo snega 115cm, kolikor je bil globok tudi snežni profil. Na spodnji fotografiji je vidna ledena plast 30cm nad tlemi.

Za jemanje snežnega vzorca je bila uporabljena 1,5m dolga cev z znano površino vhodne odprtine. Postopek je enak, kot pri meritvah dežja s klasičnim dežemerom in menzuro. Cev se zarije v snežno odejo do travnate podlage, dobljeni stolpec snega pa se nato analizira. Izmeri se lahko njegova teža, predvsem pa se sneg stali in izmeri vsebnost vode.

Kasnejši rezultati so pokazali, da je snežni vzorec brez cevi tehtal 9kg, vseboval je kar 492mm vode, izračunana gostota snega pa je znašala 428kg/m³. Snežna odeja je lahko pod določenimi pogoji dober pokazatelj, koliko je bilo v času snežne odeje na nekem območju  padavin. Dokler se sneg ne tali ali ne dežuje, ostanejo padavine ujete v snežni odeji. Tudi v primeru dežja pri tako debeli snežni odeji z vmesnimi ledenimi plastmi, kot je bila na Javorniku, večjih izgub vode ni bilo. Snežna odeja se je na Javorniku pričela nabirati 2.januarja in zgoraj omenjena vodnatost snega 492 l/m² pomeni, da je v obdobju od 2.januarja pa do meritev 28.februarja na Javorniku padlo vsaj 492mm padavin. Ker 1l vode tehta približno 1kg je bila snežna obtežba 493kg/m². Izračun na podlagi podatka, da je 0,02m³ snežnega vzorca tehtalo 9kg, pa je znašala snežna obtežba 450kg/m². Čeprav izračuni niso napačni, jih je potrebno jemati z rezervo. Pri tolikšni količini snega in v danih razmerah je namreč skoraj nemogoče izvajati analize brez merskih napak in nekaj kg/m³ več ali manj ne igra večje vloge.

Kot zanimivost velja omeniti, da je bila 25.februarja s strani članov Slovenskega meteorološkega foruma opravljena tudi analiza snežne odeje na območju Krvavca. Na 1600m visoki gozdni jasi je bilo v 80-120cm debeli snežni odeji vode skoraj 200mm manj, kot na Javorniku. Manjša je bila tudi gostota snega, ki je znašala 272kg/m³.

Vir podatkov:

- Slovenski meteorološki forum

Ob koncu februarja 2010 je prišlo do tako imenovane pomladne odjuge. Gre za kombinacijo deževne odjuge (taljenje snežne odeje zaradi dežja), dnevne odjuge (taljenje zaradi dnevnih temperatur nad 0°C) in prisotnosti vlažne in tople zračne mase (taljenje zaradi odsotnosti nočnega zmrzovanja). Kljub izraziti odjugi pa se je na Zaplani snežna odeja talila zelo počasi. 19.februarja je padlo na obstoječo snežno odejo kar 80mm dežja, naslednji dan je snežilo in snežna odeja se je odebelila na okoli 55cm. V nadaljevanju so temperature le redko padle pod 0°C. V dveh dneh je deževalo, pogosto je pihal zmeren jugozahodni veter in temperatura je dvakrat presegla 10°C. Do 28.februarja se je snežna odeja sesedla in stalila zgolj za 25cm, zasnežena pa so bila celo obsežna prisojna pobočja med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. 3.marca je bilo še slabih 20cm snega. Zakaj se je snežna odeja kljub tako močni odjugi talila počasneje od pričakovanj?

Sneg se najhitreje tali ob visokih temperaturah in vetru, ki piha v dneh z visoko vlažnostjo zraka. Ob določenih pogojih, kakršni so bili tudi ob koncu februarja 2010, pa se snežna odeja tali precej počasneje. Za taljenje je pomembna vrsta snega. Sneg, ki na tleh leži dlje časa, se ves čas preobraža. Struktura snega postane zrnasta, sneg se poseda in prepušča do tal vedno več deževnice. Ob dežnih padavinah se snežni odeji poveča gostota, ob morebitnem kasnejšem zmrzovanju pa postane snežna odeja zelo odporna na taljenje, saj je za taljenje ledu potrebno zelo veliko toplotne energije. Do kasnejšega zmrzovanja snežne odeje pride pogosto zaradi dnevnega taljenja in občasnega nočnega zmrzovanja. Za opisano februarsko odjugo je bilo tudi značilno, da je bila v dneh z visokimi temperaturami zelo nizka vlažnost zraka. Ob nizki vlažnosti zraka površina snežne odeje izpareva v vodno paro, pri tej fazni spremembi vode se iz okolice porablja toplota in tik pri snežni odeji se ohranja precej hladnejša plast zraka, ki ohranja sneg suh in preprečuje močnejše taljenje. Tako je v dneh s temperaturami nad 10°C snežna odeja upadla zgolj za centimeter ali dva.

Glede na standardno klimatološko obdobje 1961-1990 je bil februar 2010 po večini Slovenije povprečno hladen mesec. Na Zaplani je bil to drugi najhladnejši februar od pričetka meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura v februarju 2010 je na Zaplani znašala -0,3°C, povprečna najnižja -3,0°C in povprečna najvišja 2,9°C. Najnižja temperatura je bila -13,3°C (2.februarja), najvišja pa 13,2°C (25.februarja).  Zabeleženih je bilo enaindvajset hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in osem ledenih dni, v katerih temperatura ni presegla ledišča. Zabeležen je bil en mrzel dan z najnižjo dnevno temperaturo pod -10°C. Statistično je mesec februar na območju Notranjske najbolj suh mesec v letu, februar 2010 pa je od tega precej odstopal. Padlo je namreč 254mm padavin, kar je dvakrat več od dolgoletnega povprečja padavin za mesec februar na Rovtah. 20.februarja zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 79mm dežja. Snežna odeja je prekrivala tla ves mesec, največ snega, okoli 65cm, pa je bilo na Spodnji Zaplani 11.februarja. Merilec vetra je bil del februarja zasnežen ali okovan v led, v obdobju, ko je deloval, pa je bil v povprečju najbolj vetroven dan 5.februar. Z razliko od januarja so bili v februarju vzhodni in zahodni vetrovi zastopani približno v enakih deležih.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2010.

Jutro je bilo nenavadno mrzlo za marec. V Ratečah so izmerili -24,3°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1°C, v Kočevju -21,6°C in v Biljah pri Novi Gorici -11,5°C. Najhladneje je bilo v Babnem Polju, kjer se je ohladilo na -30,0°C.

ARSO-meteo.si

Ob 40cm debeli snežni odeji se je v jasnih nočeh temperatura spustila globoko pod ledišče. Na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani je bilo 1.marca izmerjeno -18,5°C. To je celo najnižja izmerjena temperatura od pričetka meritev leta 2002. V nobeni od kasnejših zim omenjena temperatura, zabeležena že v meteorološki pomladi, ni bila presežena. Glede na vetrovnost, na višini 600m so prevladovali vzhodni do jugovzhodni vetrovi, na Zaplani niso bili najboljši pogoji za ohlajanje in od tod izhaja velika temperaturna razlika med Zaplano in Logaškim poljem. V Gornjem Logatcu, kjer je nameščen digitalni registrator temperature, se je v prvih treh dneh marca 2005 temperatura spustila pod -23°C, 1.marca pa se je ohladilo celo do -25°C. V mrazišču Dolinca je zatajila merilna oprema in za to obdobje ni na voljo temperaturnih podatkov, zagotovo pa se je temperatura v mrazišču spustila pod -30°C.

Vir podatkov:

- podatki z avtomatske meteorološke postaje ARSO v Gornjem Logatcu

- radiosondaža na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 24.januarja do 28.februarja, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 2.februarja z -22,4°C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do -13,3°C. 21.februarja je bila minimalna jutranja temperatura v mrazišču za 13,2°C nižja od tiste na zgornji meteorološki postaji Zaplana. Tako kot decembra in januarja tudi v februarju ni bilo pravih zimskih noči, ko bi lahko temperatura padala preko celotne noči. Najnižje dnevne temperature so bile  pogosto zabeležene v večernem času, ali pa se je močno ohlajalo šele v poznih jutranjih urah. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 28.januarja sredi noči (-22,2°C), 29.januarja (-20,3°C), 27.januarja zvečer (-18,3°C) in 2.februarja zvečer (-18,2°C). Najvišja temperatura 12,2°C je bila izmerjena 25.februarja ob jugozahodnem vetru.

Po obilnem sneženju v prejšnjih dneh je višje lege prekrivala izjemno debela snežna odeja. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so izmerili 320cm, v Podolševi (1247 m) na Koroškem 240cm, v Javorniškem Rovtu (940 m) nad Jesenicami 200cm, na Ravbarkomandi (613 m) pri Postojni 167cm, na Kumu (1218 m) 165cm, v Davči (960 m) nad Železniki in pri Koči nad Šumikom (1090 m) 160cm, na Črnivcu (780 m) nad Kamnikom 140cm in v Rovtah (700 m) nad Logatcem 133cm snega.

ARSO-meteo.si

V okolici Logatca je bila snežna odeja večji del februarja debela do 40cm, obilne snežne padavine ob koncu meseca pa so snežno odejo še precej odebelile. Snežiti je pričelo 22.februarja in snežilo je vse do 27.februarja, ko je bila v večini krajev izmerjena najdebelejša snežna odeja. V Logatcu je bilo izmerjeno 110cm, na Vrhniki 61cm, v Šentjoštu nad Horjulom 115cm, v Hotedršici 81cm in v Črnem Vrhu nad Idrijo 150cm snega. Na meteorološki postaji Rovte je bila izmerjena druga najvišja snežna odeja po letu 1961. Enako debela snežna odeja je bila na Rovtah zabeležena marca 1970, največ snega, 135cm, pa je padlo januarja 1987.

Vir podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

V letošnji zimi je postalo s pogostimi in obilnejšimi snežnimi padavinami aktualno vprašanje snežne obtežbe. Snežna odeja predstavlja obremenitev za različne objekte. 19.februarja je na Zaplani padlo 90mm dežja na 40cm debelo snežno odejo, naslednji dan pa je padlo še 25cm novega snega. Snežna obtežba, ki je bila velika že pred omenjenimi padavinami, se je še povečala. Ocenjevanje sposobnosti snežne odeje za zadrževanje padavinske vode, kot kažejo nekatere poglobljene raziskave, ni preveč enostavno.

Osnova za izračun snežne obtežbe je vodnatost snega, ki nam pove količino vode v določenem stolpcu snežne odeje. Vodnatost snega se izraža s količino vode, ki je padla na določeno površino (l/m²). Liter destilirane vode tehta 1kg, kar pomeni, da znaša ob vodnatosti 50l/m² snežna obtežba 50kg/m². Sposobnost snežne odeje za zadrževanje vode je odvisna od višine in strukture snežne odeje. Debelejša snežna odeja lahko zadrži več vode, skozi plast ozrnjenega snega, zrnjenje poteka predvsem pri temperaturah blizu ledišča in preoblikuje oz. zaobli snežne kristale, pa voda praktično neovirano odteka. Pri strukturi snežne odeje so pomembne tudi morebitne plasti ledu, ki vsaj na uravnanem površju preprečujejo odtok vode iz snežne odeje v tla. Sklepamo lahko, da kombinacija debele snežne odeje in dežja ne pomeni nujno večje vodnatosti snega in posledično večje snežne obtežbe, saj padavinska voda pogosto odteka skozi snežno odejo. Pri načrtovanju objektov, izpostavljenim snežni obtežbi, je potrebno namenjati več pozornosti neoviranemu odtekanje vode, kar se zagotovi denimo z ustreznim naklonom strehe.

Na uradni klimatološki postaji Grosuplje je znašala snežna obtežba 100kg/m². Na Zaplani je bila snežna odeja debelejša, padlo je več padavin, zato lahko privzamemo, da je bila snežna obtežba še nekoliko večja. Potrebno je poudariti, da podatki izhajajo iz meritev snežne odeje na tleh. V letošnji zimi je namreč na dvignjenih predmetih več snega, kot na tleh, kjer se je sneg zlasti na začetku zime talil zaradi toplejših tal. Na Zaplani je bila na začetku februarja 2010 razlika v višini snega med tlemi in dvignjenimi predmeti 25cm. Snežna obtežba je bila na dvignjenih predmetih, kot so nadstreški, torej večja kot na tleh. Voda z nadstreškov sicer običajno lažje odteka, vendar samo v primeru pravilne konstrukcije oz. ustreznega naklona strehe. Če upoštevamo spodnjo mejo snežne obtežbe 100kg/m², je moral nadstrešek s površino 15m² v letošnji zimi prenašati tono in pol teže.

Viri podatkov:

- Slovenski meteorološki forum

- Matej Ogrin – “Snežna odeja”, študijsko gradivo za geografe

Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zapored spustila na -34,5°C, v Kočevju so izmerili -31,2°C, v Postojni -30,5°C, v Murski Soboti -28,6°C, v Črnomlju -26,3°C, v Ljubljani -23,3°C in na Kozini pri Sežani -20,9°C.

ARSO-meteo.si

Zima 1955/56 je lep primer tega, kako se lahko vreme v kratkem času izrazito spremeni. V obravnavani zimi sta bila december in januar nadpovprečno topla, sledil pa je izjemno hladen februar. Februar 1956 velja celo za enega od najhladnejših mesecev v Sloveniji v obdobju instrumentalnih meritev. V nižinskem svetu je v povprečju najhladneje v januarju, absolutno najnižje temperature pa so lahko zabeležene tudi nekoliko kasneje v mesecu februarju. Eden od vzrokov je ta, da je v februarju po nižinah manj nizke oblačnosti, ki sicer decembra in januarja preprečuje nizke nočne temperature. Zaradi prodora hladnega zraka iz severa so bile v februarju 1956 nizke temperature izmerjene tudi na meteoroloških postajah, kjer zaradi severovzhodnih vetrov pogosto ni izrazitih temperaturnih inverzij z zelo nizkimi nočnimi temperaturami. Tak primer je bila Postojna, za Zaplano pa tudi velja, da so najnižje temperature izmerjene ob severnih zračnih tokovih. Na podlagi minimalnih temperatur v Postojni, Ljubljani, na Vrhniki (-27,0°C), Planini pri Rakeku (-27,7°C 15.februarja) in Žireh (-27,9°C 15.februarja), se je na območju sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani ohladilo morda celo pod -28°C. V mraziščih se je ob upoštevanju dosedanjih primerjalnih meritev ohladilo do okoli -40°C.

Viri podatkov:

- NCEP reanalize takratne vremenske situacije

- Meteorološki godišnjak