Preko večjega dela Evrope se je hitro premeščala izrazita hladna fronta in v sredo 22. oktobra zjutraj prešla Slovenijo. Skupaj z močno ohladitvijo so se odvijali izraziti vremenski procesi v obliki močnega vetra in neviht. Ob koncu padavin se je močno spustila tudi meja sneženja.

V drugi polovici noči je na Zaplani pihal zmeren severni veter z maksimalno izmerjeno hitrostjo vetra 35 km/h. Zaradi redkejših meritev vetra je bila hitrost sunkov vetra zagotovo še nekoliko večja, vendar tudi glede na podatke nekaterih bližnjih vremenskih postaj s kakovostnejšimi meritvami vetra veter na obravnavanem območju ni bil posebej močan in tudi ni povzročal gmotne škode. Izjema je vremenska postaja na izpostavljeni lokaciji Medvedjega Brda (788 m nadmorske višine), ki je izmerila sunek vetra 81 km/h. Na vremenski postaji Zaplana je v celotnem poslabšanju padlo 40,2 mm padavin, v uvodu poslabšanja je padala sodra, ob koncu padavin pa je pri temperaturi 1,9 °C predvidoma za krajši čas tudi snežilo. Precej več padavin je padlo severno od Zaplane na območju Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja.

Nočni posnetek sodre, ki bi lahko bila do jutra zaradi taljenja napačno prepoznana kot sneg.

Fronte v oktobru so lahko še precej bolj zimske. Oktobra 2012 je bila na Zaplani snežna odeja visoka 23 cm, oktobra 2011 je prvič snežilo že 7. dne v mesecu, v omenjenem oktobru pa je nato padlo še 25 cm snega in prišlo je do snegoloma. Nobena od opisanih snežnih epizod v oktobru se ni končala z mrazom, glede tega pa je bil izjemen oktober 2003, ko je sneženju z več kot 20 cm snega sledila jasna, nevetrovna in zato mrzla noč, tekom katere se je na vremenski postaji Zaplana ohladilo do -8 °C, v mrazišču Dolinca tik pod omenjeno vremensko postajo pa celo do -21 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

V merilnem obdobju med 15. septembrom in 20. oktobrom so se nadaljevale neugodne vremenske razmere za večje ohladitve v mraziščih. Temperatura zraka se je le enkrat s težavo spustila pod ledišče, saj je bilo 24. septembra -0,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tisti noči ohladilo na 6,1 °C. Do 0,3 °C se je v mrazišču ohladilo 29. septembra, najnižja temperatura v prvih 20. dneh oktobra pa je bila komaj 0,4 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 21. septembra, ko je bilo ob zahodniku 23,7 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 22,5 °C. Za nami so torej meseci nestanovitnega vremena, zaradi česar je bil v mrazišču v obdobju do 20. oktobra zadnji izrazitejši mraz zabeležen v začetku junija.

Letošnji september je bil v primerjavi z zadnjim desetletjem povprečno topel mesec, pretirano pa ni presegel niti dolgoletnega povprečja 1961-1990. Količina padavin je bila velika, a za prvi mesec meteorološke jeseni povsem običajna.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 13,9 °C je bil letošnji september povprečno topel tudi na vremenski postaji Zaplana. Po letu 2006 se je namreč zvrstilo nekaj hladnejših, kot tudi toplejših septembrov. Najtopleje je bilo s 16,5 °C septembra 2011, najhladnejši pa je bil z 12,0 °C september 2007. Najnižja temperatura minulega meseca je bila 5,0 °C (26. septembra), najvišja pa 26,1 °C (9. septembra). Po letu 2002 je bila negativna septembrska temperatura zabeležena samo leta 2008, temperatura nad 30 °C pa leta 2011. Padlo je 200,4 mm padavin, kar je približno toliko, kolikor znaša tudi dolgoletno septembrsko povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Največja dnevna količina dežja, 62 mm, je bila za preteklih 24 ur izmerjena 13. septembra zjutraj. Mesec se je zaključil z nekaj jasnimi popoldnevi in meglenimi nočmi. Debelejša megla v Logatcu je bolj zavirala nočno ohlajanje kot plitvejša na Spodnji Zaplani, kjer je bila zato jutranja temperatura v kar nekaj dneh nižja od tiste v običajno hladnejšem Logatcu. Na vremenski postaji Zaplana je v septembru prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2014.

Minulo meteorološko poletje je bilo na območju osrednje Slovenije za približno stopinjo Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja med letoma 1961 in 1990. Na prvi pogled idilično poletje z zmernimi temperaturami pa je skazilo spremenljivo vreme z nadpovprečnimi, če ne ravno rekordno obilnimi padavinami. Ob vsem tem niso izostala niti neurja.

Pred desetletji je bila večina poletij hladnejša od letošnjega, zaradi kratkega niza meteoroloških meritev pa je bilo poletje 2014 s povprečno temperaturo 17,2 °C na vremenski postaji Zaplana najhladnejše doslej. Temperaturni odklon ni bil velik, saj so bila po letu 2006 še štiri poletja s povprečno temperaturo nižjo od 18 °C. S temperaturo 17,6 °C je bilo do zdaj najhladnejše poletje 2006, najtoplejše pa leta 2012 z 19,4 °C. Vročinski valovi so bili redki in neizraziti, edini pravi vročinski val pa je v juniju minil v znamenju vzhodnega vetra, kar v primeru Zaplane pomeni še zmernejše temperature od tistih, ki bi se pojavile ob jugozahodniku. Temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana tako le enkrat presegla 30 °C. V preteklosti so se pojavljala poletja tudi povsem brez vročih dni, v novejšem času se je na Zaplani to nazadnje zgodilo poleti 2008. Če je bilo za minula poletja značilno več kot 40 dni s temperaturo zraka nad 25 °C, pa je bilo letos takšnih dni samo 26. Obe temperaturni skrajnosti sta bili zabeleženi že v začetku juniju. 1. dne v mesecu se je temperatura spustila do 4,7 °C, 11. junija pa se je ogrelo do 30,6 °C. Megla v poletju na Zaplani ni neobičajen pojav, ob veliki namočenosti tal in zraka v letošnjem poletju pa se je ta pojavljala še pogosteje kot sicer, zlasti na Spodnji Zaplani, kjer se z razliko od višjih predelov poleg pobočne megle zjutraj pojavlja tudi radiacijska megla iznad bližnjega Logaškega polja. Padavine so bile pogoste in predvsem mesec julij si bomo zapomnili po rekordno velikem številu padavinskih dni. Skupna višina padavin v poletju je na Zaplani dosegla 449,2 mm in zanimivo ni presegla rekordno namočenega poletja 2007, ko je padlo še dobrih 40 mm več dežja. Poletji se po kriteriju padavin sicer pomembno razlikujeta po njihovi razporeditvi. Če so bile padavine v letošnjem poletju razporejene dokaj enakomerno, pa je velik delež padavin v poletju 2007 odpadel na en sam padavinski dogodek lokalnega značaja, ko je v začetku julija na ožjem območju med Vrhniko in Logatcem v le nekaj urah padlo 150 mm dežja. Močne nevihte so se pojavljale tudi letos, pri čemer sta bili na Zaplani še posebej hudi julijska nevihta s točo in avgustovska nevihta z močnim vetrom.

Spodnja tabela prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2014 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilni mesti na Šentjoštu in Ulovki sta izrazito višinski, merilni mesti Dolinca in Dvojček pa se nahajata v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2014.

Lansko vroče in sušno poletje je letos nasledilo spremenljivo poletje z veliko manjšim številom vročih in toplih dni, edini vročinski val pa je sovpadel z vzhodnim vetrom, ob katerem je vročina na Zaplani najbolj izrazita v zatišnih legah. To je vzrok, da so letos po maksimalni temperaturi zatišna mrazišča bolj odstopala od vremenske postaje Zaplana kot v minulih nekaj poletjih, ko se je vročina pojavljala ob jugozahodniku. Zelo očitna je tudi odsotnost temperaturne inverzije, saj če je bila postaja Zaplana v lanskem poletju zaradi hladnejših noči za 1 °C hladnejša od Šentjošta, sta bili omenjeni postaji po povprečni temperaturi letos identični. Nasprotno se je temperaturna razlika med Zaplano in Ulovko glede na lansko poletje povsem ohranila. Zanimiva je vsekakor visoka temperatura zraka na Ulovki 11. junija, ki je posledica menjave vetra v poznih popoldanskih urah omenjenega dne. V juniju je bila Ulovka vseskozi hladnejša od postaje Zaplana in tudi 11. junija popoldne temperatura ni presegla 30 °C, vendar je na Ulovki proti večeru prej kot na Spodnji Zaplani prišlo do menjave vetra, namesto vzhodnika se je pojavil jugozahodnik, pri čemer je temperatura porasla na 31,2 °C. Ker je že naslednji dan prišlo do pooblačitev, v nadaljevanju poletja pa ni bilo vročinskih valov, je bila na Ulovki izmerjena višja poletna temperatura zraka kot na Spodnji Zaplani. Topla noč s temperaturo vsaj 20 °C je bila 12. junija zabeležena na Šentjoštu in Ulovki, na slednji lokaciji se temperatura ponoči ni spustila pod 21,4 °C. Začetek poletja so zaznamovala hladna jutra, ko se je v mraziščih temperatura redno spuščala pod ledišče. Še hladnejši uvod v poletje se je v mraziščih zgodil poleti 2006.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

V merilnem obdobju med 16. avgustom in 15. septembrom so se nadaljevale neugodne vremenske razmere za večje ohladitve v mraziščih. Za razliko od pričetka poletja, ko se je zvrstilo kar nekaj hladnih noči, se v nadaljevanju poletja temperatura zraka v mraziščih ni več spustila pod ničlo in tako je bilo tudi v prvi polovici meseca septembra. Najnižja temperatura zraka merilnega obdobja, 1,5 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 29. avgusta. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tistem jutru ohladilo na 9,9 °C. Na 2,2 °C se je temperatura v mrazišču spustila še 17. in 18. avgusta. Prva polovica septembra je minila brez negativne temperature zraka, hkrati pa je postregla z najvišjo temperaturo merilnega obdobja, saj je bilo v Dolinci 9. septembra 26,4 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne ob jugozahodniku 26,1 °C. Sosednje mrazišče Dvojček je bilo toplejše od Dolince, najnižja temperatura je znašala 2,6 °C, najvišja pa 27,2 °C.

Muhasto poletno vreme se je nadaljevalo tudi v mesecu avgustu, kljub temu je bilo avgustovsko vreme v osrednji Sloveniji za nekaj desetink °C toplejše od povprečja obdobja 1961-1990. Tudi z vidika zadnjega desetletja avgust 2014 ni bil najhladnejši doslej, dejstvo, da sta se zvrstila že dva zaporedna vremensko nestalna poletna meseca pa postavlja v povsem drugačno luč predvsem letošnje poletje. Ob splošni veliki namočenosti je bila na Zaplani v različnih oblikah pogosta tudi megla, ki je na trenutke pričarala novembrske občutke.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 16,8 °C je bil letošnji avgust na vremenski postaji Zaplana drugi najhladnejši od pričetka meritev leta 2006. Povprečna temperatura je bila za 1,7 °C višja od najhladnejšega avgusta 2006, najtoplejši v obdobju meritev pa je bil s temperaturo 20,3 °C avgust 2012. Najnižja temperatura v minulem mesecu je bila 7,5 °C (17. avgusta), najvišja pa 28,3 °C (11. avgusta). Temperaturna meja 25 °C je bila presežena v 7 dneh, pravega vročinskega vala pa ni bilo in tako tudi popoldnevov nad 30 °C nismo beležili. Padlo je 143,4 mm padavin, kar je približno toliko, kolikor znaša tudi dolgoletno avgustovsko povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Po julijski toči je avgusta Zaplano prizadel še močan zahodni veter, ki je ob nevihti 21. avgusta povzročil gmotno škodo na posameznih strehah in podrl nekaj smrek. Veter je bil kratkotrajne narave in tako ni bistveno vplival na povprečje omenjenega dne. V povprečju je bil tako najbolj vetroven 12. avgust, ko je pihal vzhodni veter. Ta veter je izrazito prevladoval tudi na mesečni ravni.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2014.

 

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

 

Ob prehajanju hladne fronte v noči na četrtek, 21. avgusta, so se nevihte iznad jugozahodne Slovenije širile v notranjost države. Ob prehodu nevihtne linije je med 2. in 3. uro zjutraj v okolici Logatca pihal močan veter zahodnih smeri. Močan veter so spremljale obilne, a večinoma kratkotrajne padavine.

Na vremenski postaji Zaplana je bil izmerjen najmočnejši sunek vetra 46 km/h, na bližnji postaji Petkovec pa 51 km/h. Postaja Zaplana stoji v zatišju jugozahodnika, v obeh primerih pa merita postaji hitrost vetra v časovnem intervalu 14 sekund in tako ostanejo najmočnejši sunki vetra pogosto nezabeleženi. Na Medvedjem Brdu je vremenska postaja s pogostejšimi meritvami vetra izmerila sunek vetra 81 km/h. Na Zaplani je padlo 18,7 mm dežja, zaradi močnega vetra pa je nekaj padavin predvidoma odneslo tudi mimo dežemera. Na Zaplani je veter v Strmici in v Prezidu povzročil manjšo gmotno škodo na posamičnih strehah, v gozdu pa škode ni bilo, predvidoma zaradi že tako polomljenih smrek po žledu in vetrolomu v lanskem juliju. Do vetroloma pa je zaradi kanaliziranja vetra prišlo nekoliko zahodneje na območju Cest pri Logatcu, kjer je veter ruval zlasti večje smreke.

Gmotna Å¡koda v Prezidu.

Vetrolom na območju Cest pri Logatcu.

Daleč najmočnejši veter je v delu Zaplane divjal ob tornadu leta 1986, vendar za hitrost vetra ob omenjenem dogodku obstajajo le ocene. Največja hitrost vetra 59 km/h je bila na Zaplani izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 in 29. julija 2013 pa močan nevihtni piš.

Viri podatkov:

– vremenski postaji Petkovec in Medvedje Brdo

V merilnem obdobju med 8. junijem in 16. avgustom splošne vremenske razmere niso omogočale večjih ohladitev v mraziščih. Noči z močnejšim ohlajanjem so bile redkejše kot v minulih precej sušnejših poletjih, vsebnost vlage v zraku je bila velika in zaradi megle so se pojavljale motnje pri nočnem zniževanju temperature. Najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju, 0,7 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 18. junija. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tistem jutru ohladilo na 9,7 °C. Dan kasneje je bilo v mrazišču 1,0 °C, 4. julija pa 1,1 °C. V še nekaj drugih nočeh se je temperatura spustila pod 3 °C, največje dnevno kolebanje temperature pa je bilo zabeleženo ob manjšem vročinskem valu z vzhodnimi vetrovi v prvi polovici junija, ko je še vztrajalo obdobje nižje vlažnosti zraka in tal. Tako se je z dnevnih 30,6 °C 10. junija pa do naslednjega jutra ohladilo na 3,6 °C. S te nizke jutranje temperature se je nato 11. junija ogrelo do popoldanskih 31,9 °C, najvišje temperature merilnega obdobja. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne 30,6 °C.

 

Julij je bil mesec, ko je praktično vsak dan deževalo, vendar je bila rekordna količina padavin zabeležena le na območju Slovenske Istre. Čeprav je bil mesec najhladnejši v zadnjih letih smo po kriteriju dolgoletne povprečne temperature zraka beležili zgolj povprečen julij. V osrednji Sloveniji je bilo julija celo nekoliko topleje od povprečja obdobja 1961-1990. Kljub za ta čas običajno topli zračni masi je bila temperatura zraka nižja zaradi oblačnega vremena.

 V juliju se je na Zaplani pojavljala tudi megla, zjutraj predvsem kot radiacijska, ob deževnem vremenu kot pobočna megla.

S povprečno mesečno temperaturo 17,7 °C je bil letošnji julij na vremenski postaji Zaplana najhladnejši od pričetka meritev leta 2006. Povprečna temperatura je bila za 0,3 °C nižja od doslej najhladnejšega julija 2011, najtoplejši v času meritev pa je bil s temperaturo 20,6 °C julij 2006. Najnižja temperatura v minulem mesecu je bila 9,2 °C (1. julija), najvišja pa 29,7 °C (19. julija). Nad 25 °C se je ogrelo v osmih dneh, prvič po juliju 2009 pa temperatura ni presegla 30 °C. Padlo je 189,4 mm padavin, kar je 120 % dolgoletnega julijskega povprečja na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Letošnji julij je bil na Zaplani izjemen po številu padavinskih dni, ki jih je bilo kar 18, še v treh dneh pa šibke padavine niso presegle merilnega praga dežemera (0,2 mm). Kljub velikemu številu padavinskih dni je bila količina padavin za mesec julij šele tretja največja po letu 2006. V okolici Logatca so padavine večinoma še manj odstopale od običajnih razmer, saj je bila vremenska postaja Zaplana zaradi lokalnih neviht v primerjavi z okolico deležna več dežja. Eden od pomembnejših padavinskih dogodkov je bila nevihta 27. julija, ko je na Zaplani padala celo toča, drugod v okolici pa so bile padavine večinoma precej skromnejše. Na Zaplani sta bila še bolj mokra julija v letih 2007 in 2008 (260 oz. 249 mm dežja). Julija 2008 je bilo veliko padavinskih dni in padavine so bile razporejene podobno enakomerno kot letos, v juliju 2007 pa je bila situacija ravno nasprotna, saj je takrat več kot polovica mesečnih padavin padla 2. julija v zgolj treh urah.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2014.

 

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

V letošnjem poletju na vreme v Sloveniji pogosto vpliva višinsko jedro hladnega zraka. Vpliv jedra na vreme pri nas je odvisen od letnega časa, v poletju pa so ob tem pogoste nevihte, ki so mogoče v kateremkoli času in ne zgolj čez dan. Zaradi pogosto nepredvidljivega gibanja jedra je otežena zlasti vremenska napoved.

V soboto 26. julija so že pred poldnevom nastajali mogočni kopasti oblaki in kmalu so se pojavile prve nevihte. Iznad Tržaškega zaliva se je širil nevihtni sistem, v njegovem sprednjem delu pa je nastala nevihtna linija. V delu linije so se padavine okrepile, po posnetkih vremenskega radarja predvsem na območju Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja. Ob močnem dežju se je na vremenski postaji Zaplana sprva pojavila sodra, po krajši prekinitvi pa je nevihtno dogajanje doseglo svoj višek s padanjem toče premera do 2 cm.

 Najmočnejše padavine so zajele območje Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja.

Po klasičnih meritvah je v času celotne nevihte padlo 45,1 mm dežja, preračunano iz 47 sekundnega merilnega intervala elektronskega dežemera pa je znašala intenziteta najmočnejšega naliva 230 mm/h, kar je sicer redkost, nikakor pa ne gre za rekordno vrednost. Podobno kot se je dogajalo že v prvi polovici letošnjega poletja je tudi tokrat nevihta skoraj povsem obšla mesto Logatec, kjer tik po nevihti količina padavin ni presegla 2 mm. Aktivnost strel je bila velika in ob razelektritvah so se na vremenski postaji pojavile tehnične težave v delovanju vetromera, elektronski dežemer pa je zaradi odbijanja toče izmeril kar 5 mm manj padavin kot klasična posoda, v kateri so zaradi večje globine ostala ujeta vsa ledena zrna.

Toča je relativno pogost spremljevalec neviht tudi na Zaplani, čeravno se na tem območju zelo debela toča ne pojavlja. Zrna toče s premerom okoli 3 cm so bila zabeležena ob nevihti 30. maja 2008 in to je za sedaj največja opažena toča.

Viri podatkov:

– radarska slika padavin na portalu ARSO-meteo.si

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Logatec