Vreme na Zaplani oktobra 2020

Oktober je bil v osrednji Sloveniji za pol stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Izrazita hladna fronta v sredini meseca je vremenski postaji Zaplana prinesla prve snežinke in prvo slano, ne pa tudi prvega hladnega dne. Količina padavin je bila za mesec oktober največja doslej.

Na Zaplani je bil v preteklosti najtoplejši oktober v letih 2006, 2014 in 2019 (11,3 °C), najhladnejši pa v letih 2010 in 2011 (7,5 °C). Letošnji je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 9,7 °C in je nekoliko presegel povprečje zadnjega desetletja. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 10. oktobra (18,8 °C), najnižja pa ob prvi slani 13. oktobra (0,9 °C). Ponoči se je namreč pri tleh ohladilo do -0,6 °C, do jutra pa se je temperatura zaradi oblakov že nekoliko dvignila. Zadnji dan oktobra se je ponekod na Notranjskem ogrelo nad 20 °C, na Zaplani pa so bile zaradi vzhodnega vetra iznad Ljubljanske kotline izmerjene nekaj stopinj nižje vrednosti. Drugi mesec zapored je padlo več kot 200 mm dežja, v oktobru 237,6 mm. Višina padavin je bila, kljub temu, da je dosegla le 130 % povprečja, rekordna za oktober in je to postala že v prvi polovici meseca. V drugi polovici meseca je padlo bistveno manj padavin kot v prvi. Izrazita hladna fronta je 11. oktobra Spodnji Zaplani prinesla snežinke med dežjem, nekaj snega pa najvišjim delom Zgornje Zaplane, denimo na Ulovki, kjer je temperatura v času padavin krajši čas vztrajala pod lediščem. Na mesečni ravni sta bila v podobno velikem deležu zastopani vzhodna in zahodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2020.

 

Razmere v mraziščih, 1. september – 15. oktober 2020

V prvi polovici letošnje meteorološke jeseni so bile negativne vrednosti temperature zraka v mraziščih redke. Sprva so bile v suhi, a bolj topli zračni masi izmerjene vrednosti okrog 2 °C, kar je za ta čas v primerjavi z minulimi leti povsem običajno. Kasneje, ko je bilo v splošnem precej hladneje, pa se je zaradi velike namočenosti tal in vlažnega zraka največkrat ohladilo le do 0 °C.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noči na 13. oktober, -1,6 °C. Na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo v omenjeni noči 0,9 °C. Temperaturne razlike med mraziščem in okolico so bile zaradi megle pogosto majhne. V Dolinci se je v merilnem obdobju v bližino ledišča ohladilo kar šestkrat. Prvi hladen dan je bil zabeležen 27. septembra. Maksimalna temperatura 28,1 °C je bila ob jugozahodnem vetru izmerjena 5. septembra, tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 28,3 °C.

 

Vreme na Zaplani septembra 2020

September je bil v osrednji Sloveniji do 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Območje visokega zračnega pritiska je povzročalo dolgotrajno suho in toplo vreme. Kljub temu september ni bil suh, za kar je ob koncu meseca poskrbelo jesensko deževje z izrazito ohladitvijo.

Na vremenski postaji Zaplana je bil doslej najtoplejši september 2011 (16,5 °C), najbolj hladen pa september 2007 (12,0 °C). Letošnji je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 14,7 °C in je nekoliko presegel povprečje zadnjega desetletja. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 5. septembra (28,3 °C), najnižja pa 30. septembra (3,1 °C). Vrednosti nista izjemni, saj je bilo v preteklosti v septembru izmerjeno tako 30 °C, kot tudi 0 °C. Padavin je padlo vse skupaj 231,9 mm, kar je 120 % septembrskega povprečja. Večji del meseca je bil popolnoma suh, pravo jesensko deževje pa je zaznamovalo zadnje dni septembra. V zgolj 24 urah je padlo skoraj 100 mm dežja. Padavine 31. avgusta po klimatološki metodologiji prištevamo k septembru in jih spodnji graf ne vključuje. Na mesečni ravni je kot posledica vztrajnega anticiklona izrazito prevladoval vzhodni veter, ki je pihal podnevi in pogosto tudi ponoči.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2020.

 

Vreme na Zaplani v poletju 2020

Letošnje meteorološko poletje je bilo po kriteriju temperature zraka precej zmerno v primerjavi s preteklimi poletji, saj je povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 preseglo za le 1 °C. Pogosti so bili prehodi vremenskih front in padavinska slika je bila razmeroma ugodna. Še posebej na Zaplani, kjer je bilo poletje prizanesljivo tako s sušo, kot z neurji. Velik del Slovenije s slednjimi ni imel takšne sreče.

V najbolj vročem poletju 2003 se na Zaplani še niso izvajale redne meritve temperature zraka, zato v merilnem obdobju ta primat pripada poletju 2019 (20,1 °C). Kot najhladnejše velja deževno poletje v letu 2014 (17,2 °C). Poletje 2020 se je izteklo s povprečno temperaturo 18,1 °C in v zadnjem desetletju je bilo od njega poleg poletja 2014 hladnejše še tisto v letu 2010. Nad 30 °C se je temperatura prvič povzpela 1. julija, ob pogostem dežju pa je bilo 25 °C prvič izmerjeno šele 13. junija. Najbolj vroče je bilo 28. julija (30,9 °C), nasprotno je bilo 3. junija najbolj sveže jutro minulega poletja (7,9 °C). Upoštevajoč najnovejšo slovensko definicijo za vročinski val se je ta pojavil ob koncu julija, ko je povprečna dnevna temperatura v štirih zaporednih dneh presegla za območje Notranjske mejnih 22 °C.

 

Pajke je poleti pogosto razkrinkal dež, v avgustu tudi močna jutranja rosa.

 

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 444,2 mm, kar je 110 % dolgoletnega povprečja. Izmerjena višina padavin uvršča letošnje poletje na peto mesto najbolj mokrih poletij od pričetka meritev leta 2006. Padavine so bile časovno dokaj enakomerno razporejene. Junij je bil nadpovprečno namočen mesec, julij in avgust pa povprečno. Posebej izstopajočega padavinskega dogodka ni bilo, šlo je za številne zmerne do močne nalive brez prisotnosti toče. Pogost spremljevalec nevihtnih linij in večjih nevihtnih sistemov iznad Italije je bil predvsem močan veter. Največ dežja je padlo 8. in 9. junija, v dveh dneh dobrih 100 mm. Letos je bil najbolj namočen začetek junija v zgodovini meritev Zaplane, ko je šlo za povsem jesenski tip umirjenega dežja. Neurja so povzročala škodo že v bližnji okolici Zaplane, 14. avgusta denimo na Medvedjem Brdu (velika toča) in v okolici Podkraja (velika količina dežja v kratkem času).

Spodnja razpredelnica kaže število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2020 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2020.

 

Letošnji vročinski val ni prinesel izjemne vročine, na Spodnji Zaplani se ni ogrelo nad 31 °C, v najvišjih delih Zaplane pa je temperatura obstala na 28 °C. Na Ulovki je bila zabeležena ena topla noč s temperaturo nad 20 °C, vendar je bilo teh v preteklosti že mnogo več, denimo v poletju 2013 kar 13. Število vročih dni nad 30 °C je bilo drugo najmanjše v zadnjem desetletju, za deževnim poletjem 2014. Če se je v obdobju med letoma 2004 in 2016 le enkrat zgodilo, ko v mraziščih Zaplane tekom poletja vsaj v eni noči ni zmrzovalo, pa je letos minilo že četrto zaporedno poletje brez izmerjene negativne temperature zraka. Vzrok za to je enak kot v zadnjih treh poletjih in sicer v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočemu vzhodnemu vetru. Tudi letos so hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika in s tem v mrazišču ni bilo ustreznih pogojev za izrazitejše ohladitve.

 

Razmere v mraziščih, 16. julij – 31. avgust 2020

Druga polovica letošnjega meteorološkega poletja je prinesla toplejše noči od prve. Ker ni zmrzovalo niti v hladnejši prvi polovici je v mraziščih Zaplane minilo že četrto zaporedno poletje brez izmerjene negativne temperature zraka. Za primerjavo je bilo v obdobju med letoma 2004 in 2016 le eno poletje, ko v mrazišču Dolinca vsaj enkrat ne bi zmrzovalo.

V Dolinci je bila najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju izmerjena v noči na 19. julij, 2,7 °C. Nad mraziščem, na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo v omenjeni noči 8,5 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju pod 5 °C ohladilo samo dvakrat, za primerjavo se je v prvi polovici poletja temperatura pod to vrednost spustila v 16 nočeh. V primeru nekoliko hladnejšega vremena sta nočno ohlajanje v mrazišču zavrli visoka vlažnost zraka in megla. Maksimalna temperatura 31,7 °C je bila ob vzhodnemu vetru izmerjena 31. julija.

 

Vreme na Zaplani avgusta 2020

Letošnji avgust je bil v osrednji Sloveniji za 1 °C toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Popoldnevi niso prinesli posebne vročine, jutra pa ne izjemne svežine. Sicer pogoste nevihte območju Zaplane niso prinesle večjih nevšečnosti.

Na vremenski postaji Zaplana je doslej v pozitivno temperaturno smer najbolj odstopal avgust v letih 2012 in 2018 (20,3 °C), v negativno smer pa avgust 2006 (15,1 °C). Letošnji je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 19,1 °C in je bil med hladnejšimi v zadnjem desetletju. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 1. avgusta (30,1 °C), najnižja pa 26. avgusta (11,6 °C). Toplih dni nad 25 °C je bilo 20, nad 30 °C pa se je ogrelo le prvega dne v mesecu. Jutra so bila med najtoplejšimi od pričetka meritev. Še toplejša so bila v lanskem avgustu, vendar je letos najnižja mesečna temperatura znašala visokih 11,6 °C, kar je največ vsaj od pričetka meritev leta 2003. Doslej se je temperatura v vseh avgustih, pogosto tudi večkrat, spustila pod 10 °C. Avgust je prinesel daljša stabilna obdobja brez dežja kot prva dva meseca meteorološkega poletja. Padavin je padlo vse skupaj 119,5 mm, kar je v mejah avgustovskega povprečja. Obilne padavine 31. avgusta popoldne, ki jih spodnji graf vključuje, po klimatološki metodologiji prištevamo že k septembru. Na mesečni ravni je bila prevladujoča vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2020.

 

Vreme na Zaplani julija 2020

Tudi v juliju se je nadaljevalo letošnje nadvse zmerno meteorološko poletje. Mesec je bil v osrednji Sloveniji za samo pol stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010, še precej bližje običajnim razmeram pa je bil na Zaplani po kriteriju višine padavin. Bolj kot moker je bil letošnji julij nestanoviten, saj so bila obdobja brez padavin kratka.

Na vremenski postaji Zaplana sta po povprečni temperaturi zraka doslej najbolj odstopala julij 2014 (17,7 °C) in 2015 (21,2 °C). Letošnji je imel povprečno mesečno temperaturo 18,6 °C. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 28. julija (30,9 °C), najnižja pa 8. in 15. julija (8,1 °C). Toplih dni nad 25 °C je bilo 17, nad 30 °C pa se je ogrelo v treh popoldnevih. Konec meseca je zaznamovalo obdobje zmerne vročine s temperaturo okrog 30 °C, vendar tudi veliko soparnostjo. Megla je bila vse pogostejši spremljevalec zgodnjih jutranjih ur. Padavin je padlo vse skupaj 129,6 mm, kar je povsem v okvirih dolgoletne julijske višine padavin. Povprečne padavine so bile časovno enakomerno porazdeljene, obdobja brez dežja so bila kratka in vse to je pripomoglo k vtisu mokrega vremena. Od pričetka meritev padavin leta 2006 je bila julijska vsota padavin v primerjavi z letošnjo višja v kar šestih primerih. Na mesečni ravni je bila prevladujoča vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2020.

 

Razmere v mraziščih, 1. junij – 15. julij 2020

V prvi polovici letošnjega meteorološkega poletja so bile v mraziščih Zaplane izmerjene nizke vrednosti temperature zraka. Ledišča sicer niso dosegle, so se mu pa precej približale.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju izmerjena v noči na 14. julij, 0,7 °C. Nad mraziščem, na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo za primerjavo v omenjeni noči 9,4 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju pod 5 °C ohladilo v 16 nočeh, najhladnejše pa je bilo obdobje med 13. in 15. julijem, ko se je trikrat ohladilo do okrog 1 °C. Negativno temperaturo bi lahko z gotovostjo pričakovali ob nekoliko hladnejši zračni masi ali pa ob večji sušnosti. Ravno povečana namočenost, ki spremlja vsako izrazitejšo ohladitev je glavni vzrok, da v mrazišču že nekaj poletij zapored ni bila izmerjena temperatura pod 0 °C. Maksimalna temperatura ni presegla 30 °C, najvišje se je povzpela 1. julija ob jugozahodnem vetru in sicer do 29,2 °C.

 

Vreme na Zaplani junija 2020

Prvi mesec letošnjega meteorološkega poletja je bil v osrednji Sloveniji za pol stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Junij je zaznamovalo predvsem izjemno mokro vreme v začetku meseca.

Na vremenski postaji Zaplana sta po povprečni temperaturi zraka doslej najbolj odstopala junij 2009 (16,1 °C) in junij 2019 (20,7 °C). Letošnji junij je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 16,7 °C in je bil tako med bolj svežimi meseci v zadnjem obdobju. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 28. junija (29,8 °C), najnižja pa 3. junija (7,9 °C). Toplih dni nad 25 °C je bilo sedem. Padavin je padlo vse skupaj 195,1 mm, kar je 140 % dolgoletne junijske višine padavin. Kljub temu, da je bilo izjemno mokrih predvsem prvih devet dni in da se nato višina padavin do konca meseca ni kaj prida povečala, je bil letošnji junij najbolj moker od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. 2. junija je ob nevihti s severa padala drobna toča, v dneh za tem pa sta se zvrstili še dve deževji jesenskega tipa. Ne preseneča, da je temperatura 25 °C prvič presegla šele 13. junija, kar je najkasneje od pričetka kontinuiranih meteoroloških meritev leta 2006. Na mesečni ravni je bila prevladujoča jugozahodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2020.

 

Vreme na Zaplani v pomladi 2020

Letošnja meteorološka pomlad je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od temperaturnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Vzrok za letošnjo izjemno milo zimo je bil hkrati tudi vzrok za hladnejši zaključek pomladi. Potek vremena je bil zelo podoben lanskemu, saj bolj kot se je pomlad prevešala v poletje, bolj je vreme odstopalo od običajnih razmer za ta del leta. Po več kot letu dni pretoplega vremena smo v maju ponovno beležili temperaturni odklon v negativno smer.

V merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana sta po povprečni temperaturi vseh treh pomladnih mesecev (marec-maj) najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je imela povprečno temperaturo zraka 9,2 °C. Marec je le za stopinjo presegel dolgoletno povprečje, bolj topel je bil april, maj pa je bil nekoliko prehladen mesec. Kljub pogostim ohladitvam v drugi polovici pomladi na Zaplani ni prišlo do očitnejše pozebe. Pod ledišče se je temperatura zraka na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjič spustila 16. aprila, pri tleh pa 7. maja. Najvišja spomladanska temperatura ni bila izmerjena v maju, temveč v aprilu, podobno največjega mraza nismo zabeležili v marcu, ampak v aprilu. Na začetku aprila je bila zelo nizka temperatura zraka, vrednost -5,9 °C je bila blizu doslej najnižje izmerjene za ta mesec.

 

Kljub večkratnemu sneženju majhna količina snega ni zatrla znanilcev pomladi.

 

Padlo je 312,6 mm padavin ali 90 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Marcu z običajno višino padavin je sledil zelo suh in v osrednji Sloveniji najbolj sončen april doslej, maj pa je bil nadpovprečno namočen in je prekinil sušo, ki se je stopnjevala od konca decembra lansko leto. Čeprav je v letošnji pomladi snežilo kar nekajkrat, pa je bila količina padavin v obliki snega zanemarljiva. Snežna odeja je bila zabeležena v šestih marčevskih dneh, s 5 cm je bila najdebelejša 6. marca. Do 5 cm debele snežne odeje 14. aprila sredi dneva uradno ne prištevamo kot dan s snežno odejo, saj je sneg do merilnega termina naslednje jutro skopnel.

Spodnja tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v meteorološki pomladi 2020 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Na merilnem mestu Ulovka je prišlo do nepričakovane izpraznitve baterije v termometru, s tem pa do mesec dni dolgega izpada podatkov. Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2020.

 

Pomlad je prehoden in običajno vremensko zelo pester del leta. V preteklosti so se pojavljale mrzle noči s temperaturo pod -10 °C, ledeni dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C, kot tudi že topli dnevi s temperaturo nad 25 °C, redkeje celo vroči nad 30 °C. Na vremenski postaji Zaplana teh v letošnji meteorološki pomladi ni bilo, zabeležen je bil le en ledeni dan ob koncu marca, ki je bil posledica takratne mrzle zračne mase, kakršne pozimi nismo bili deležni. Nadpovprečno je bilo število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C in sicer kar 23, kar je skoraj največ od pričetka meritev. Le en hladen dan več je bil v pomladi 2006, ki je tisto leto sledila za sedanje razmere nepredstavljivo mrzli, sneženi in oblačni zimi. V mrazišču Dolinca je bila zadnja negativna spomladanska temperatura 31. maja, torej zadnji dan meteorološke pomladi, 2. aprila pa je bila izmerjena za omenjeni mesec najnižja temperatura doslej, kar -12,7 °C. V mrazišču je zmrzovalo v 62 % dni meteorološke pomladi.

Vzrok za hladnejši iztek pomladi gre iskati v močnemu polarnemu vrtincu to zimo in posledično zelo nizkim temperaturam visoko v ozračju nad polarnimi območji. Nizke temperature so bile zaradi letos zelo kompaktnega vrtinca omejene na polarna območja in večinoma niso zajemale nižjih geografskih širin, kot je to običajno. Zato ne preseneča, da je bila zima v severovzhodni Evropi, celo na tamkajšnjih vremenskih postajah z več kot 200 letnimi meritvami, najtoplejša doslej. Šibek polarni vrtinec pogosto oslabi ali razpade že pozimi (njegov razpad v začetku februarja 2018 je Sloveniji prinesel hud mraz ob koncu tega meseca), sicer z močnejšimi sončnimi žarki razpade najkasneje v spomladanskih mesecih. Zaradi močnega vrtinca je letos do tega prišlo pozno, neobičajno velike količine mrzlega zraka pa so ob primerni vremenski sliki občasno pronicale v Evropo.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy