Žled v zimi 1996/1997
Žled se je prviÄ pojavil 22. in 23. decembra 1996. Glede na podatke z okoliÅ¡kih meteoroloÅ¡kih postaj je na Zaplani padlo med 40 in 50 mm dežja, ki je pri temperaturi pod lediÅ¡Äem zmrzoval ob stiku s podlago. Snežiti je priÄelo 24. decembra, pred tem pa snežne odeje Å¡e ni bilo. V tednu, ki je sledil, se je temperatura ponoÄi spuÅ¡Äala do okoli -15 °C, Äez dan pa se je pogosto ogrelo le do -10 °C. MoÄno je snežilo v prvih januarskih dneh, ko se je snežna odeja odebelila na okoli pol metra. Pri temperaturi -11 °C je padal tudi zmrznjen dež. 3. januarja se je spet pojavil žled, saj je ob 30 mm novih padavin in temperaturi pod lediÅ¡Äem na Zaplani padlo le nekaj cm novega snega. Tega dne je padlo na logaÅ¡kem Å¡e posebej veliko dežja v primerjavi z bližnjo okolico. Dan kasneje je padla veÄina padavin (20 mm) že v obliki snega. Po novem sneženju so bile razmere 10. januarja že zelo zaostrene, saj je žled vztrajal zelo dolgo Äasa, pihal je okrepljen vzhodni veter,  snega je bilo že do 70 cm, ob skoraj stalno prisotni poboÄni megli v prvih dneh januarja pa je nastajalo tudi ivje. Na Zaplani je poÅ¡kodovalo 220 kV daljnovod KleÄe-DivaÄa, nizkonapetostno elektriÄno in telefonsko omrežje. Spodnje fotografije so bile posnete v Äasu decembrskega žleda in ne kažejo januarskih razmer, ki so se Å¡e zaostrile z novim žledom in snegom. Do veÄje otoplitve je priÅ¡lo Å¡ele po 20. januarju.
Na razdalji 200 m so vidni v led okovani elektriÄni vodniki daljnovoda KleÄe-DivaÄa.
Debel žled na vetru izpostavljeni smreki za hišo.
Žled je povzroÄil najveÄ Å¡kode med listavci.
Zaradi 6-dnevne prekinitve z elektriko moderni ogrevalni sistemi niso delovali, kurjenje na drva pa se je v tistem Äasu opuÅ¡Äalo tudi na podeželju in tako je bil v tistih prazniÄnih dneh zlasti vikendaÅ¡ki del naselja Zaplana precej izpraznjen. Žled je eden od najbolj neprijetnih vremenskih dogodkov, saj toliko težav, kot jih lahko povzroÄijo debele in dolgotrajne ledene obloge, jih ne more Å¡e tako visok sneg. Po drugi strani pa gre posebno ob sonÄnem vremenu za pravljiÄno okraÅ¡eno ledeno pokrajino. Fotografiji avtorja Tadeja Tume prikazujeta žled na obmoÄju bližnjega Zavratca.
Debelina ledenih oblog se spreminja na majhne razdalje in je odvisna od veÄ dejavnikov, najbolj pa od intenzitete padavin in povpreÄne hitrosti vetra. Z veÄjo intenziteto dežja in povpreÄno hitrostjo vetra veÄ dežja zmrzne neposredno v ledeni oklep. Iz napisanega sledi, da so zaradi izpostavljenosti najbolj ogroženi daljnovodi. Na Zaplani se je ob žledu januarja 1997 prelomil steber 220 kV daljnovoda KleÄe-DivaÄa (edini poruÅ¡eni steber na omenjeni daljnovodni trasi), ki je speljan po izpostavljenih severnih poboÄjih hriba Strmica (625 m). Na tej mikrolokaciji se zaradi prehajanja nizkih oblakov iz severovzhoda bolj kot kjerkoli drugod na Spodnji Zaplani pojavlja tudi ivje. Vrhovi smrek so se nagibali in lomili na severovzhodno stran, od koder na Zaplani navadno piha veter. Na vetru izpostavljenih predmetih je nastala nadpovpreÄna debela plast ledu (smreka za hiÅ¡o na tretji fotografiji), nasprotno pa so bile v nekaterih zatiÅ¡nih legah ledene obloge precej tanjÅ¡e. Po ocenah se je decembra 1996 na izpostavljenih mestih nabralo 5 cm ledu, po januarskem dežju pa je bila ledena obloga Å¡e debelejÅ¡a. V novembru 1985 je bil žled zaradi veÄ padavin predvidoma debelejÅ¡i, koliÄina snežnih padavin pa je bila manjÅ¡a kot ob žledni ujmi v zimi 1996/1997, ko je Å¡lo predvsem za uniÄujoÄo kombinacijo žledoloma in snegoloma.
“Sponke” na mestu poruÅ¡enega stebra v naselju Ograje na Spodnji Zaplani.
Dodatne informacije:
NaÅ¡ Äasopis in LogaÅ¡ke novice: posledice žledu
Viri podatkov:
– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si
– fotografije avtorja Tadeja Tume (spletna aplikacija Google Earth)
– dnevnik ljubiteljskega opazovalca vremena v naselju Zaplana-Ograje (obdobje 1991-2005)
– Sensitivity of Selected Freezing Rain Models to Meteorological Data (.pdf)
– The Development of a U.S. Climatology Of Extreme Ice Loads (.pdf)
– revija slovenskega elektrogospodarstva NaÅ¡ stik, februar 2009 (.pdf)


