Januarski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal vsaj 2 °C. Vremensko enoličen mesec je minil skorajda povsem brez snežne odeje, posledično pa tudi v mraziščih Zaplane ni bilo zabeleženih posebno nizkih temperatur. Čeprav so bile za snežno odejo temperature večji del meseca primerne, pa zaradi sicer pogostih prehodov vremenskih front iz severozahoda ni bilo snežnih padavin. Mesec je bil izrazito suh, mraz ob koncu meseca pa je bil eden hujših brez prisotnosti snežne odeje, ki bi sicer varovala tla pred zmrzaljo. Ob tem so vzhodni vetrovi napredujočega sibirskega anticiklona stopnjevali občutek mraza.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila identična lanskemu januarju in je znašala -0,2 °C, povprečna najnižja -4,4 °C, povprečna najvišja pa 4,1 °C. Najnižja temperatura je bila -10,1 °C (31. januarja), najvišja pa 10,5 °C (23. januarja). To je bil drugi najtoplejši januar na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev januarja 2006. Zabeleženih je bilo 7 ledenih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in 26 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. Zabeležen je bil le en mrzel dan s temperaturo vsaj -10 °C, kar nekajkrat pa je jutranja temperatura obtičala pod -9 °C. Padlo je 36,5 mm padavin, kar je le dobra četrtina januarskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Velika večina padavin je bila omejena na poslabšanje vremena z dežjem 3. januarja. Snežilo je zgolj na začetku večje ohladitve, ki se je zaostrila šele kasneje v februarju. 30. januarja je bilo na Zaplani okoli 3 cm snega. Najmočnejši vetrovi so bili ob koncu meseca povezani s širjenjem sibirskega anticiklona in v povprečju je bil najbolj vetroven dan 29. januar. Meseca januarja so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, vendar je bilo drugače kot je to običajno veliko tudi zahodnega vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani januarja 2012.

V pričakovanju morebitnih nizkih temperatur v začetku februarja so bili temperaturni podatki v mrazišču Dolinca odčitani predčasno. V zadnjem merilnem nizu med 8. in 29. januarjem je bila v mrazišču najnižja temperatura zraka -16,5 °C izmerjena 16. januarja. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -9,3 °C. Tekom merilnega obdobja so prevladovale vremenske razmere, ki niso dovoljevale nizkih temperatur, pri tem pa se je, bolj kot pomanjkanje jasnih in nevetrovnih noči, poznala predvsem odsotnost snežne odeje. Temperature pod -10 °C so se pojavljale praktično skozi celotno merilno obdobje, najnižje pa so segle 26. januarja (-15,9 °C), 15. januarja (-15,8 °C) in 15. januarja zvečer (-15,5 °C). Na podlagi posameznih vzporednih meritev je bilo v sosednjem mrazišču Dvojček v kakšni noči tudi hladneje kot v Dolinci. V mrazišču je bilo najtopleje 23. januarja s temperaturo 10,4 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 10,5 °C.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 23. oktobrom 2011 in 8. januarjem 2012, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -19,8 °C izmerjena 20. decembra. Mrzel zrak je nato v senčnem mrazišču vztrajal tudi še čez dan, saj je bilo še opoldne izmerjeno skoraj -14 °C, dnevni maksimum pa je znašal le -8 °C. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -9,7 °C, čez dan pa se je ogrelo do -2,9 °C. Tudi vse ostale najnižje temperature so bile omejene na dneve okoli 20. decembra, ko je mrazišče prekrivala tanka snežna odeja. Temperatura se je izraziteje spustila še 21. decembra (-17,9 °C), 22. decembra (-14,6 °C) in 23. decembra (-14,3 °C), pod -10 °C pa je temperatura večkrat padla tudi že v novembru. V mrazišču je bilo najtopleje 5. novembra ob zahodnem vetru, ko se je ogrelo do 16,1 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 16,0 °C. V letu 2011 se vsaj v mrazišču Dolinca niti enkrat ni ohladilo pod -20 °C.

V letu 2011 je bilo razgibano vremensko dogajanje v glavnem omejeno na drugo polovico leta, ko je bilo na vremenski postaji Zaplana zabeležena vrsta različnih vremenskih rekordov. Od pričetka stalnih  meteoroloških meritev na Zaplani v letu 2006 je bilo leto 2011 najbolj suho doslej, za nekaj posameznih mesecev je bila izmerjena najvišja temperatura zraka, visokim jesenskim temperaturam pa je zelo hitro sledilo izjemno zgodnje oktobrsko sneženje in tudi prve negativne temperature zraka so se pojavile nekoliko bolj zgodaj kot v minulih nekaj letih. Veliko je bilo “pozitivnih” temperaturnih rekordov, poleg že omenjenih rekordno visokih temperatur za posamezne mesece je bila denimo 14. julija zabeležena topla noč, ko se na Spodnji Zaplani prvič od obstoja vremenske postaje tudi ponoči ni ohladilo pod 20 °C. Edini “negativni” rekord je bil povezan z mrazišči, kjer je bila zabeležena najnižja julijska temperatura od pričetka meritev.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2011 za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990, najtoplejše leto doslej pa so zabeležili v visokogorju. Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 9,2 °C, povprečna najnižja 4,8 °C in povprečna najvišja 14,2 °C. V merilnem obdobju je bilo najtoplejše leto 2007, najhladnejše pa 2010. Najnižja temperatura je bila -11,3 °C (25. februar), najvišja 34,7 °C (26. avgust). Na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev leta 2002 še ni bilo zabeleženega tako izrazitega vročinskega vala od tistega ob koncu avgusta. Vročinski val je bil omejen predvsem na obdobje med 18. in 27. avgustom, v katerem temperatura po klasičnem termometru le v dveh dneh ni presegla 30 °C, kar štirikrat pa je dosegla vrednost vsaj 34 °C. S klasičnim termometrom je bila 26. avgusta izmerjena celo temperatura 35,0 °C. Vročina se je čez nekaj dni še nadaljevala in na vremenski postaji je bila prvič zabeležena temperatura nad 30 °C tudi še v septembru. V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura jeseni prvič padla pod ledišče 7. oktobra, spomladi pa zadnjič 18. aprila. Prva jesenska negativna temperatura se je pojavila kasneje kot običajno, obdobje spomladanskih zmrzali pa se je končalo nekoliko prezgodaj. Glede na temperaturne izmerke v meteorološki hišici so se morale zmrzali pri tleh spomladi pojavljati še precej kasneje (6. maj). V mraziščih pa je težko ločiti med zadnjo spomladansko in prvo jesensko zmrzaljo, saj se je v mrazišču Dolinca 3. julija ponoči temperatura spustila na rekordnih -1,1 °C, kar je najmanj v juliju po letu 2004. Glede na minula leta je bilo zabeleženih največ hladnih, toplih in vročih dni doslej.

Število karakterističnih meteoroloških dni v letu 2011 v primerjavi z leti v preteklosti.

Od pričetka meritev padavin je bilo leto 2011 na Zaplani daleč najbolj suho, kot kažejo podatki z nekaterih uradnih meteoroloških postaj z dolgoletnimi merilnimi nizi, pa je bilo v osrednji Sloveniji celo najbolj suho v zadnjih 60-ih letih. Več informacij bo znanih šele na osnovi podatkov z nekaterih uradnih padavinskih postaj v okolici Zaplane. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno 1146,4 mm padavin, kar je le nekaj čez 60 % dolgoletnega povprečja na padavinski postaji Rovte. V podpovprečno namočenem letu je izstopal zlasti mesec november, ki je s 6,4 mm padavin prevzel primat najbolj sušnega meseca na Zaplani od pričetka meritev padavin.

Sušno leto 2011 v primerjavi s preteklimi leti.

Omembe vredni vremenski dogodki so še zelo zgodnje sneženje 7. oktobra, nenavadno obilno sneženje 19. oktobra ter dolgotrajna megla in daljši niz ledenih dni v novembru. November je bil po povprečni temperaturi bolj zimski od marsikaterega osrednjega zimskega meseca v preteklosti, december pa je le še potrdil izjemno slabe snežne razmere v minulem letu. Po količini snežnih padavin je bilo po nižinah leto 2011 zelo skromno, kar se pozna tudi po maksimalni višini snega na Zaplani, ki s 25 cm ni bila zabeležena v kakšnem zimskem ali spomladanskem mesecu, temveč kar 20. oktobra. Sneženje 7. oktobra je bilo najbolj zgodnje sneženje po letu 1977.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2011.

 Viri podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

Decembrski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 na območju osrednje Slovenije močno pozitiven in je znašal 3 °C. Po temperaturah in snežnih razmerah bi lahko prvo polovico decembra označili kot jesensko, drugo polovico pa kot zimsko. Vremensko enoličen in nič kaj zimski mesec je na Zaplani glede snežnih razmer vendarle minil bolje kot po nižinah, zimsko vzdušje pa je zaradi tanke snežne odeje sovpadlo ravno z božično-novoletnimi prazniki. Mesec je bil za desetinko stopinje Celzija toplejši od meglenega novembra.

Povprečna mesečna temperatura je bila na Zaplani 1,8 °C, povprečna najnižja -1,2 °C, povprečna najvišja pa 4,6 °C. Najnižja temperatura je bila -9,7 °C (20. decembra), najvišja pa 10,6 °C (3. in 9. decembra). To je bil drugi najtoplejši december na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev decembra 2005. Zabeleženih je bilo 7 ledenih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in 21 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. Padlo je 136,4 mm padavin oziroma dobrih 80 % decembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Mesec torej ni postregel s pravimi zimskimi temperaturami, vendar se je prvič po zimi 2005/2006 zgodilo, da je Zaplano tanka snežna odeja pokrivala praktično ves čas božično-novoletnih praznikov. Odločilno je bilo predvsem sneženje 19. decembra, ki je komaj seglo do Zaplane, izostalo pa v krajih bolj na severu. Medtem je v Ljubljanski kotlini deževalo in tako je bila Zaplana glede pobeljenega Božiča svetla izjema. Ob sneženju 19. in 29. decembra je sicer padlo le okoli 10 cm snega. V povprečju je bil najbolj vetroven 16. december, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. V povprečju so meseca decembra prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, vendar je bilo drugače kot je to običajno veliko tudi zahodnega vetra. Omeniti velja še visok zračni tlak ob koncu meseca, ki je s 1041 hPa skorajda presegel rekordne vrednosti na meteorološki postaji Zaplana.

25. decembra je bila skromno zasnežena Gorenjska, kopno Ljubljansko barje pa je pokrivala megla.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2011.

Viri podatkov:

- satelitske slike MODIS

- aplikacija Google Earth

Drugo polovico novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Vremenske razmere v tem obdobju temperaturnega obrata so se na Spodnji Zaplani izrazito razlikovale od razmer v bližnji okolici in med izbranimi vremenskimi postajami je bila zabeležena doslej največja temperaturna razlika. Na Spodnji Zaplani je bil november hladnejši od vseh treh osrednjih zimskih mesecev v zimi 2006/2007.

Temperaturne razlike 18. novembra

Tega dne je z vzhodnim vetrom čez Spodnjo Zaplano dotekal hladen zrak, skozi tanko plast megle pa je občasno sijalo tudi Sonce. V takih razmerah, ko je v nekaterih krajih neovirano sijalo Sonce, drugje pa je ogrevanje zavirala megla, je na manjših razdaljah prišlo do velike temperaturne razlike. Sredi dneva je bilo na vremenski postaji Zaplana za 10 °C hladneje kot na 2 km oddaljeni vremenski postaji v nižjem delu Petkovca. Obe lokaciji deloma ločuje vmesni greben, ki vpliva na preusmerjanje hladnih zračnih tokov iz smeri Ljubljanske kotline. Hladen zrak ima tako večji vpliv na Logatec, saj je bilo tega dne na tamkajšnji vremenski postaji za “samo” 4,5 °C topleje kot na Zaplani.

Časovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

18. novembra je bila zabeležena največja temperaturna razlika tudi med Zaplano in uradnimi meteorološkimi postajami v Postojni (533 m), Topolu v Polhograjskem hribovju (660 m) in na Vojskem nad Idrijo (1067 m). Kljub podobni nadmorski višini je bilo med Zaplano in Postojno 15 °C razlike, v Topolu je bila najvišja dnevna temperatura 8 °C, na Vojskem pa se je v času, ko je bilo na Zaplani -2 °C, ogrelo do 10 °C.

Temperaturne razlike 19. novembra

Sodeč po meritvah temperature na Ulovki (795 m) je tega dne obstajala še posebej velika temperaturna razlika med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. Na Ulovki se je sredi dneva ogrelo do 8,6 °C, na Spodnji Zaplani 230 m nižje pa so vladale praktično zimske razmere z najvišjo temperaturo -2,5 °C. Trenutna temperaturna razlika med merilnima mestoma je dosegla celo 12 °C. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, je temperatura na Ulovki padla šele z dvigom nizke oblačnosti 22. novembra popoldne.

Časovni potek temperature na Ulovki in Spodnji Zaplani. Višina nizke oblačnosti se je spreminjala.

Analiza vremenskih razmer med 14. in 26. novembrom 2011

Izbrano obdobje se ujema z dolgotrajnim obdobjem temperaturnega obrata, zaradi katerega je bilo v višinah toplo in suho vreme, v nižinah pa je vztrajal vlažen in hladen zrak. Tekom izbranega obdobja se je višina jezera hladnega zraka spreminjala. Najvišje je hladen zrak segal ob koncu obdobja, ko je presegel vrh Ulovke (801 m) in Javornika pri Črnem Vrhu nad Idrijo (1240 m).

1. Povprečna temperatura v izbranem obdobju

Zaradi izrazitega temperaturnega obrata je bila Spodnja Zaplana že na mesečni ravni hladnejša od nekaterih precej višjih krajev, to pa postane še toliko bolj očitno, če upoštevamo zgolj obdobje med 14. in 26. novembrom. V tem obdobju je bila povprečna dnevna temperatura (klimatološko povprečje) na Spodnji Zaplani za 2,5 °C nižja kot na 230 m višji Ulovki in celo za 3,4 °C nižja kot na 630 m višjem Javorniku. Še večje razlike so bile v povprečni najvišji dnevni temperaturi. Na Zaplani je bila ta celo negativna in je znašala -1 °C, na Ulovki so bili popoldnevi toplejši za 3,3 °C in na Javorniku za 4,3 °C.

2. Najvišja dnevna temperatura

Največja razlika je bila torej pri najvišji dnevni temperaturi, razlika pa ni bila odvisna le od nadmorske višine posameznih krajev. Predvsem primer Postojne in Blok na Notranjskem kaže, da je bilo najtopleje v krajih, ki sicer ležijo na podobni nadmorski višini kot Zaplana, le da je njihov položaj glede na Ljubljansko kotlino drugačen.

Najvišje dnevne temperature v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011.

3. Število ledenih dni

V izbranem obdobju je prišlo do velike razlike v številu ledenih dni, v katerih najvišja dnevna temperatura zraka ni presegla ledišča. Na spodnjem grafikonu se dobro vidi vpliv nadmorske višine (lega nad nizko oblačnostjo) in položaja posamezne vremenske postaje (oddaljenost od kotlin z jezeri hladnega zraka) na število ledenih dni. Na Spodnji Zaplani je bilo zabeleženo največ ledenih dni, v Postojni pa kljub podobni nadmorski višini najmanj. Na Ulovki je bilo zaradi lege ob Ljubljanski kotlini kljub večji nadmorski višini več ledenih dni kot na nižjih Blokah. V Logatcu je nižje število ledenih dni posledica nekaj zadnjih dni hladnega obdobja, ko so se najnižje dnevne temperature z dvigom nizke oblačnosti preselile v nekoliko višje lege, v nižjih krajih pa so že presegale 0 °C.

Število ledenih dni v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011. Vremenske postaje so razvrščene po nadmorski višini.

Poznavanje podnebnih značilnosti določenega območja ima velik pomen na človeka in njegove dejavnosti v prostoru. Na območjih z razgibanim reliefom so lahko razlike v vremenskih razmerah precej velike, navadno pa je na takih območjih tudi mreža meteoroloških postaj redka in tako se vremenskih posebnosti določenega območja ne zavedamo dovolj dobro. Zgornja analiza kaže, da specifične vremenske razmere niso bile tako kot bi morda pričakovali značilne za celotno območje Notranjske. V izbranem obdobju v drugi polovici novembra 2011 je Spodnja Zaplana po vremenskih razmerah izrazito odstopala od okolice. Po nizkih temperaturah, in kar je najpomembneje, po izjemno skromnem trajanju Sončevega obsevanja.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

Meseci meteorološke jeseni so september, oktober in november. Jesen 2011 je bila na Zaplani v vremenskem smislu najbolj dinamična doslej. V začetku septembra in oktobra so bile izmerjene rekordno visoke temperature in ogrelo se je za september preko rekordnih 30 °C. Sledila sta dva zaporedna prehladna meseca, kar je za zadnje toplejše obdobje velika redkost. V oktobru se je sneg na Zaplani pojavil kar dvakrat, prvo sneženje je bilo izjemno zgodnje, drugo pa je bilo za oktober neobičajno obilno. Drugo polovico meseca novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Rekordno suh in hladen november je bistveno vplival na vremenske statistike letošnje jeseni.

Meteorološka jesen 2011 je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Negativni odklon je bil manjši v krajih, ki so bili v novembru nad jezerom hladnega zraka, ki sta ga spremljali megla in nizka oblačnost. Najtoplejša jesen v celotnem obdobju instrumentalnih meteoroloških meritev v Sloveniji  je bila leta 2006, jesen 2011 pa je bila njeno pravo nasprotje in tako daleč najhladnejša od pričetka meritev na Zaplani.

Povprečna temperatura je znašala 8,6 °C, povprečna maksimalna 13,2 °C in povprečna minimalna temperatura 4,8 °C. Najnižja jesenska temperatura je bila izmerjena 19. novembra (-6,8 °C), najvišja pa 4. septembra (32,2 °C). Temperatura se je enkrat dvignila nad 30 °C, pod ledišče se je spustila v 27 hladnih dneh, ledišča pa ni presegla v 11 ledenih dneh. V vseh primerih gre za rekordne vrednosti, glede na minula leta pa posebej močno izstopa veliko število ledenih dni. Na Zaplani je temperatura prvič padla pod ledišče 7. oktobra, kar je nekoliko bolj zgodaj, kot v preteklih nekaj letih, prvi hladen dan pa je bil drugače kot v minulih letih vezan na sneženje in ne na radiacijsko ohlajanje v času jasne noči. Tudi prvi ledeni dan je bil zabeležen nekoliko prej kot običajno in sicer že 16. novembra. Jesen je glede na pretekla leta manj odstopala po količini padavin, vseeno pa je bila glede na dolgoletne vrednosti izrazito suha. Vse skupaj je padlo 298,2 mm oziroma manj kot polovico običajnih jesenskih padavin in tudi v tem primeru je bistveno vlogo odigral rekordno suh mesec november, ki je bil do zdaj tudi najbolj suh mesec na meteorološki postaji Zaplana. Prvi sneg je zapadel že 7. oktobra (4 cm snega), kasnejše sneženje 20. oktobra pa je prineslo za oktober verjetno rekordno debelo snežno odejo za obdobje po letu 1961 (25 cm snega).

V novejšem času se ne zgodi ravno pogosto, da bi bil kakšen mesec hladnejši od dolgoletnega temperaturnega povprečja. Letos se je po oktobru to zgodilo tudi v novembru, v katerem je znašal negativni temperaturni odklon glede na temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 približno 1 °C. Vendar mesec ni bil povsod tako hladen, zaradi dolgotrajnega temperaturnega obrata je bilo hladno v krajih s pogosto meglo ali nizko oblačnostjo, rekordno toplo za november pa je bilo v visokogorju. Vremensko enoličen mesec je Zaplani prinesel rekordno število ledenih dni, ki so bili posledica dlje trajajočega obdobja megle, poleg tega pa je mesec minil skorajda brez padavin. November 2011 realno pokaže, kako mile zime so se v resnici zvrstile po letu 2006.  Tako je bil letošnji november opazno hladnejši od vseh treh zimskih mesecev zime 2006/2007, in to tako po povprečni mesečni temperaturi, kot tudi po povprečni najvišji in celo najnižji povprečni temperaturi. V novembru je bilo v zgolj dobrem tednu dni zabeleženih več dni z negativno dnevno temperaturo kot v celi omenjeni zimi skupaj.

Povprečna novembrska temperatura na Zaplani je bila 1,7 °C in tako je bil letošnji november daleč najhladnejši od pričetka stalnih meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna najnižja temperatura je bila celo negativna in je znašala -0,6 °C, povprečna najvišja pa 4,3 °C. Najnižja temperatura je bila -6,8 °C (19. novembra), najvišja pa 16,3 °C (1. novembra). Izstopa hladno obdobje v drugi polovici meseca in takrat se je povprečna dnevna temperatura v kar nekaj dneh gibala okoli -4 °C. Zabeleženih je bilo rekordnih 11 zaporednih ledenih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. V minulih letih sta se na Zaplani v novembru pojavila največ dva ledena dneva. Veliko je bilo tudi hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. To se je zgodilo v 18 dneh, vendar je bilo prav toliko hladnih dni zabeleženih tudi v novembru 2007. Padlo je 6,4 mm padavin in na Zaplani po letu 2006 v enem mesecu še nikoli ni padlo tako malo padavin. Prav mesec november je na območju severnega dela Notranjske najbolj namočen mesec v letu, saj znaša novembrsko povprečje na bližnji meteorološki postaji Rovte kar 242 mm. Del od že tako pičlih padavin je padel v obliki rosenja iz megle, ivja in jutranje rose. V povprečju je bil najbolj vetroven 11. november, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. V drugi polovici meseca je bil vetromer okovan v ivje in ni meril hitrosti vetra. V povprečju pa so meseca novembra izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2011.

Zaplana je primer območja, kjer obstaja še posebej močna povezanost med reliefom in lokalnim podnebjem, saj leži na stiku več reliefnih enot, kot so Rovtarsko hribovje, Logaško polje in Ljubljansko barje, velik vpliv pa ima tudi bližnja dinarska gorska pregrada. V reliefno razgibanem svetu pridejo lokalne značilnosti podnebja do izraza ob stabilnem anticiklonalnem vremenu, kakršno je vztrajalo v drugi polovici novembra.

V konkretnem primeru je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanskega barja, kjer se je zadrževalo jezero hladnega zraka z meglo. Na Zaplani je bilo zabeleženih veliko ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, pogosta je bila megla z ivjem, za nameček pa so bile zaradi jasnih noči vsaj na začetku hladnega obdobja nizke tudi jutranje temperature. Že skoraj zimske vremenske razmere so bile dolgo časa omejene na manjši del Zaplane, le proti koncu hladnega obdobja so se pojavile tudi drugod v bližnji okolici.

Čeprav v prvih dneh hladnega obdobja megla nad Ljubljanskim barjem ni segala visoko, pa je skupaj s hladnim zrakom občasno pljusknila čez Spodnjo Zaplano do nadmorske višine okoli 600 m. Potek vremenskih razmer je bil zelo prikladen za nizke temperature. Zaradi nižje megle so bile noči na Zaplani jasne, plitva megla pa se je navadno razširila šele v dopoldanskem času. Tako so bile nizke nočne in tudi dnevne temperature. Zaradi vetra, ki je pihal iz meglenega pokrova nad Ljubljanskim barjem, so bile na Zaplani tudi v obdobjih brez megle nizke temperature. V vremenskem žargonu bi ta veter lahko poimenovali kot “veter iznad pokrovke”. Kot se je izkazalo kasneje so se vremenske razmere na Spodnji Zaplani najbolj razlikovale od tistih v okolici v prvih nekaj dneh s plitvo meglo, saj so se v nasprotju z okolico na vremenski postaji Zaplana ledeni dnevi nepretrgoma vrstili. Potrebno je tudi opozoriti, da na območju Zaplane megla ne miruje tako kot na dnu Ljubljanske kotline, temveč ob tem piha veter, oblačnost pa je v gibanju. Nastalo je kompaktnejše trdo ivje, samo v bolj zatišnih legah pa se je pojavilo mehko ivje v obliki iglic. Podatki o smeri in hitrosti vetra za opisano obdobje so pomanjkljivi, saj je vetromer na vremenski postaji zamrznil že 17. novembra.

Pogled z Zgornje Zaplane na meglo, ki je v prvih nekaj dneh z vzhoda dotekala samo preko naselij Prezid, Jerinov grič in Ograje. Nad meglo je segala Strmica (625 m).

V dneh, ko je temperatura marsikje presegala 10 °C, se na Zaplani celo sredi dneva ni ogrelo nad ledišče. 14. in 15. oktobra se je temperatura še pozpela nad ničlo, nato pa se je do 27. novembra, ko je hladen zrak razpihal jugozahodni veter, zvrstilo kar 11 zaporednih ledenih dni. Take temperature so bile omejene predvsem na Spodnjo Zaplano, ki leži najbolj na poti zračnim masam nad bližnjo Ljubljansko kotlino. Jutranji mraz se je stopnjeval, saj je bilo v torek 15. novembra -4,7 °C, naslednji dan -5,7 °C, nato pa je temperatura v treh jutrih padla pod -6 °C. Zaradi debelejše megle v Ljubljanski kotlini so bile tam nočne temperature čedalje višje v primerjavi z dvignjeno Zaplano, kjer so bile jasne vsaj noči.

Temperaturne razlike med sicer bližnjimi kraji so bile izjemno velike. Na zasebni vremenski postaji na Petkovcu in v Logatcu so bile jutranje temperature sicer nižje kot na Spodnji Zaplani, povsem drugače pa je bilo podnevi. 18. novembra popoldne je bilo na postaji Petkovec 8 °C, na Zaplani 2 km vzhodneje pa -2 °C. Na Zaplani so ogrevanje ozračja pogosto prekinjali nenadni vdori hladnega zraka z meglo, kar lahko na spodnjem grafu prepoznamo kot izrazita temperaturna nihanja. Podobna nihanja je zabeležila tudi zasebna vremenska postaja v Šentjoštu nad Horjulom, ki se je praktično ves čas nahajala le malo nad meglenim pokrovom. Iz grafa še izhaja, da so 18. novembra večjim motnjam v gibanju temperature na Zaplani z manjšim časovnim zamikom sledile tudi motnje na Petkovcu. Na Logatec imajo hladnejše zračne mase iz smeri Ljubljanskega barja večji vpliv kot na Petkovec, tako da so bile v Logatcu dnevne temperature nekoliko nižje, še vedno pa občutno višje od tistih na Zaplani. 20. novembra se je zgornja meja nizke oblačnosti nekoliko dvignila, pokrivala je precej večje območje in tega dne je bil prvi ledeni dan zabeležen tudi na vremenskih postajah Logatec in Petkovec, na Zaplani pa se je najvišja dnevna temperatura povzpela le do -3,3°C.

Časovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra zvečer.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra ni presegala nadmorske višine 580 m.

Po 23. novembru se je nizka oblačnost še bolj dvignila in je presegla tudi vrh Ulovke, ki se je pred tem sicer ves čas kopala v Soncu. Nadmorska višina Spodnje Zaplane okoli 550 m je bila tekom anticiklona še posebej ugodna za pojav ledenih dni. Na samem dnu Ljubljanskega barja je bil glede na agrometeorološko postajo Borovnica in zasebno vremensko postajo v bližnjem Bregu prvi ledeni dan zabeležen že 15. novembra, nato pa so se ledeni dnevi brez prekinitve vrstili. Tega dne se je na Zaplani zaradi deloma sončnega vremena še ogrelo nad 0 °C. Nasprotno pa se je po 23. novembru niz ledenih dni na dnu Ljubljanskega barja zaradi dviga nizke oblačnosti zaključil, medtem ko je v krajih nad 500 m nadmorske višine temperatura še ostajala pod lediščem. V dneh, ko se je Zaplana nahajala v spodnjem delu oblačnega pokrova je bil dnevni temperaturni potek gladek in brez nihanj, kakršne so se pojavljale v dneh s plitvo meglo.

Gibanje meglenega pokrova po višini, in sicer 19. novembra (580 m), 22. novembra (650 m) in 23. novembra (1000 m).

Kot kažejo satelitski posnetki je bila 800 m visoka Ulovka v oblačnem pokrovu morda le v dveh dneh tekom celotnega hladnega obdobja. Vremenska postaja na območju Spodnje Zaplane pa je bila v vseh primerih pod vplivom meglenega pokrova nad Ljubljansko kotlino. V prvih nekaj dneh, ko je bila megla še nižje (580 m ali manj), so bile nizke dnevne temperature omejene na Spodnjo Zaplano, ob tem pa se megla ni razširila na Logaško polje, čeprav le-to leži nižje. Kljub morebitnemu sončnemu vremenu so bile temperature nizke, saj je iz bližnjega meglenega pokrova pihal veter. Ob dvigu (650 m) in hkratni razširitvi megle so se nizke dnevne temperature pojavile tudi na vremenskih postajah Petkovec in Logatec. V obeh primerih je bila Zgornja Zaplana zahodno od Ulovke pred vdori zračnih mas iz Ljubljanske kotline zavarovana z višjim grebenom.

Med deli Zgornje Zaplane (Planina nad Vrhniko, Ulovka) in Spodnjo Zaplano so bile z redkimi izjemami ogromne razlike v vremenskih razmerah. Na Spodnji Zaplani se je zaradi hladnih noči pojavljala močna slana, zaradi dnevne megle pa je nastajalo ivje, ki se je ohranilo tudi čez dan. 17. in 19. novembra je bilo ivje dolgo že do 3 cm.

Pogled s Planine nad Vrhniko (735 m) na območje med Vrhniko in Logaškim poljem (foto: Iztok Miklavčič).

Pogled na jezik hladnega in meglenega zraka pod Planino nad Vrhniko (foto: Iztok Miklavčič).

Mehko ivje.

Narava je drevju prehitro nadela novoletno okrasje.

Na Spodnji Zaplani so predvsem v prvih nekaj dneh vladale povsem drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici.

Visoka trava v ivju, pod drevjem pa so bila tla marsikje prekrita tudi z odpadlim ivjem.

27. novembra je jugozahodni veter spihal hladen zrak, koliko ivja je nastalo tekom hladnega obdobja pa pove podatek, da so bila tla pod drevjem prekrita tudi z 10 cm debelo plastjo odpadlega ivja. Na Zaplani se je temperatura dvignila do 7,7 °C, kar je precej manj kot v Logatcu, Šentjoštu nad Horjulom in na Vrhniki. Razlika je bila predvidoma posledica ivja, ki je v gozdu na debelo prekrivalo tla in ki je v meteorološki hišici na Zaplani oklepalo termometre. Ob segrevanju je lahko ivje odpadlo le na dno meteorološke hišice, ko pa je skozi hišico ob že bolj suhem ozračju zapihal močnejši veter, se je zaradi izhlapevanja naraščanje temperature ustavilo. Termometri so dejansko merili temperaturo mokrega termometra, namen meteorološke hišice pa ni zgolj varovanje merilnikov pred Soncem, temveč tudi pred padavinami.

Viri podatkov:

- vremenski portal državne meteorološke službe ARSO-meteo.si

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- satelitske slike MODIS

- aplikacija GoogleEarth

- mreža agrometeoroloških postaj MKGP FURS

Zaplana je precej megleno območje, saj je v višjih legah v času ciklonalnega tipa vremena (“slabo” vreme) pogosta pobočna megla, ob ustaljenem vremenu pa v nižjih legah radiacijska megla, ki je sicer najpogostejši tip megle v našem nižinskem svetu. Pobočna megla nastane ob dveh različnih tipih vremena, megla ki v teh dneh ovija Zaplano pa je posledica nizke oblačnosti nad bližnjim Ljubljanskim barjem. Vpliv te megle se kaže predvsem na krajšem trajanju Sončevega obsevanja in posledično na nižji dnevni temperaturi zraka.

Spodnja slika kaže pravzaprav tipično vremensko situacijo, v kateri se opisani tip megle pojavi. Megla se na območje Logatca razširi iz Ljubljanske kotline, običajno pa sega še po Hotenjskem podolju približno do Godoviča, na jugu pa do Planinskega polja. Neredko se dogaja, da predstavlja na območju Zaplane ločnico med sončnim in meglenim vremenom 700 m visok greben nad Jerinovim gričem, ki razmejuje Spodnjo od Zgornje Zaplane. Na podlagi slike je 801 m visoka Ulovka na Zaplani segala nad zgornjo mejo nizke oblačnosti, v spodnjem levem delu slike pa ne gre za meglo, temveč za oblake.

Megla 1. novembra 2011 ob 13. uri popoldne je na območje Logatca segala skozi t.i. Vrhniška vrata. Slika je produkt aplikacije Google Earth in je kombinirana s satelitsko sliko oblačnosti MODIS.

Zaradi omenjene megle so lahko  pozimi vremenske razmere na območju Logatca popolnoma neprimerljive s kraji v južnem delu Notranjske in na Idrijskem. Manjše doline na Idrijskem in plitva kraška polja Notranjske imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, ki pa se navadno razkroji že v zgodnjih dopoldanskih urah. To je povsem drugače kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotok  megle iz precej večje Ljubljanske kotline. Posledice megle se v zadnjih nekaj dneh kažejo v tem, da so na Zaplani jutranje temperature sicer nekoliko višje kot v krajih z jasno nočjo, predvsem pa so zaradi dolgotrajne megle občutno nižje dnevne temperature. Tako je znašala 1. in 2. novembra razlika v najvišji dnevni temperaturi zraka med Postojno in Zaplano (podobna nadmorska višina) kar 10 °C. Razlika ni bila dosti manjša tudi v primerjavi z višjimi kraji na južnem Notranjskem, kot so Bloke in Babno Polje.

Ker opisana vremenska situacija ni izjemna oziroma je kar tipična za jesenske in zimske mesece, bi bilo zanimivo proučiti vpliv krajšega trajanja Sonca zaradi megle v okolici Zaplane in Logatca na ogrevalno sezono, uporabnost modernih sistemov za zimsko izkoriščanje energije Sonca in splošno dojemanje ljudi. Ni zanemarljivo, da je bilo 1. in 2. novembra denimo na Blokah okoli 15 ur Sonca, na Zaplani pa praktično 0 ur. Običajno je megla še bolj omejena na območje Logatca kot pa v opisanem primeru, predvsem pa je pomembno dejstvo, da se velike razlike v vremenskih razmerah pojavljajo med sicer bližnjimi kraji.

Viri podatkov:

- vremenski portal ARSO-meteo.si

- MODIS Rapid Response Project/NASA