Razmere v mraziščih, 22. avgust – 9. oktober 2017

V večjem delu merilnega obdobja so bile vremenske razmere neugodne za nastanek temperaturne inverzije v mraziščih. Ker je omenjeno obdobje sledilo poletju, v katerem se prav tako ni ohladilo pod 0 °C, je bilo v mrazišču Dolinca zabeleženo najdaljše obdobje brez mraza od začetka meritev.

Najhladnejše noči so se razumljivo pojavljale ob koncu merilnega obdobja, ob koncu septembra in v prvih dneh oktobra. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -4,7 °C izmerjena 2. oktobra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 1,1 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (-3,1 °C), pod ledišče pa se je ohladilo še petkrat. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 27. avgusta, 31,8 °C. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 31,5 °C.

V Dolinci je minilo doslej najdaljše obdobje brez mraza. Čeprav je bilo 19. maja in 22. septembra izmerjeno 0,0 °C, pa velja, da se od 6. maja (-1,4 °C) pa vse do 29. septembra (-0,4 °C), to je v 145 dneh, temperatura ni spustila pod 0 °C. Doslej je bilo najdaljše obdobje brez mraza dolgo 124 dni leta 2008. V ostalih letih so bila ta obdobja zaradi poletnih negativnih temperatur posledično veliko krajša.

 

Vreme na Zaplani v septembru 2017

Na območju osrednje Slovenije je bil september za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010, prekosil pa je celo obdobje 1961-1990 oz. tridesetletje z opazno hladnejšim podnebjem od današnjega. Padavine so bile nadpovprečne, sončno obsevanje pa je bilo najbolj skromno v vsaj zadnjega pol stoletja. Turobno vreme, ki je sovpadlo s pričetkom meteorološke jeseni 1. septembra, je marsikje prineslo začetek kurilne sezone.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil september na Zaplani drugi najhladnejši v obdobju meritev. Ta je znašala 12,1 °C, doslej pa sta bila temperaturno najbolj skrajna september 2007 (12,0 °C) in 2011 (16,5 °C). 6. septembra je bila izmerjena najvišja (22,8 °C), 21. septembra pa najnižja mesečna temperatura (2,0 °C). Padavine so bile sprva povezane z vlažno zračno maso iz jugozahoda, v nadaljevanju pa z višinskim jedrom hladnega zraka. Padlo je 362,2 mm dežja, kar je skoraj enkrat toliko kot znaša dolgoletno septembrsko povprečje. Bolj namočen je bil s 411 mm padavin samo september 2010. Sonca je bilo bore malo in ob jugozahodniku je bila oblačna predvsem zahodna polovica države. Z obratom vetra je sicer prišlo do spremembe v razporeditvi oblačnosti, vendar je bilo območje Zaplane ob prizemnem vzhodniku kvečjemu še pogosteje pod vplivom nizke oblačnosti in megle. V redkih dneh z ustaljenim vremenom je megla ob koncu meseca vztrajala tudi večji del dopoldneva, pojav meglene moče pa je pod drevjem dajal vtis dežja. Na mesečni ravni je prevladoval vzhodni veter.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2017.

 

Viri podatkov:

  • ARSO-meteo.si

 

Vreme na Zaplani v poletju 2017

Meteorološko poletje 2017 je bilo v osrednji Sloveniji za več kot 2 °C toplejše od referenčnega obdobja 1981-2010. Kljub nevihtam bi moralo zadovoljiti še tako zahtevne ljubitelje poletnega vremena, saj so bile te kljub lokalnim neurjem po številnih vročinskih valovih več kot dobrodošle. Kakšno sanjsko poletje bi sicer “uživali” ob njihovi odsotnosti smo lahko videli na primeru katastrofalne suše v jugovzhodni Sloveniji ter v sosednji Italiji.

S povprečno temperaturo 19,6 °C je bilo letošnje poletje na vremenski postaji Zaplana najtoplejše od pričetka merjenj leta 2006. Najhladnejše poletje v tem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), do letos pa sta bili najtoplejši poletji 2012 in 2015 (19,4 °C). Bolj vroče kot letošnje je bilo le še poletje 2003. Takratna vročina po najvišjih vrednostih temperature sicer ni bila primerljiva z rekordno vročino v minulih nekaj letih, je bila pa ta dolgotrajnejša. Podobno kot v poletjih 2011, 2012 in 2013, se je najhujša vročina tudi letos pojavila v avgustu. Na vremenski postaji Zaplana je bila izmerjena četrta najvišja absolutna temperatura zraka, 4. avgusta je bilo kar 36,6 °C. Vročih dni nad 30 °C je bilo 19 in samo v poletju 2012 je bilo takšnih dni več, kar 22. Na Spodnji Zaplani se je zgodilo prvič, da sta bili v enem poletju zabeleženi dve topli noči, v katerih se ni ohladilo pod 20 °C.

 

Protitočne mreže so bile v letošnjem poletju še posebno koristna stvar.

 

Skupna višina padavin v treh poletnih mesecih je znašala 335,8 mm, kar je 85% dolgoletnega povprečja. Izstopajoč padavinski dogodek se je zgodil 28. junija (več kot 60 mm dežja), poleg tega je 11. avgusta padala rekordna, kar 5 cm velika toča, 6. avgusta pa je nevihto s prav tako debelo točo spremljal močan veter s hitrostjo vsaj 62 km/h. Sodra je bila zabeležena še 25. julija in 28. avgusta. Padavine so bile relativno ugodno časovno razporejene in na Zaplani je bilo zabeleženo le eno daljše, približno 10-dnevno obdobje povsem brez dežja, manj padavin pa je bilo predvsem v sredini julija. Večji zbiralniki deževnice so bili tako bolj ali manj polni, ker pa je šlo za lokalne padavine so bile razlike v namočenosti med kraji lahko znatne. Podobno kot v minulih poletjih se je namreč tudi letos izkazalo, da nevihte pogosteje prehajajo predalpsko hribovje in Zaplano, torej območja severno od naselja Logatec.

Spodnja razpredelnica prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2017.

 

Čeprav sta bili v letošnjem poletju na Spodnji Zaplani zabeleženi kar dve topli noči pa je bilo na podlagi meritev na Ulovki število toplih noči na višje ležečih območjih zmernejše. Na Ulovki je bilo toplih noči 7, za primerjavo jih je bilo v poletju 2015 kar 13. Število vročih dni je bilo na Spodnji Zaplani veliko večje kot na Ulovki, saj je temperatura pogosto le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, ob čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno mejo. Kljub nekaj svežim jutrom se v mrazišču Dolinca temperatura ni spustila pod ničlo, kar se je v merilni zgodovini zgodilo le še v poletju 2008. Vzrok za to je v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Nasprotno so letos hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika, pojavljala se je megla in s tem v mrazišču ni bilo možnosti za kakšno zelo izrazito ohladitev.

 

Vreme na Zaplani v avgustu 2017

Letošnji avgust je bil na območju osrednje Slovenije za skoraj 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Kot že nekajkrat v minulem obdobju je postregel z največjo poletno vročino. Lokalno se je ogrelo do 40 °C, na Zaplani nad 35 °C, kar je za to lokacijo ena od najvišjih vrednosti temperature zraka. S tem se vremenska pestrost v avgustu še ni končala. Debela toča je padala kar dvakrat in prvo nevihto je spremljal tudi močan veter.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala avgust 2012 (20,3 °C) in 2006 (15,1 °C). 4. avgusta je bila izmerjena najvišja (36,6 °C), 22. avgusta pa najnižja mesečna temperatura (7,2 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v sedmih, nad 35 °C pa v dveh dneh. Padavine so bile časovno enakomerno, geografsko pa neenakomerno razporejene, saj je bilo ponovno več dežja severno od Logatca kot v krajih južneje. Padlo je 99,6 mm dežja, kar je 80% dolgoletnega avgustovskega povprečja. Nevihto 6. avgusta so spremljale obilne padavine in debela toča. Le nekaj dni zatem je ob zanemarljivi količini dežja sledila še večja, kar 5 cm debela toča, 28. avgusta pa smo k sreči beležili le sodro. Prvo nevihto je spremljal severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h, kolikor na zatišni mikrolokaciji vremenske postaje s slabšimi (redkimi) meritvami vetra še ni bilo izmerjeno. Na mesečni ravni je izrazito prevladovala vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2017.

 

Razmere v mraziščih, 17. julij – 22. avgust 2017

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura zraka v mraziščih ponovno zelo približala ledišču, kot vse kaže pa se v letošnjem poletju, kljub vsemu – manj kot 1 °C je bilo izmerjeno že štirikrat – ne bo ohladilo pod ničlo. V tem primeru bo poletje v vsej 14-letni merilni zgodovini drugo takšno brez poletnega mraza, poleg poletja 2008.

Dve najhladnejši noči sta bili zabeleženi ob koncu merilnega niza. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,1 °C izmerjena 22. avgusta. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,2 °C, na vrhu Ulovke pa 10,8 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (1,5 °C), pod 5 °C pa se je ohladilo še 18. julija in 13. avgusta. Tokrat smo zabeležili predvsem visoke dnevne temperature, ki so bile blizu najvišjim izmerjenim. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 4. avgusta, 35,6 °C, na ta dan je bila tudi na vremenski postaji Zaplana ob jugozahodniku izmerjena najvišja temperatura poletja 36,6 °C.

 

Nevihta s točo, 11. avgust 2017

Le pet dni po neurju s točo 6. avgusta je le-ta po Zaplani udarila še enkrat. Tokratno nevihto sta spremljala majhna količina padavin in brezvetrje, količina toče je bila manjša, ledena zrna pa večja. Če je bilo prejšnjo točo že prej mogoče videti po zelenih odtenkih med oblaki, jo je bilo tokrat mogoče slišati.

Nekaj minut pred padanjem toče se je namreč iz jugozahodne smeri širilo bobnenje, za katero se je kmalu izkazalo, da ni posledica močnega vetra ali dežja. Skoraj brez dežja je pričela padati toča v premeru do 5 cm, vendar so te ledene projektile k sreči kmalu zamenjala manjša zrna toče in še ta je kmalu prenehala. Po klasičnih meritvah, pri katerih ni prihajalo do odbojev zrn ven iz dežemera je padlo vsega 2,4 mm padavin. Podobno velika toča je padala tudi v Logatcu.

 

Na Zaplani je to največja toča v merilni zgodovini.

 

Avgustovski vročinski val 2017

V minulih letih je vročina svoj višek pogosto dosegla v avgustu in enako se je zgodilo tudi letos. Tako so bile v poletjih 2011, 2012 in še posebej 2013, ko so bili marsikje po Sloveniji izmerjeni novi postajni ali celo državni temperaturni rekordi, najvišje temperature zraka izmerjene v avgustu. Na Zaplani v minulem, letos že četrtem vročinskem obdobju sicer ni bilo izmerjenih novih temperaturnih rekordov, kljub temu pa se bo vročina, poleg dejstva, da je bilo 40 °C ponekod po Sloveniji izmerjeno v treh dneh zapored, vsaj tistim nekoliko vestnejšim opazovalcem vremena vtisnila v spomin po nekaterih drugih zanimivih značilnostih.

Med letošnjo vročino je, vsaj v posameznih dneh, nadmorska višina posamezne vremenske postaje še posebej malo vplivala na izmerjeno najvišjo dnevno temperature zraka. V nekaterih primerih je bilo namreč v Ljubljani podnevi hladneje kot na 400 m višje ležečih merilnih mestih na Notranjskem (Babno Polje, Bloke) in na Vrhniki je bila temperatura podobno visoka kot na vrhu Nanosa (1240 m).

Na izmerjeno temperaturo zraka na nekem območju vpliva več dejavnikov, kot so lastnosti tal, lokalni vetrovi, trenutna oblačnost, relief in drugi. Letos je bila prisotna izrazita sušnost predvsem na jugu Notranjske, manj pa severneje v okolici Logatca. K raznovrstnim temperaturnim razmeram pa so imeli največji vpliv različni vetrovi, ki so bili posledica t.i. konvergence vetra. To je območje stekanja različnih vetrov, pri čemer se največkrat ob brezvetrju ozračje še posebej močno segreva. Lokacija konvergence se iz dneva v dan spreminja.

Za Primorsko je denimo značilno, da se tekom dneva ob ustaljenem vremenu mešata dve zračni masi. Dopoldne pogosto prevladuje veter vzhodnih smeri iznad celine in prisotno je močno ogrevanje. Podnevi to območje preplavi morska zračna masa z zahoda in ozračje se ne ogreva več tako intenzivno. Morska zračna masa največkrat seže v Vipavsko dolino ali do Postojne. Ob primernih pogojih ta zračna masa, katero lahko spremlja linija kumulusne oblačnosti, zajame tudi Logatec, kjer pogosto postane bolj vroče kot na Primorskem. V Ljubljanski kotlini lahko še vedno vztraja manj vroča zračna masa z vzhodnikom in tako se dogaja, da postane območje največje vročine ravno okolica Logatca.

V minulem vročem obdobju je bil južni del Notranjske pogosto pod vplivom konvergence ali bolj vroče zračne mase zahodno od nje, medtem ko je bila okolica Logatca, še bolj pa Zaplana nekajkrat pod vplivom zračne mase vzhodno od konvergence. Zaradi različne stabilnosti zračne mase v višinah najhujša vročina tudi ni povsod segla do nižin, kar se je v petek, 4. avgusta pokazalo predvsem na primeru Črnomlja in Cerkelj ob Krki, dveh dokaj bližnjih vremenskih postaj na enaki nadmorski višini, ki pa sta tega dne ob enakih vremenskih pogojih dosegli precej različen maksimum (40 oz. 36 °C).

 

Potek vremena je bil specifičen prav vsak dan tekom vročinskega obdobja:

 

1. avgust je zaznamoval precej pozen obrat vetra na zahodnik, na Zaplani in na Vrhniki je bilo manj vroče kot na višjih vremenskih postajah drugod na Notranjskem. V Logatcu (487 m) se je ogrelo na 34,3 °C, na Vrhniki (370 m, lokacija postaje nad mestom) do 33,5 °C in na Zaplani (566 m) do 32,6 °C.

2. avgusta je na Zaplani ves čas pihal jugozahodnik, prav neverjetno pa je, da je nekaj kilometrov stran, na Vrhniki, še do poznega popoldneva pihal vzhodnik. V Logatcu se je ogrelo do 36,1 °C, na Zaplani do 36,0 °C in na Vrhniki le do 33,5 °C. Na Ulovki nad Vrhniko (795 m), skoraj 500 m višje, je bilo z 32,1 °C le malo hladneje. V Polhograjskem hribovju je jugozahodnik močno zakasnil in tam je bilo v Topolu (695 m) podobno vroče kot na višji Ulovki. Hkrati so bili na južnem Notranjskem zabeleženi novi postajni temperaturni rekordi okrog 35 °C (Babno Polje 755 m, Bloke 718 m). Zvečer je nevihtni piš iz neviht nad osrednjo Slovenijo ohladil ozračje tudi na območju logaške občine.

3. avgusta je vročina minila v znamenju vzhodnega vetra in kraji severno od Logatca, kjer se je zahodnik pojavil šele pozno zvečer, so bili opazno hladnejši od nekaterih višjih vremenskih postaj. V Logatcu je bilo 33,6 °C, na Zaplani 32,1 °C in na Vrhniki 33,8 °C. Postojna (533 m) je na podobni nadmorski višini kot Zaplana beležila kar 35,6 °C, tudi Medvedje Brdo nad Logatcem (788 m) je bilo toplejše s 33,2 °C. Na Babnem Polju je bilo s 35,2 °C komaj kaj hladneje kot v Postojni.

4. avgust se je pričel z vzhodnim vetrom, obrat vetra na zahodnik pa je bil veliko kasnejši od pričakovanj. Zračna masa z zahodnikom je Zaplano dosegla približno pol ure kasneje kot Logatec, v tem času pa je temperaturna razlika med postajama narasla na vsaj 3 °C. Ob obratu vetra se je nato na Zaplani ogrelo celo nekoliko bolj kot Logatcu. Logatec je beležil 36,3 °C, Zaplana 36,4 °C, Petkovec pri Logatcu (543 m) 36,7 °C, Vrhnika 36,4 °C, Ulovka 32,7 °C in Postojna 35,7 °C. Noč je bila zelo topla, na Medvedjem Brdu se je ohladilo le do 22,9 °C, na Ulovki pa se temperatura ni spustila niti pod 23,4 °C.

5. avgusta je zapihal okrepljen vzhodnik in težišče vročine se je preselilo na Primorsko. Na vremenskih postajah, ki so ob šibkem vzhodniku navadno toplejše od območja Logatca, tokrat zaradi večje hitrosti vetra ni bila izmerjena veliko višja temperatura zraka. V okolici Logatca se je ogrelo do okrog 32 °C, vetroven in soparen večer pa je naznanjal toplo jutro.

6. avgusta se je topla noč pojavila tudi ponekod v nižjih legah. Z 21,1 °C je bila noč na vremenski postaji Zaplana druga najtoplejša doslej in peta s temperaturo višjo od 20 °C od pričetka meritev. Nočno ohlajanje je proti jutru ovirala oblačnost, predvsem pa vzhodni veter. V zatišnem mrazišču Dolinca je zato izmerjeno 14,6 °C. Topla noč je bila tudi na Medvedjem Brdu in na Ulovki, vendar ni bilo več tako toplo kot 4. avgusta. V Logatcu se je temperatura spustila nekoliko pod 20 °C. V severnem delu logaške občine in na Vrhniki se je zvečer vročinski val zaključil z nevihto in debelo točo.

 

Viri:

  • podatki lastnih in vremenskih postaj Društva za raziskovanje vremena in podnebja
  • ARSO-meteo.si
  • Slovenski meteorološki forum

 

Nevihta s točo, 6. avgust 2017

Na območju Zaplane je debela toča redek pojav, padanje manjše toče pa je praktično vsakoletno. Na vremenski postaji Zaplana je bila doslej največja toča zabeležena 30. maja 2008, ko so zrna še šest ur po nevihti v premeru merila do 2 cm. Predvidoma so med takratno nevihto padala zrna do debeline 3 cm.

Nevihta, ki je 6. avgusta 2017 iz smeri Idrije dosegla Zaplano, je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani presegla nekatere dotedanje ekstreme. Na prisotnost toče v nevihtnem oblaku so že pred neurjem opozarjali zeleni barvni odtenki med oblaki.

 

Zeleno opozorilo pred točo.

 

Točo debeline do 4 cm so spremljale močne padavine in močan severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h. To je doslej največja izmerjena hitrost vetra ne tej vremenski postaji, na kateri se zaradi predolgega intervala meritev vetra (14 sekund) najmočnejši sunki vetra sploh ne zabeležijo. Tudi sama mikrolokacija meritev je nekoliko v zatišju vetra zahodnih smeri. Po klasičnih meritvah padavin je padlo 22,2 mm padavin, samodejne meritve pa zaradi tehničnih omejitev večji del omenjenih močnih padavin z veliko zrn toče niso zabeležile.

 

 

Na območju Zaplane je prihajalo do izpadov električne energije in vetroloma, na Vrhniki v glavnem do težav povezanimih z močnimi padavinami. Po radarskih meritvah je center nevihte prešel zlasti Zgornjo Zaplano.

 

Radarska slika padavin v času, ko je neurje razsajalo po Zaplani (ARSO-meteo.si)

 

 

Vreme na Zaplani v juliju 2017

Julij je na območju osrednje Slovenije za 2 °C presegel povprečje referenčnega obdobja 1981-2010. Tekom meseca smo beležili drugi in tretji vročinski val letošnjega poletja, prvi je bil že v juniju, četrti in hkrati najmočnejši pa se je pričel zadnji dan julija in je nato kulminiral v prvih dneh avgusta. Padavine so bile lokalnega značaja in večina mesečnih padavin je padla ob edinem bolj splošnem padavinskem dogodku, ki pa je zaobšel ravno dve najbolj sušni pokrajini in sicer Primorsko ter Belo krajino.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 je bila povprečna julijska temperatura večinoma nižja, najbolj pa sta temperaturno odstopala julij 2015 (21,2 °C) in 2014 (17,7 °C). 22. in 23. julija je bila izmerjena najvišja (32,2 °C), 17. julija pa najnižja mesečna temperatura (8,1 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v osmih dneh. V obeh najbolj vročih dneh je bilo na Zaplani bolj vroče kot v nižjem Logatcu, kjer je lokalna kopasta oblačnost iznad Hrušice s senčenjem zniževala temperaturo zraka. Padavine so bile neenakomerno razporejene in razmeroma skromne, saj je padlo le 88,4 mm dežja, kar je 70% dolgoletnega julijskega povprečja. 24. julija, ko je na Zaplani padla polovica mesečnih padavin, se je padavinski maksimum z verjetno nad 100 mm dežja nahajal na območju avtoceste med Logatcem in Vrhniko. Na mesečni ravni sta bili zahodna in vzhodna smer vetra zastopani v približno enaki meri, najbolj vroči dnevi pa so skoraj vedno sovpadli z jugozahodnikom.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2017.

 

Razmere v mraziščih, 10. junij – 17. julij 2017

V zadnjem merilnem nizu se temperatura zraka v mraziščih ni spustila pod ledišče, se mu je pa zelo približala. Najhladnejše noči so se zvrstile v dneh pred 20. junijem in okrog 16. julija.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,5 °C izmerjena 16. julija. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 8,2 °C. Negativno temperaturo zraka je v mrazišču preprečila samo sprememba vetra, ki je bila proti jutru zabeležena na zgornji vremenski postaji. Na to kaže tudi podatek, da je bil temperaturni minimum v mrazišču izmerjen že ob 4:30 zjutraj, kar je vsaj eno uro bolj zgodaj kot je to običajno za ta del leta. Sveža jutra so bila še 17. julija (0,9 °C), 18. junija (2,0 °C) in 19. junija (2,8 °C). Najvišja temperatura, 31,2 °C, je bila ob vzhodniku in nato obratu v jugozahodnik izmerjena 9. julija. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 30,9 °C.

V mrazišču se temperatura v letošnjem meteorološkem poletju še ni spustila pod 0 °C. Če bo pri tem tudi ostalo, bo to šele drugo poletje brez izmerjene negativne temperature po začetku meritev leta 2004. To se je do sedaj zgodilo samo v poletju 2008, medtem ko povsem drug ekstrem predstavlja poletje 2006 s kar devetimi hladnimi nočmi.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy