Vreme na Zaplani aprila 2018

Po hladnem začetku letošnje meteorološke pomladi se je le-ta v aprilu nadvse podvizala. April je bil v osrednji Sloveniji za kar 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010, s tem pa marsikje najtoplejši v merilni zgodovini. Nevarnost nizkih temperatur in slane je minila že v prvih dneh meseca, sledili pa so absolutni vročinski temperaturni rekordi za ta čas.

Povprečna aprilska temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana znašala 12,2 °C, s tem je letošnji april presegel do sedaj najtoplejšega v letu 2007 (11,8 °C). Najhladnejši april smo beležili leta 2008 (8,0 °C). Najnižja temperatura minulega meseca je bila izmerjena 2. dne, skromnih -0,1 °C, vendar je v preteklosti april minil tudi že povsem brez tovrstnih hladnih dni. Najbolj toplo je bilo 29. aprila (za mesec april rekordnih 26,0 °C). Pod ničlo se je temperatura spustila le enkrat, nad 25 °C se je povzpela dvakrat. Zadnja slana je bila opažena že 7. aprila, več kot meter debela marčevska snežna odeja v mraziščih pa je skopnela najpozneje do sredine meseca aprila. Že tako pičlih padavin je bilo tekom meseca vse manj. Mesečna vsota padavin je bila podpovprečna, dosegla je polovico aprilskega povprečja oziroma 75,6 mm. Povečana nevihtna aktivnost iz meseca marca se ni nadaljevala v april, kratkotrajen pojav sodre iz bližnjih neviht je bil zabeležen samo 1. aprila. Na mesečni ravni je prevladoval veter zahodnih smeri.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2018.

 

Vreme na Zaplani marca 2018

V osrednji Sloveniji je bil marec za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010, pri čemer je nenavadno zlasti dejstvo, da je bil v istem koledarskem letu marec hladnejši od meseca januarja. Poleg zimskega vremena s snežno odejo in mrazom je bil v marcu vendarle prisoten tudi pridih pomladi. Hkrati z višjo temperaturo zraka smo bili deležni tudi nestabilnega vremena s prvimi plohami in celo nevihtami.

Povprečna marčevska temperatura zraka je bila na Zaplani 1,9 °C. V merilni zgodovini sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2017 (7,8 °C). Po rekordno toplemu marcu v lanskem letu smo torej beležili izrazito hladen marec, ki je bil za stopinjo hladnejši celo od letošnjega januarja. Najnižja temperatura je bila izmerjena 1. dne v mesecu (-12,4 °C), najvišja pa 29. marca (13,5 °C). Od pričetka meritev leta 2006 v marcu še nikoli ni bilo toliko dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Takšnih ledenih dni je bilo kar sedem, sicer pa se je šele 6. marca prvič ogrelo nad ničlo, po tem, ko je temperatura 15 dni nepretrgoma vztrajala pod 0 °C. Pod ledišče se je najnižja dnevna temperatura spustila v 19 dneh, kar je en dan manj kot marca 2006. Padavine so bile pogoste in večkrat tudi snežne. Njihova mesečna vsota je bila skoraj enkrat tolikšna kot znaša marčevsko povprečje in je dosegla 184,6 mm. Snežna odeja je v dveh ločenih časovnih razdobjih prekrivala tla 20 dni, največ snega je bilo 6. marca, 72 cm. Snega v marcu je bilo več kot v sami meteorološki zimi, kar pa za območje Zaplane ni neobičajno. Ni pa pogost pojav, da bi v drugi polovici marca zapadlo 20 cm suhega snega, ki bi ga nato močan severovzhodni veter raznašal naokrog. Zabeleženi so bili trije nevihtni dnevi, nevihto je v dveh primerih spremljala tudi sodra. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri, najbolj vetrovno pa je bilo 21. marca, ko je prihajalo celo do pojava vejavice, pri čemer je okrepljen severovzhodni veter nizko nad tlemi raznašal sneg.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2018.

 

Vreme na Zaplani v zimi 2017/2018

Minula meteorološka zima je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010. V sicer toplejši zimi od lanske so pogoste snežne padavine in dolgotrajna snežna odeja močno doprinesle k zimskosti razmer. Skorajšnjo izjemno milo zimo po nižinah – decembru z višjo mejo sneženja je namreč sledil topel januar – je preprečilo burno vremensko dogajanje v stratosferi v sredini februarja, kar je prineslo hud mraz ob koncu omenjenega meseca tudi na območju naših krajev.

Minila je ena od toplejših zim v merilni zgodovini Zaplane. Povprečna zimska temperatura zraka je znašala 0,3 °C, najbolj mrzel je bil mesec februar, v katerem se je povprečna temperatura spustila pod ničlo, najtoplejši pa je bil mesec januar. Temperatura se je najvišje povzpela 29. januarja (14,3 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 28. februarja (-17,4 °C). Absolutni rekord ni bil presežen, saj le-ta na vremenski postaji Zaplana znaša -18,5 °C, sicer izmerjen 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi. 29. januarja je bila s 14,3 °C skoraj dosežena doslej najvišja januarska temperatura. Letošnja zima ni bila toplejša le po povprečni temperaturi zraka, temveč je zaostajala tudi po vseh drugih kriterijih, kot je število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C ali najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C.

 

Zima 2017/2018 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

 

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 636,6 mm snega in dežja, kar predstavlja 170% običajnih zimskih padavin. Če je bilo v prejšnji zimi snežnih padavin še posebej malo, pa jih je bilo v letošnji nadpovprečno veliko. Snežna odeja je prekrivala tla 56 dni in je bila s 70 cm najdebelejša 7. februarja, pri čemer je vredno omembe, da je toliko snega zapadlo v samo 24 urah. Za dokončen opis snežnih razmer je sicer smiselno počakati na zaključek zimske sezone, kajti snežna odeja je pogosto prisotna tudi v času izven meteorološke zime, največkrat v mesecu marcu. December je bil bogat s snegom samo v višje ležečih krajih in Zaplana je bila pod vplivom ciklonov iz Genovskega zaliva deležna veliko več snega od nižin in primerljivo visokih krajev na jugu države. V februarju so južnejše poti ciklonov poskrbele, da so bile snežne razmere po večini države precej bolj izenačene. 11. december je zaznamovala izjemna odjuga z deževjem in močnim jugozahodnikom, ki je na Zaplani povzročil še relativno malo škode v primerjavi s preostalo Slovenijo.

 

Decembrski obisk Ulovke – zima, do kamor seže pogled.

 

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

 

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2017/2018.

 

Ulovka je bila po večini kriterijev hladnejša od nižjih predelov Zaplane, celo po povprečni minimalni temperaturi, kar se je nazadnje zgodilo v izjemno mili zimi 2013/2014. Podatki kažejo, da se mraz, največkrat zaradi oblakov, pogosto ni odrazil v nižjih, bolj zatišnih območjih Zaplane, temveč se je zadržal v nekoliko višjih slojih ozračja. To se je zgodilo tudi v najhladnejši noči na 28. februar, ko je bila na obeh merilnih mestih izmerjena podobna temperaturna vrednost okoli -17 °C. Mrazišča so bila pri tem vendarle izvzeta, saj se je v mrazišču Dolinca pod -10 °C ohladilo v 28 dneh, pod -20 °C se je ohladilo petkrat, v najhladnejši noči celo do -30,6 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo -31,2 °C, kljub hudemu mrazu pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem oblačnosti, v omenjeni noči temperatura za nekaj stopinj višja, kot bi lahko bila ob nekoliko ugodnejšemu vremenskemu razpletu. 26. februarja je bilo od dotoku mrzlega, celinskega zraka iznad severovzhodne Evrope na Ulovki največ -11,6 °C, z občutkom mraza zaradi vetra predvidoma vsaj -25 °C.

 

Vreme na Zaplani februarja 2018

Februar je bil najbolj zimski mesec minule meteorološke zime, saj je poleg obilice snega postregel tudi z nizkimi temperaturami. Na območju osrednje Slovenije je bil za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Obilno sneženje smo beležili v začetku meseca, najhujši mraz pa je pritisnil v zadnjih februarskih dneh, na samem pragu meteorološke pomladi.

Povprečna februarska temperatura zraka je bila na Zaplani -2,9 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). V letošnjem februarju se je ozračje vztrajno hladilo, sprva je bila prvega dne izmerjena najvišja mesečna temperatura 7,1 °C, nato se je že drugi dan meseca ohladilo in na tej ravni je mraz vztrajal vse do 25. februarja, ko se je mraz še zaostril. 26. februarja se temperatura zraka ni povzpela nad -10 °C, ob tem je občasno snežilo. V zadnji februarski noči je bila izmerjena najnižja mesečna temperatura, na vremenski postaji Zaplana je bilo -17,4 °C, v nekaj 10 m nižjih okoliških mraziščih celo -31 °C. Temperatura se je pod ledišče spustila v 27 dneh, nad ničlo se ni ogrelo v 18 dneh, pod -10 °C se je ohladilo petkrat. Padavine so bile zelo pogoste in z izjemo prvega dne snežne. Njihova mesečna vsota je bila trikrat tolikšna, kot znaša februarsko povprečje in je dosegla 220,3 mm. Snežna odeja je prekrivala tla 26 dni, pogoste, a časovno razvlečene snežne padavine so v drugi polovici meseca bolj ali manj ohranjale snežno odejo, višjo od pol metra. Največ snega je bilo zato tik po najobilnejših snežnih padavinah v začetku meseca, 7. februarja dopoldne ga je bilo 70 cm. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2018.

 

Razmere v mraziščih, 16. februar – 1. marec 2018

Zadnje merilno obdobje je bilo med zanimivejšimi doslej. Čeprav je večdnevni hud mraz v mraziščih kulminiral v le eni noči, pa se je takrat temperatura spustila zelo nizko in se približala rekordnim izmerjenim vrednostim. Izmerjena je bila najnižja temperatura za mesec februar.

Noč na 28. februar je bila daleč od idealne za izrazito nočno ohlajanje, saj so v prvem delu noči in zjutraj nebo pokrivali oblaki, severovzhodni veter pa je slabel zgolj postopno. Kljub temu je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -30,6 °C, v sosednjem Dvojčku pa celo -31,2 °C. Na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo ob približno istem času izmerjeno -17,4 °C. V omenjenih mraziščih se digitalna termometra nahajata na višini 2 metrov od tal v posebnem zaščitnem ohišju. Hkrati so potekale tudi vzporedne meritve s klasičnimi alkoholnimi termometri, ki pa niso zaščiteni v ohišju in so neposredno izpostavljeni tlom in nebu. Po teh meritvah je bilo v mrazišču Dvojček celo -32,1 °C, pri čemer je vrednost izmerjena točno, vendar ni primerljiva s standardnimi meritvami v že omenjenem zaščitnem ohišju, ki opravlja vlogo lesene meteorološke hišice.

 

-32 °C v mrazišču Dvojček, ki leži na nadmorski višini vsega 553 m.

 

V noči na 1. marec se zaradi oblačnosti in že nekoliko manj mrzle zračne mase temperatura ni spustila tako nizko kot v noči poprej. Ponovno je bilo v Dvojčku z -18,7 °C hladneje kot v Dolinci, kjer je bilo -16,9 °C. Tudi tokrat so bili na obeh lokacijah izmerki nezaščitenih alkoholnih termometrov za približno stopinjo nižji od izmerkov digitalnih termometrov. Še pred najhujšim mrazom sta bili podobno kot na zgornji vremenski postaji tudi merilni mesti v obeh mraziščih očiščeni snega, saj je predvsem v bolj prevetrenem mrazišču Dvojček napihan sneg deloma že oklepal termometer.

 

Daljinskemu odčitavanju podatkov navkljub se je bilo potrebno zaradi klasičnih termometrov in čiščenja snega večkrat spustiti v mrazišča.

 

V povezavi z absolutnim temperaturnim rekordom v mraziščih Zaplane je zgodovina pestra. Meritve v mrazišču Dolinca potekajo od leta 2002, najnižja izmerjena vrednost pa ostaja -31,5 °C, koliko je bilo 20. decembra 2009. V mrazišču Dvojček, kjer je ob primernih pogojih še bolj mrzlo, so se meritve pričele šele desetletje kasneje. Omenjena najnižja vrednost iz Dolince ni najbolj natančna in verjetno ni najnižja. Izmerjena je bila z manj kakovostnim termometrom, prvotno izmerjena vrednost -30,5 °C pa je bila naknadno popravljena za stopinjo navzdol, saj so po kasnejših primerjavah uporabljeni termometri pri negativni temperaturi zraka kazali sistematično previsoko temperaturo. Še bolj mrzlo kot v decembru 2009 je bilo 1. marca 2005, ko se je v Dolinci pokvaril termometer, temperatura pa je predvidoma dosegla vsaj -31,5 °C. Da se lahko temperatura v mraziščih Zaplane spusti še precej nižje, lahko sklepamo po arhivskih podatkih z okoliških meteoroloških postaj, po katerih je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja v najhujšem mrazu, v vremenskih razmerah, primernih tudi za mrazišča, za okoli 10 °C bolj mrzlo kot ob letošnjem februarskem mrazu.

 

Mraz ob koncu februarja 2018

 

Pojav hudega mraza na vremenski postaji Zaplana

V vsej merilni zgodovini vremenske postaje je bil hud zimski mraz, kakršen se je pojavljal še v prejšnjem stoletju, zelo redek. Še redkeje so v primeru mrzlega zraka sovpadli vsi preostali pogoji za močnejše nočno ohlajanje, kot so jasno nebo, brezvetrje, snežna odeja in nizka vlažnost ozračja. Vso bedo minulih milih zim odslikuje podatek, da na Zaplani večjega mraza od tistega 1. marca 2005, ko je bilo izmerjeno -18,5 °C, kasneje ni bilo več niti v katerem od osrednjih zimskih mesecev. Tudi letos smo se z najhujšim mrazom soočili na pragu meteorološke pomladi.

Po marčevskem mrazu leta 2005 je sicer bilo nekaj primerov zelo mrzlega zraka, vendar skoraj nikoli niso bili izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji. V februarju 2012 zaradi oblakov in pomanjkanja snega ni prišlo do nizkih temperatur, podobno pa je bilo tudi v januarju 2017. Tega je sicer zaznamovala nizka povprečna mesečna temperatura, nikakor pa ne izjemen mraz pod -20 °C.

 

Nenadno ogretje stratosfere

Da se je v Sloveniji v preteklosti izjemen mraz pogosto pojavil v februarju in ne v decembru, kot bi to pričakovali, ni zgolj naključje. Nad severnim polom se v stratosferski plasti ozračja (več kot 10 km nad tlemi) jeseni ustvari gmota zelo mrzlega zraka s sistemom zahodnih vetrov. Do spomladanskega, takrat že dokončnega razpada omenjenega polarnega vrtinca pride navadno v marcu ali aprilu, včasih pa se zgodi, da sredi zime pride do njegovega ogretja, nato pa razcepa ali vsaj njegove oslabitve. Pri tem zahodna cirkulacija oslabi, mrzel zrak iznad severnega pola pa se spusti v nižje geografske širine, največkrat na območje Severne Amerike in Evrazije, od koder lahko ob ugodnih razmerah doseže tudi Evropo. Posledica sprememb polarnega vrtinca se lahko v nižjih slojih ozračja v Evropi pokažejo v povprečju dva tedna zatem, pri čemer pa razcep vrtinca ne pomeni nujno zimskega vremena povsod na območju severne hemisfere Zemlje, dogajanje v nižjih slojih ozračja tudi nujno ne sledi burnim spremembam v višji stratosferi. Dejstvo pa je, da ob večjih spremembah polarnega vrtinca pogosteje sledi zimsko vreme kot ne. Do tega pojava najpogosteje prihaja v januarju in v začetku februarja, kar vsaj delno pojasni pojavljanje izrednih zimskih dogodkov v februarju ali celo še kasneje.

 

Hud mraz ob koncu februarja 2018

Letos je do razcepa polarnega vrtinca na dve manjši jedri prišlo v dneh okrog 12. februarja in kmalu se je izkazalo, da bomo posledice še kako občutili ravno na območju Evrope. Mrzel, celinski zrak je pričel nad naše kraje dotekati v soboto, 24. februarja. Pogosto sneženje je bilo posledica dotoka mrzlega zraka nad toplo Sredozemlje, pri čemer je prihajalo do nastanka območij nizkega zračnega tlaka in padavin, ki so z juga občasno zajemale tudi območje osrednje Slovenije. Oblačno vreme s pogostim sneženjem je sprva prineslo hud mraz v gorah, čeprav je bil tudi na vremenski postaji Zaplana v ponedeljek, 26. februarja prisoten občutek mraza zaradi vetra okoli -23 °C. V takšnih razmerah je na Zaplani sicer najbolj mrzlo na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Najvišja temperatura zraka ta dan ni presegla -10 °C, kar pa je bilo v bližnji preteklosti zabeleženo že nekajkrat. Suh sneg je okrepljen severovzhodni veter prenašal v zamete.

 

Suh sneg z vetrom vpliva na kakovost meritev, saj pogosto oklepa merilne naprave in povzroči nezaželeno zmanjšanje pretoka zraka.

 

Vpliv mraza se je po nižinah in mraziščih prvič pokazal v delno jasni noči na 28. februar, ko se je polegel tudi veter. Obdobje izrazitega nočnega ohlajanja je bilo zaradi večerne in nato še jutranje oblačnosti precej krajše, kot bi lahko bilo. Na vremenski postaji Zaplana se je ohladilo na -17,4 °C, kar je ena od najnižjih izmerjenih temperatur na tej lokaciji. Je pa izmerjena vrednost najnižja za mesec februar in če se pozitivni mesečni temperaturni rekordi zadnja leta kar vrstijo, pa je bil do tokratnega mraza zadnji negativni mesečni rekord na Zaplani izmerjen že davnega leta 2010. V okoliških mraziščih se je ohladilo na kar -31 °C, kljub zdaj že močnejšim sončnim žarkom pa se ozračje podnevi ni segrelo na več kot -8 °C. Noč na 1. marec so zaznamovali oblaki in že nekoliko manj mrzla zračna masa, zaradi česar se temperatura tako na vremenski postaji kot tudi v mraziščih ni spustila več tako nizko kot v noči poprej.

 

Razmere v mraziščih, 4. december 2017 – 16. februar 2018

Aktualno merilno obdobje obsega tisti del letošnje zime, ko je bila verjetnost za pojav mraza največja. Januar je postregel z zelo toplim vremenom, nasprotno je mraz pritisnil v decembru in v prvi polovici februarja. Izjemnega mraza nismo beležili, se je pa v mraziščih vendarle ohladilo pod -20 °C.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura, -25,3 °C, izmerjena 10. decembra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -10,9 °C. Pod -20 °C je bilo v mrazišču izmerjeno še 4. decembra (-23,6 °C) in 15. februarja (-23,4 °C). V bližino -20 °C se je temperatura spustila 21. decembra (-19,4 °C) in 16. februarja (-18,9 °C). Najbolj toplo je bilo 29. januarja,  v mrazišču je bilo 13,6 °C, na vremenski postaji nad mraziščem pa 14,3 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček se je, kar je bilo ob prisotnosti snežne odeje pričakovano, izkazalo za hladnejše od Dolince. Tako je bilo predvsem v mrzlih februarskih nočeh, denimo 15. februarja, ko je bilo v Dvojčku izmerjeno -24,0 °C, kar je najmanj na tej lokaciji v tej zimi. V noči pred tem je bila minimalna temperatura v Dvojčku za stopinjo nižja kot v Dolinci, v nekaterih nočeh pa je bila zabeležena tudi večja temperaturna razlika od omenjene. Kako ekstremne temperaturne razmere vladajo v Dvojčku se je pokazalo 16. februarja ponoči, ko je nočni veter premešal nekaj metrov debelo plast mrzlega zraka v mrazišču. Ob tem se je zrak ogrel za približno 10 °C v osmih minutah, in sicer na temperaturo okoliškega zraka, na kar kažejo tudi meritve na zgornji vremenski postaji. V bolj zatišni Dolinci je mrzel zrak ostal ujet vse do jutra.

 

Nenadno nočno ogretje v mrazišču Dvojček.

 

Obilno sneženje, 2. februar 2018

V preteklosti je bilo na območju Zaplane izmerjeno že bistveno več snega, kot ga je zapadlo v minulem sneženju, ki pa se bo zapisalo kot eno najobilnejših sneženj doslej, saj toliko snega v 24 urah ni padlo vse od februarja 1999. Obilne snežne padavine so bile posledica kombinacije počasi se premikajoče hladne fronte od severa in ciklonskega območja v severnem Sredozemlju, ki je z višinskim jugozahodnikom vzdrževalo dotok toplejšega in vlažnega zraka.

Sprva je padal moker sneg, nato vse bolj suh. Priča smo bili zares veliki vremenski spremembi, saj je bilo petkovo jutro še kopno, čez 12 ur je bilo snega pol metra, naslednji dan, dobrih 24 ur kasneje, pa ga je bilo že 68 cm. To je bila najdebelejša izmerjena snežna odeja po februarju 2013. V času sneženja je bila temperatura zraka na Zaplani ves čas pod lediščem, zato ni presenetljivo, da je bilo v manj kot 100 m nižjem Logatcu, kjer je bila temperatura nekoliko nad lediščem, v določenem trenutku skoraj 20 cm snega manj. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno približno 80 mm padavin v obliki snega.

V februarju 2013 je bila snežna odeja na Zaplani sicer enkrat debelejša kot ob tokratnem sneženju, vendar med obema dogodkoma obstaja pomembna razlika, saj se je takrat snežna odeja debelila daljši čas, medtem ko je ob aktualnem sneženju padlo veliko snega v precej krajšem časovnem obdobju, ki je zato povzročil tudi veliko več nevšečnosti.

 

S strehe meteorološke hišice je bil sneg večkrat odstranjen.

 

Vreme na Zaplani januarja 2018

Januar je pokazal vse prej kot zimski obraz, saj je prvi mesec letošnjega leta zaznamovalo za ta čas izjemno toplo vreme. Ob dolgotrajno visoki temperaturi zraka, ki je nekajkrat presegla celo 10 °C, je bila snežna odeja skromna in kratkotrajna. Na območju osrednje Slovenije je bil januar za več kot 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010.

Povprečna januarska temperatura zraka je bila na Zaplani tretja najvišja v merilni zgodovini in je znašala 3,2 °C. V zadnjem obdobju sta temperaturno najbolj odstopala januar 2007 (3,6 °C) in januar 2017 (-4,8 °C). 29. januarja je bila izmerjena za ta mesec druga najvišja temperatura doslej (14,3 °C), nasprotno je bila najnižja mesečna temperatura, izmerjena 18. januarja, izrazito skromna (-4,8 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 15 dneh, nad 10 °C se je povzpela petkrat. Ustaljenega vremena brez padavin smo bili deležni šele v zadnji tretjini meseca. Vsota mesečnih padavin je bila v okviru dolgoletnega januarskega povprečja in je dosegla 105,2 mm. Čeprav je snežilo kar petkrat, pa je šlo z izjemo 2. januarja, ko je bilo izmerjeno 10 cm snega, za zelo majhne količine snežnih padavin. Snežna odeja je prekrivala tla komaj tri dni in tudi v najbolj zatišnih mraziščih je snežna odeja skopnela še pred iztekom januarja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter zahodnih smeri.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2018.

 

Vreme na Zaplani v letu 2017

Leto se je pričelo s povprečno najbolj mrzlim vremenom po letu 1987, toda mraz je kmalu popustil in zaradi previsokih spomladanskih temperatur je ob prvi večji ohladitvi, podobno kot že v letu 2016, prišlo do aprilske pozebe. Poletje je postreglo z velikim številom vročinskih obdobij, najbolj vroče pa je bilo ponovno v avgustu. K sreči so bile zaradi lokalnih neviht padavine časovno ugodno razporejene in vsaj na Zaplani je deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. S septembrom je sledil vremenski preobrat in ponekod se je vsaj prehodno pričela kurilna sezona. V drugi polovici novembra in v decembru so v nekoliko višje ležečih krajih vladale zimske vremenske razmere, vendar bolj v povezavi s snegom, kot mrazom. V osrednji Sloveniji je bilo leto za stopinjo Celzija toplejše od povprečja v obdobju 1981-2010, povprečje je presegla tudi letna višina padavin.

 

5 cm debela toča sodi med zanimivejše in nevarnejše vremenske pojave minulega leta.

 

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,6 °C. Absolutna najnižja temperatura je bila -16,1 °C (11. januar), najvišja 36,6 °C (4. avgust). 4. avgusta je bila izmerjena četrta absolutna najvišja temperatura na vremenski postaji Zaplana, 11. januar pa bo ostal zapisan kot dan, ko je bila brez prisotnosti snežne odeje izmerjena najnižja temperatura doslej. Na območju vremenske postaje so bila tla zamrznjena že 30 cm globoko, ob tem se je v bližnjem mrazišču Dolinca ohladilo do skoraj -22 °C. Po kriteriju povprečne mesečne temperature sta v hladnejšo smer odstopala samo januar in september, ki sta bila hladnejša celo od 30-letnega povprečja v prejšnjem stoletju, ko je bilo podnebje v splošnem opazno hladnejše. Navkljub temu je izrazito prevladovalo pretoplo vreme, saj so bili vsi preostali meseci pretopli, pri čemer so najbolj odstopali februar, marec, junij in avgust.

 

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2017.

 

Minulo leto je bilo nadpovprečno namočeno, skupaj je padlo 1890 mm padavin, kar ustreza 110 % dolgoletnega povprečja na bližnjih meteoroloških postajah z daljšim merilnim nizom. Po mokroti so najbolj izstopali meseci februar, april, september in december. Na Zaplani izrazitejše poletne suše v minulem letu ni bilo, sušna meseca sta bila namreč januar in oktober, so pa lokalne poletne nevihte poleg blagodejnega dežja žal prinesle tudi točo in močan veter. Najvišja snežna odeja, visoka 40 cm je bila izmerjena 1. decembra. Samo v novembru pa do sredine decembra je bilo zabeleženih več dni s snežno odejo kot v celotni zimski sezoni 2016/2017.

 

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2017 v primerjavi s preteklimi leti.

 

Leto 2017 je bilo po temperaturnih razmerah pestro, sploh v primerjavi z minulimi štirimi leti. Več je bilo tako dni s temperaturo nad 25 in 30 °C, kot dni s temperaturo pod lediščem in -10 °C. Mrzli dnevi so se pojavljali zlasti v januarju, ko pa mraz ni sovpadel s snežno odejo. V mraziščih je bilo posledično najbolj mrzlo v decembru, ko je bila zračna masa sicer precej manj mrzla, je bila pa zato prisotna snežna odeja, ki je v mraziščih omogočala močnejše ohladitve vse do -25 °C.

 

Potek vremena v letu 2017 na vremenski postaji Zaplana.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy