Vreme na Zaplani v zimi 2019/2020

Letošnja in lanska meteorološka zima sta po vremenskih vzorcih spominjali na mile zime konec 80. let prejšnjega stoletja, obe je namreč zaznamovalo vztrajno območje visokega zračnega pritiska. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja zima za 3 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010, poleg izrazito previsoke povprečne temperature zraka je odstopala tudi po nadpovprečni osončenosti in pomanjkanju snega.

Minula meteorološka zima je bila druga najtoplejša v merilni zgodovini Zaplane, za zimo 2006/2007, ki tudi na vremenskih postajah z več kot stoletje dolgimi merilnimi nizi velja za najtoplejšo zimo v večjem delu Slovenije. Letošnja povprečna zimska temperatura zraka je znašala 2,9 °C, najmanj topel je bil mesec januar, najtoplejši februar. Povprečna mesečna temperatura je bila v vseh treh zimskih mesecih znatno nad lediščem. Temperatura se je najvišje povzpela 17. decembra (13,5 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 7. januarja (-8,3 °C). Beležili smo že drugo zimo zapored, ko se najnižja temperatura ni spustila pod -10 °C, čeprav je to dejstvo precej povezano z mikrolokacijo vremenske postaje Zaplana, predvsem njeno lego nad zaprtimi, mrazu bolj izpostavljenimi in tudi naseljenimi območji, kjer je bilo v obeh zimah vendarle tudi pod -10 °C. Zaradi prevladujočega anticiklonalnega vremena je bilo pogosto intenzivno ohlajanje v jasnih nočeh. Tako se je v letošnji toplejši zimi temperatura večkrat spustila pod ničlo kot v nekaterih povprečno hladnejših zimah okoli leta 2015, zaradi sončnega vremena pa je najvišja dnevna temperatura manjkrat vztrajala pod lediščem.

 

Zima 2019/2020 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

 

Višina padavin je bila podpovprečna, padlo je 251,6 mm dežja in snega, kar predstavlja 75 % dolgoletnega povprečja. Tri četrtine zimskih padavin so padle na začetku in v sredini decembra. Z 22 mm padavin je bil suh zlasti mesec januar. Snežna odeja je pokrivala tla le šest dni, ki je pa 13. decembra zvečer dosegla za te razmere zelo spodobno višino 36 cm. Med daljšim zelenim in daljšim zasneženim obdobjem so odločale malenkosti, saj bi v primeru, da odjuga v decembru ne bi pobrala vse snežne odeje, ta v zelo suhem vremenu in kljub visoki dnevni temperaturi brez težav vztrajala tudi več deset dni. Snežne dni pozimi, kot tudi tiste v jeseni in pomladi prištevamo v zimsko sezono. Kako zasnežena bo letošnja zimska sezona bomo torej lahko presodili šele ob koncu pomladi, saj na Zaplani neredko lahko sneži tudi še aprila. Vključno s sneženjem v prvih dneh marca je v letošnji zimski sezoni snežnih dni sicer več kot v doslej najbolj zeleni zimi 1989/1990, a to se lahko spremeni, če v letošnji pomladi ne bomo beležili še vsaj dneva ali dveh s snežno odejo.

 

Pokrajino je v letošnji zimi pobelil predvsem teloh.

 

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

 

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2019/2020.

 

O sončni zimi ne govorijo le podatki o osončenosti, temveč so zgovorni tudi podatki o temperaturi zraka. Hladnih dni je bilo več kot v marsikateri povprečno hladnejši zimi, kar je posledica pogostih jasnih noči. Povprečna temperatura je bila na Spodnji Zaplani le malo višja kot na precej višji Ulovki, kar je posledica pogoste temperaturne inverzije ob koncu decembra in v januarju. Ravno zaradi januarske inverzije je bila v tem mesecu na Spodnji Zaplani povprečna temperatura nižja od tiste na Ulovki. Izrazitega mraza ni bilo in če se v večjem delu Spodnje Zaplane ni ohladilo pod -10 °C, pa je bilo denimo v mrazišču Dolinca takšnih dni 29. Pod -20 °C v mraziščih ni bilo izmerjeno predvsem zaradi pomanjkanja snega, kar pa se je zgodilo tudi že v preteklosti. Je bila pa letošnja minimalna izmerjena temperatura, -16°C, najvišja doslej. Najmanj mraza je bilo v zimi 2013/2014 (-18,1 °C).

 

Razmere v mraziščih, 16. januar – 29. februar 2020

Milo zimsko vreme brez snežne odeje se je v drugi polovici meteorološke zime še stopnjevalo. Če je v prvi polovici zime ustaljeno in suho vreme v mraziščih povzročilo vsaj pogosto temperaturno inverzijo, pa druga, vremensko bolj dinamična polovica zaradi vetra in oblakov pogosto ni omogočala niti nočnega ohlajanja. Kljub temu se je temperatura zraka v najbolj mrzlih nočeh še vedno spuščala pod -10 °C.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noči na 24. januar, -13,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem je bilo v omenjeni noči izmerjeno -7,5 °C. Razlika v temperaturi med mraziščem in dvignjeno okolico je bila torej relativno majhna, a je ob odsotnosti snega pričakovana. V Dolinci se je v merilnem obdobju osemkrat ohladilo do -10 °C ali nižje. Temperatura se je najvišje povzpela 14. februarja in sicer do 12,5 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob vzhodniku 11,3 °C. Sosednje mrazišče Dvojček je bilo v času nočnih minimumov v vseh primerih toplejše od Dolince, dolgoletne meritve in primerjave pa kažejo, da je tako zaradi odsotnosti snežne odeje. Ob prisotnosti le-te je mrazišče Dvojček pogosto najhladnejše mrazišče.

 

Vreme na Zaplani februarja 2020

Februar je prinesel največje pozitivno temperaturno odstopanje od običajnih razmer v minuli meteorološki zimi, v osrednji Sloveniji je bil namreč za 4 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. Snega je bilo le za vzorec, toda ob tako visoki temperaturi zraka in pomanjkanju padavin je vsak sneg podarjen, temu pa ne gre gledati v trajanje in višino.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 4,7 °C je bil letošnji februar na Zaplani z naskokom najtoplejši v obdobju meritev. Do tedaj najtoplejši februar 2007 je presegel za več kot stopinjo (3,6 °C), najbolj mrzel februar pa je bil v letu 2012 (-3,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 14. februarja (11,3 °C), najnižja pa 8. februarja (-5,2 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 14 dneh, ledenih dni, v katerih bi temperatura ves dan vztrajala pod 0 °C, ni bilo. V devetih popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. Padlo je 46,1 mm padavin, kar ustreza dobri polovici februarskega povprečja. Februar je bil skop s snežnimi padavinami, tudi snežna odeja je prekrivala tla le en dan. Po sneženju 26. februarja je bilo naslednje jutro izmerjeno 5 cm snega. Ob omenjeni hladni fronti je pred sneženjem ob nevihti padla tudi precejšnja količina sodre. Nevihte z grmenjem so se pojavljale v dveh dneh. Na območju vremenske postaje je, kar je za to mikrolokacijo velika redkost, namesto vzhodnika prevladoval jugozahodni veter. Zvrstilo se je več dni z okrepljenim vetrom, bodisi severnim (zlasti 5. februarja), bodisi jugozahodnim (10. februar). Na Zaplani je okrepljen jugozahodnik večkrat povečeval občutek mraza v sicer (vsaj po termometrih) toplih popoldnevih.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2020.

 

Vreme na Zaplani januarja 2020

Januar je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010, vendar je bil zavoljo pogoste temperaturne inverzije odklon od povprečja na Zaplani še nekoliko večji. Zaradi vztrajnega območja visokega zračnega tlaka je bilo padavin zelo malo, te so bile povečini v obliki dežja.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 1,5 °C je bil letošnji januar na Zaplani precej topel, ne pa tudi izjemen mesec. Januarja 2007 je bilo doslej najbolj toplo (3,6 °C), nasprotje slednjemu pa predstavlja mrzel januar 2017 (-4,8 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 9. januarja (11,9 °C), najnižja pa 7. januarja (-8,3 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 23 dneh, le enkrat pa se je pod ničlo zadrževala ves dan. V dveh popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. V prvi polovici meseca je bila Spodnja Zaplana ponoči in podnevi opazno hladnejša od nekoliko višje ležečih krajev. Ponoči zaradi plitve plasti hladnega zraka, ki se je preko nižjih delov Zaplane širil iznad Logaškega polja, podnevi pa zaradi vzhodnega vetra, ki je pihal iz nakopičenega hladnega zraka na območju Ljubljanskega barja. Proti koncu meseca se je zaradi jugozahodnika to spremenilo in Zaplana takrat ni več odstopala po mrazu, temveč po bistveno toplejših dneh v primerjavi z neprevetrenimi nižinami. Padlo je 22,2 mm padavin, kar ustreza 20 % januarskega povprečja. Zabeležen je bil samo en dan s snežno odejo, po sneženju 18. januarja je bil naslednji dan izmerjen 1 cm snega. Konec meseca je dlje časa trajajoče anticiklonalno vreme doseglo svoj višek, ko so bile ponekod v Sloveniji izmerjene vrednosti zračnega tlaka do 1049 hPa. Prehod hladne fronte 28. januarja so zaznamovale nevihte, pri čemer je zanimivo dejstvo, da je bilo januarsko grmenje zabeleženo že tretje leto zapored. Na lokaciji vremenske postaje je prevladoval vzhodni veter.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani januarja 2020.

 

Razmere v mraziščih, 1. december 2019 – 15. januar 2020

Kot razkriva pregled pridobljenih podatkov o temperaturi zraka iz mrazišč na Zaplani je večji del prve polovice meteorološke zime minil v znamenju anticiklonalnega vremena. Če je bila prva polovica zime v hribih izredno mila zaradi prisotne temperaturne inverzije, pa je bila temperatura v nižjih predelih, posebno v mraziščih, precej bolj podobna običajnim vrednostim za ta čas. Pogosto je bilo -10 °C, najbolj mrzlo je bilo ob kratkotrajni snežni odeji v sredini decembra.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noči na 15. december, ko se je v višjih legah že poznal vpliv toplega jugozahodnega vetra. V Dolinci je bilo -16,0 °C, na vrhu Ulovke pa je bila za primerjavo najnižja temperatura ponoči nekoliko nad lediščem. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem je bilo v omenjeni noči izmerjeno -3,5 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju dvajsetkrat ohladilo pod -10 °C, kar je pet dni manj kot v primerjalnem obdobju lani. V mrazišču se je temperatura najvišje povzpela 17. decembra in sicer do 13,6 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob okrepljenem zahodniku 13,5 °C. Zaradi nizkega stanja zimskega Sonca je bilo v senčnem mrazišču podnevi pogosto hladneje kot v višji okolici in na osojnih pobočjih je slana vztrajala več dni.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo v času snega hladnejše od Dolince, čeprav je bilo na tej lokaciji 15. decembra zaradi vpliva omenjenega jugozahodnika prav tako izmerjeno -16,0 °C.

 

Vreme na Zaplani v letu 2019

Januarja smo beležili višek zimskega vremena v minulem letu, vendar se je zima že s februarjem povsem izpela in do konca leta smo doživeli le še krajši zimski preblisk v decembru. Je pa zima zamahnila z repom v maju, ko je velik del države prizadela pozeba. Poletje je zaradi ugodnejše padavinske slike pustilo slabši vtis, kot bi ga morda pričakovali od drugega najbolj vročega poletja doslej. Prva slana se je predvsem zaradi deževne druge polovice meteorološke jeseni marsikje zamaknila v prve dni decembra. Leto se je zaključilo tako, kot se je začelo in sicer s severozahodnim tipom vremena, ki južni strani Alp zagotavlja stabilno vreme. Maj je edini postregel s podpovprečno temperaturo zraka, ker so bili vsi preostali meseci pretopli je bilo leto ponekod v Sloveniji najtoplejše doslej. Letna višina padavin je bila na Zaplani v okvirih dolgoletnega povprečja.

 

Z majsko slano in dežjem smo beležili že tretjo katastrofalno letino v zadnjih štirih letih. Primer uničenih plodov češnje.

 

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 10,3 °C in je bila najvišja od pričetka meritev. Absolutna najnižja temperatura je bila -9,9 °C (26. januar), najvišja 33,7 °C (27. junija). Po kriteriju povprečne mesečne temperature je v hladnejšo smer odstopal le maj, vsi preostali meseci so bolj ali manj presegli dolgoletno povprečje. Pri tem so najbolj odstopali februar, november in predvsem junij. Absolutni temperaturni rekord je bil za posamezni mesec izmerjen v maju, juniju in oktobru, v prvem primeru je šlo celo za negativni temperaturni rekord.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2019.

 

Leto 2019 je skoparilo z meteorološkimi dnevi, povezanimi s hladnejšo polovico leta. Temperatura se je pod 0 °C spustila manjkrat le še v letu 2014, zaradi sončne zime z malo megle je bilo manj tudi ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Vsaj na mikrolokaciji vremenske postaje Zaplana se temperatura ni spustila pod -10 °C. Po drugi strani je bilo minulo leto drugo po številu dni s temperaturo nad 25 °C. Odsotnost izjemne vročine (z izjemo junija) in tako rekoč dnevne plohe in nevihte so razlog, zaradi katerega poletje pri marsikom ni pustilo vtisa temperaturno tako izjemnega poletja. Že relativno oddaljene nevihte so omilile dnevno vročino, čeprav Zaplani dežja niso prinesle.

 

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2019 v primerjavi s preteklimi leti.

 

V letu 2019 je padlo 1649,6 mm padavin, kar povsem ustreza dolgoletnemu povprečju na bližnjih meteoroloških postajah z daljšim merilnim nizom. Po primanjkljaju padavin so izstopali marec, junij, avgust in oktober, po mokroti pa meseca maj in november. Čeprav je november Zaplani prinesel največ padavin, je bil odklon od povprečja manjši kot v maju. V tem delu Notranjske je namreč mesec november običajno najbolj namočen mesec v letu. Snežna odeja je presegla 30 cm v januarju in decembru. Decembrska snežna epizoda je bila dolga le štiri dni, januarska je bila daljša in sicer je trajala dva tedna.

 

Potek vremena v letu 2019 na Zaplani.

 

 

Vreme na Zaplani decembra 2019

December je bil za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. Po 12. decembru smo doživeli zimski preblisk s snegom in nekaj mrzlimi jutri, nato pa je sledila sredina meseca, ki je nadvse spominjala na deževen november. V času praznikov se je pričelo obdobje z višinskim severozahodnim vetrom, ki je na južni strani Alp vendarle poskrbel za dolgotrajno stabilnost vremena, za ljubitelje prave zime žal brez prisotnosti snežne odeje.

S povprečno mesečno temperaturo 2,7 °C se je minuli december na Zaplani uvrstil na drugo mesto, za najtoplejšim leta 2006 (3,2 °C). Nasprotje temu predstavlja mrzel december 2010 (-1,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 17. decembra (13,5 °C), najnižja pa 30. decembra (-8,0 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 19 dneh, presegla pa ga ni v štirih ledenih dneh. V mraziščih so bila najbolj mrzla jutra v sredini decembra, ko je tla prekrival sneg. V noči na 15. december, ko je na Spodnji Zaplani zmrzovalo pri -4 °C in v mraziščih pri -16 °C, se temperatura na 250 m višji Ulovki zaradi jugozahodnega vetra sploh ni spustila pod ničlo. Prvi dan meteorološke zime, 1. decembra, smo izmerili prvo negativno temperaturo in doživeli prvo sneženje v aktualni zimski sezoni. Če je ob takratnih plohah po zraku poplesalo le nekaj snežink, pa nas je 13. decembra obiskala obilnejša pošiljka snega. Tega dne je v poznih večernih urah snežna odeja segala že 36 cm visoko, ki pa se je zaradi takojšnje močne odjuge obdržala le štiri dni med 13. in 16. decembrom. Padlo je 183,3 mm padavin, kar ustreza 115 % decembrskega povprečja. Na lokaciji vremenske postaje sta bila v približno enakem deležu zastopana vzhodni in jugozahodni veter.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2019.

 

Prenova vremenske postaje Zaplana, december 2019

Najzgodnejša meteorološka opazovanja in meritve so se na sedanji lokaciji vremenske postaje Zaplana vršila konec 90. let prejšnjega stoletja, vendar je kakovostnejše meritve omogočila šele montaža lesene meteorološke hišice jeseni 2002. Namen meteorološke hišice je zaščita zlasti merilnikov temperature pred neposrednim sevanjem Sonca ter vplivom dežja in snega, da le-ti merijo dejansko temperaturo zraka. Termometri so nameščeni 2 m nad tlemi v hišici, ki zaradi bele barve odbija čim večji del sevanja Sonca, zaradi prezračevalnih lamel pa skoznjo kroži zrak.

Meteorološka hišica na Zaplani je bila pridobljena s strani Agencije RS za Okolje (ARSO), kot odslužena hišica je prišla z merilnega mesta Dobliče pri Črnomlju. Kot pri večini tovrstnih odsluženih hišic je bilo tudi v tem primeru zaradi gnitja lesa potrebno zamenjati večino nosilnega ogrodja in izdelati zgornjo streho. Kupljeni so bili standardni meteorološki termometri za trenutno, najvišjo in najnižjo temperaturo zraka, z njimi so se konec oktobra leta 2002 v prenovljeni hišici pričele prve meritve. Leta 2005 je bil v hišico dodan digitalni termometer, sicer del vremenske postaje, ki je omogočala tudi meritve ostalih meteoroloških spremenljivk (padavine, veter).

Že pred desetimi leti so se pokazale prve poškodbe nosilnih stebričkov obnovljene meteorološke hišice, ki so se v zadnjih letih stopnjevale do te mere, da bi lahko močnejši veter hišico dvignil iz sicer močnega aluminijastega stojala. Ob pričakovanem močnejšem vetru je bilo potrebno zato hišico dodatno privezovati na stojalo, pred viharnim jugozahodnikom v decembru 2017 pa so bili klasični termometri (polnjeni z alkoholom in živim srebrom) iz nje preventivno celo umaknjeni. Zaradi prisotnega pogrezanja hišice je bilo potrebno sneg ob obilnejših sneženjih čistiti s strehe.

Poleti 2019 je bila kupljena meteorološka hišica najnovejše generacije, kakršne so od nedavna v uporabi tudi v državni meteorološki mreži samodejnih meteoroloških postaj. Prezračevalne lamele so iz UV-odporne plastike, kovinsko nosilno ogrodje zagotavlja trdnost. Na podlagi pozitivnih primerjalnih študij so prezračevalne lamele na zunanji strani bele, na notranji pa črne barve. Bela barva učinkovito odbija sevanje Sonca, črne notranje lamele pa omogočajo še večjo “temo” v notranjosti meteorološke hišice in zmanjšujejo svetlobo, ki vendarle zaide v hišico. Nova hišica v primerjavi s predhodnico omogoča lažje vzdrževanje, večji pretok zraka, hkrati pa nudi boljšo zaščito pred Soncem, odbito svetlobo od tal ter napihanim snegom. V staro hišico so občasno zašli tudi ptiči, česar se pri novi hišici ne pričakuje več.

Letošnji praznični decembrski dnevi so bili vsaj z vremenskega stališča nadvse ugodni za menjavo hišice, čeprav so pripravljalna dela potekala že poleti. Skupaj z menjavo meteorološke hišice je namreč prišlo tudi do spremembe neposredne okolice vremenske postaje, ki je postala bolj odprta kot je bila pred tem. Mikrolokacija postaje se je sicer spremenila zgolj za dva metra v smeri jugovzhod.

Posegi na meteorološki hišici so vedno problematični z vidika meritev, ki naj bi potekale neprekinjeno. Tako je bilo poskrbljeno, da so imela obnovitvena dela kar se da majhen vpliv na meritve temperature (meritve padavin in vetra seveda potekajo na drugem mestu). Sprva je bila odstranjena zgornja plastična valovita streha, ki je podaljševala življenjsko dobo lesene strehe pod njo. Umaknjeni so bili klasični tekočinski termometri, tik pred rušilnimi deli pa je bil termometer samodejne vremenske postaje, katere podatki so v živo dostopni na spletnih straneh Podnebje Zaplane, premaknjen v novo meteorološko hišico, začasno postavljeni v bližini.

 

Provizorično postavljena nova meteorološka hišica.

 

Rušilna dela stare hišice so se pričela. Vidni so nosilni stebrički v zelo slabem stanju ter podstavki iz lesa, ki so hišico za nekaj let držali v ravnotežju.

 

 

17 let zaplaninske meteorološke zgodovine je na tleh, nosilna stebrička na vzhodni strani sta bila popolnoma trhla.

 

 

Sledila je demontaža stojala in njegova prilagoditev na novo, precej manjšo meteorološko hišico. Z nasutjem zemlje in ozelenitvijo bo večji merilni prostor veliko primernejši za meteorološke meritve kot je bil doslej.

 

 

28. decembra 2019 popoldne je bila na spremenjeno stojalo skupaj z digitalnim termometrom nameščena nova meteorološka hišica, kmalu zatem so bili vanjo nameščeni še klasični tekočinski termometri.

 

 

Vremenska postaja Zaplana je torej na prehodu v leto 2020 dobila sodobno, na osnovi predhodnic na več področjih izboljšano meteorološko hišico, ki zaradi svoje velikosti omogoča zavetje tudi klasičnim merilnim instrumentom. Ti v nasprotju s sodobno merilno tehnologijo delujejo “ne glede na vse”. O prav tako veliki novosti na področju meteoroloških meritev na Zaplani – do nje je prišlo že v letošnjem novembru – si boste lahko že kmalu prebrali na tej spletni strani.

 

Vreme na Zaplani v jeseni 2019

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejša od referenčnega obdobja 1981-2010. Če je bilo sivo in vlažno vreme ob jugozahodniku v oktobru v glavnem še omejeno na Dinarsko gorsko pregrado v zahodni Sloveniji, pa je bil takšen tip vremena v novembru stalnica širom po Sloveniji. Na območju Logatca so ponekod prvi mraz dočakali že konec septembra, drugod pa se temperatura zraka v letošnji meteorološki jeseni sploh ni spustila pod ničlo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 10,8 °C. Za primerjavo je bila najtoplejša jesen v obdobju meritev leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 30. novembra (0,2 °C), najvišja pa 1. septembra (27,4 °C). Posebnost minule jeseni je bila odsotnost prvega mraza v meteorološki hišici dva metra nad tlemi. To velja za lokacijo vremenske postaje Zaplana, v mrazu bolj izpostavljenih in hkrati tudi naseljenih območjih na Logaškem se je namreč jutranji mraz pojavil že 21. septembra. Se je pa na Zaplani vendarle pojavila slana in sicer je bilo v prvem delu noči na 11. november pri tleh -1,9 °C. Oktober je prinesel nov temperaturni rekord, saj se je na vremenski postaji Zaplana v zadnji dekadi meseca ob jugozahodniku ogrelo do 24,6 °C.

Padlo je 531,8 mm dežja, kar predstavlja 90 % običajne jesenske višine padavin. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Običajno namočenemu septembru je sledil suh oktober, temu pa nadpovprečno namočen november, ki ga je zaznamovala večtedenska sivina s pogostim dežjem. Sneg v oktobru je na Zaplani težko za pričakovati, ravno obratno pa velja za mesec november, v katerem pogosto beležimo prvi sneg v zimski sezoni. Ravno zaradi izjemnega vremena v letošnjem novembru je meteorološka jesen minila tudi brez snega in snežnih padavin.

Spodnja preglednica prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2019.

 

Ulovka je bila občutno in po vseh kriterijih hladnejša od Spodnje Zaplane, kar je posledica dinamičnega vremena z malo jasnine in odsotnosti temperaturne inverzije. Celo povprečje najnižje dnevne temperature je bilo na Ulovki enako povprečju na Spodnji Zaplani, kjer so noči sicer veliko hladnejše. Pod ničlo se je temperatura na Ulovki spustila zadnji dan novembra zvečer, tako je bila negativna temperatura pripisana še k meteorološki jeseni. V preteklih letih so se v tem delu leta redno pojavljali dnevi z negativno nočno temperaturo, redkeje tudi dnevi s popoldansko temperaturo pod 0 °C, letos pa vsega omenjenega nismo beležili. V mraziščih je bila absolutna najnižja temperatura v jesenskem trimesečju izmerjena v septembru in pod to vrednost se nato temperatura v oktobru in novembru ni več spustila.

 

Razmere v mraziščih, 16. oktober – 30. november 2019

Druga polovica letošnje meteorološke jeseni je bila siva in mokra in kot taka manj prikladna za nizke temperature v mraziščih. Nizke nočne temperature so bile zaradi oblačnih noči redke. Velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo so pokazatelj stabilnega vremena z veliko jasnine, takšne vremenske razmere so bile tokrat omejene zgolj na krajše obdobje v drugi polovici oktobra. Po 28. oktobru se je vremenska situacija drastično spremenila.

Kljub stabilnemu oktobrskemu vremenu je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 11. novembra, ko se je v kratkem obdobju jasnega neba ohladilo na -3,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem je bilo v omenjeni noči izmerjeno 0,4 °C. Izmerjene temperaturne vrednosti so bile za ta del leta neobičajno visoke, podobne ali celo višje so bile od vrednosti, izmerjenih v septembru in v prvi polovici oktobra. V mrazišču se je temperatura najvišje povzpela 22. oktobra in sicer do 24,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob zahodnemu vetru 24,6 °C.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy