Žled v zimi 1996/1997

Žled se je prvič pojavil 22. in 23. decembra 1996. Glede na podatke z okoliških meteoroloških postaj je na Zaplani padlo med 40 in 50 mm dežja, ki je pri temperaturi pod lediščem zmrzoval ob stiku s podlago. Snežiti je pričelo 24. decembra, pred tem pa snežne odeje še ni bilo. V tednu, ki je sledil, se je temperatura ponoči spuščala do okoli -15 °C, čez dan pa se je pogosto ogrelo le do -10 °C. Močno je snežilo v prvih januarskih dneh, ko se je snežna odeja odebelila na okoli pol metra. Pri temperaturi -11 °C je padal tudi zmrznjen dež. 3. januarja se je spet pojavil žled, saj je ob 30 mm novih padavin in temperaturi pod lediščem na Zaplani padlo le nekaj cm novega snega. Tega dne je padlo na logaškem še posebej veliko dežja v primerjavi z bližnjo okolico. Dan kasneje je padla večina padavin (20 mm) že v obliki snega. Po novem sneženju so bile razmere 10. januarja že zelo zaostrene, saj je žled vztrajal zelo dolgo časa, pihal je okrepljen vzhodni veter,  snega je bilo že do 70 cm, ob skoraj stalno prisotni pobočni megli v prvih dneh januarja pa je nastajalo tudi ivje. Na Zaplani je poškodovalo 220 kV daljnovod Kleče-Divača, nizkonapetostno električno in telefonsko omrežje. Spodnje fotografije so bile posnete v času decembrskega žleda in ne kažejo januarskih razmer, ki so se še zaostrile z novim žledom in snegom. Do večje otoplitve je prišlo šele po 20. januarju.

zled1Žled decembra 1996.

zled2Na razdalji 200 m so vidni v led okovani električni vodniki daljnovoda Kleče-Divača.

zled3Debel žled na vetru izpostavljeni smreki za hišo.

zled6Žled je povzročil največ škode med listavci.

Zaradi 6-dnevne prekinitve z elektriko moderni ogrevalni sistemi niso delovali, kurjenje na drva pa se je v tistem času opuščalo tudi na podeželju in tako je bil v tistih prazničnih dneh zlasti vikendaški del naselja Zaplana precej izpraznjen. Žled je eden od najbolj neprijetnih vremenskih dogodkov, saj toliko težav, kot jih lahko povzročijo debele in dolgotrajne ledene obloge, jih ne more še tako visok sneg. Po drugi strani pa gre posebno ob sončnem vremenu za pravljično okrašeno ledeno pokrajino. Fotografiji avtorja Tadeja Tume prikazujeta žled na območju bližnjega Zavratca.

zled11

zled12

Debelina ledenih oblog se spreminja na majhne razdalje in je odvisna od več dejavnikov, najbolj pa od intenzitete padavin in povprečne hitrosti vetra. Z večjo intenziteto dežja in povprečno hitrostjo vetra več dežja zmrzne neposredno v ledeni oklep. Iz napisanega sledi, da so zaradi izpostavljenosti najbolj ogroženi daljnovodi. Na Zaplani se je ob žledu januarja 1997 prelomil steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača (edini porušeni steber na omenjeni daljnovodni trasi), ki je speljan po izpostavljenih severnih pobočjih hriba Strmica (625 m). Na tej mikrolokaciji se zaradi prehajanja nizkih oblakov iz severovzhoda bolj kot kjerkoli drugod na Spodnji Zaplani pojavlja tudi ivje. Vrhovi smrek so se nagibali in lomili na severovzhodno stran, od koder na Zaplani navadno piha veter. Na vetru izpostavljenih predmetih je nastala nadpovprečna debela plast ledu (smreka za hišo na tretji fotografiji), nasprotno pa so bile v nekaterih zatišnih legah ledene obloge precej tanjše. Po ocenah se je decembra 1996 na izpostavljenih mestih nabralo 5 cm ledu, po januarskem dežju pa je bila ledena obloga še debelejša. V novembru 1985 je bil žled zaradi več padavin predvidoma debelejši, količina snežnih padavin pa je bila manjša kot ob žledni ujmi v zimi 1996/1997, ko je šlo predvsem za uničujočo kombinacijo žledoloma in snegoloma.

daljnovod“Sponke” na mestu porušenega stebra v naselju Ograje na Spodnji Zaplani.

 

Dodatne informacije:

Naš časopis in Logaške novice: posledice žledu

 

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

– fotografije avtorja Tadeja Tume (spletna aplikacija Google Earth)

– dnevnik ljubiteljskega opazovalca vremena v naselju Zaplana-Ograje (obdobje 1991-2005)

– Sensitivity of Selected Freezing Rain Models to Meteorological Data (.pdf)

– The Development of a U.S. Climatology Of Extreme Ice Loads (.pdf)

– revija slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, februar 2009 (.pdf)

 

Comments are closed.

LouiseBrooks theme byThemocracy