Letošnje meteorološko poletje je temperaturno povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 preseglo za kar 3 °C in je bilo na državni ravni večinoma drugo najbolj vroče doslej. Z izjemo junija ni postreglo z rekordno vročino. Odsotnost izjemne vročine in tako rekoč dnevne plohe in nevihte so razlog, zaradi katerega poletje pri marsikom ni pustilo vtisa temperaturno tako izjemnega poletja. Padavinska slika je bila razmeroma ugodna, saj je bilo poletje na Zaplani prizanesljivo tako z neurji, kot s hujšo sušo.

S povprečno temperaturo 20,1 °C je bilo poletje 2019 na vremenski postaji Zaplana najtoplejše doslej, v najtoplejšem poletju 2003 se na Zaplani namreč še niso izvajale redne dnevne meritve temperature zraka. Najhladnejše poletje v merilnem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), najtoplejše pa 2017 (19,6 °C). Drugače kot v preteklih letih največje vročine nismo doživeli v avgustu, temveč že v mesecu juniju. Nad 30 °C se je temperatura prvič povzpela relativno zgodaj, 12. junija, najbolj vroče je bilo 27. junija (za ta mesec rekordnih 33,7 °C), v juniju pa je bilo prvega dne zabeleženo tudi najbolj sveže jutro minulega poletja (6,6 °C). Temperaturnih junijskih presežkov s tem ni bilo konec, saj je bila 28. junija zabeležena še topla noč, v kateri se najnižja nočna temperatura ni spustila pod 20 °C. Julij se je zaključil z nizom zelo soparnih dni.

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 242,2 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja. Padavin je, čeprav so bile časovno enakomerno razporejene, primanjkovalo v juniju in avgustu, julijske padavine pa so bile mnogo bližje povprečju. Pojavili sta se dve krajši sušni obdobji z nič ali le malo padavinami, prvo v sredini junija in drugo ob koncu avgusta. Posebej izstopajočega padavinskega dogodka ni bilo, še največ dežja v enem dnevu, 50 mm, je 22. junija padlo v treh nalivih. 21. in 22. junija so neurja prizadela zlasti Zgornjo Zaplano, prvi dan je namreč v okolici Ulovke padala toča s premerom vsaj 2 cm, naslednji dan pa je med deževjem strela poškodovala razgledni stolp na Planini nad Vrhniko.

Spodnja razpredelnica kaže število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2019.

Podobno kot lani tudi tokrat izstopa velika razlika v številu vročih dni med Ulovko in vremensko postajo na Spodnji Zaplani, ki pa jo je mogoče povsem enostavno pojasniti. Temperatura na Zaplani je kar šestkrat le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, pri čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno vrednostjo. Poletje je na lokaciji vremenske postaje Zaplana minilo z doslej največjim številom toplih dni s temperaturo nad 25 °C, postreglo pa je tudi z eno toplo nočjo. Na Ulovki so bile štiri tople noči, kjer pa jih je bilo v preteklosti lahko že mnogo več, denimo v poletju 2013 kar 13. V mrazišču Dolinca se temperatura poleti ni spustila pod ničlo. Vzrok za to je enak kot v zadnjih dveh poletjih in sicer v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Tako so hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika in s tem v mrazišču ni bilo ustreznih pogojev za kakšno izrazito ohladitev. Najvišja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca je bila veliko višja kot na vremenski postaji Zaplana, kar je posledica vročine, ki je pogosto sovpadla z vzhodnim vetrom. Ob tem vetru vlada v mrazišču izrazito zatišje, zaradi česar prihaja podnevi do močnejšega ogrevanja zraka.

Avgust je bil za 2 °C toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. Zadnji mesec letošnjega meteorološkega poletja ni sledil tradiciji minulih let, ko smo večkrat ravno v avgustu beležili največjo poletno vročino. Pogoste plohe in nevihte so ustvarile vtis nestanovitnega vremena, pa čeprav je količina padavin močno zaostala za dolgoletnim povprečjem.

Po kriteriju povprečne mesečne temperature zraka je za nami eden izmed najtoplejših avgustov, saj je na vremenski postaji Zaplana povprečna avgustovska temperatura znašala 19,8 °C. Doslej je v pozitivno smer najbolj odstopal avgust v letih 2012 in 2018 (20,3 °C), v negativno smer pa avgust 2006 (15,1 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 12. avgusta (31,7 °C), najnižja pa 17. avgusta (9,7 °C). Do 30 °C ali več se je ogrelo v treh dneh, nad 25 °C pa v 18 dneh. Mesečna višina padavin je znašala 53,9 mm in ni presegla niti polovice avgustovskega povprečja. Ob koncu meseca vsakodnevne nevihte konkretnega dežja Zaplani niso prinesle, kljub vse bolj sušnim razmeram pa je bila zaradi vlažnega ozračja megla redni spremljevalec mirnih in relativno toplih noči. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2019.

Letošnji julij je bil za dobro stopinjo Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. Osrednji poletni mesec so posebno v njegovi prvi polovici zaznamovale pogoste padavine, ki količinsko na Zaplani povprečja niso dosegle. Zaradi lokalnih neviht je bilo ponekod v okolici omenjeno povprečje lahko tudi preseženo.

Na vremenski postaji Zaplana je povprečna julijska temperatura zraka znašala 19,7 °C. Po kriteriju povprečne mesečne temperature sta doslej najbolj odstopala julij 2014 (17,7 °C) in 2015 (z 21,2 °C tudi najtoplejši mesec nasploh). Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 1. in 26. julija (33,0 °C), najnižja pa 11. julija (8,4 °C). Nad 30 °C se je ogrelo šestkrat, nad 25 °C pa v 19 dneh. Po prehodu hladne fronte je po 8. juliju sledilo več kot teden dni dolgo obdobje svežih popoldnevov, ko temperatura ni presegla 25 °C, v dveh dneh pa je ostala tudi pod 20 °C. Ob koncu meseca smo se soočili z zelo soparnim vremenom in toplejšimi nočmi. Mesečna vsota padavin je znašala 125,8 mm in je predstavljala 90 % julijskega povprečja. Enakomerna razporejenost sicer nekoliko podpovprečnih padavin je lahko pri marsikom ustvarila vtis nestanovitnega vremena. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra, močnejši sunki severozahodnega in nato vzhodnega vetra do okoli 50 km/h pa so bili izmerjeni ob nevihti 3. julija.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2019.

Po prehladnem maju smo se v mesecu juniju vrnili na izrazito nadpovprečne temperaturne vrednosti. Mesec je bil za 4 °C toplejši od junijskega povprečja v obdobju 1981-2010, pri čemer je bil temperaturni odklon od povprečja večji kot v maju. Prvi mesec meteorološkega poletja so zaznamovali vročinski junijski rekord, veliko število sončnih ur in majhna količina padavin.

Na vremenski postaji Zaplana sta po povprečni temperaturi zraka doslej najbolj odstopala junij 2009 (16,1 °C) in junij 2017 (18,7 °C). Slednjega je letošnji junij s povprečno temperaturo 20,7 °C močno presegel. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 27. junija (rekordnih 33,7 °C), ena najvišjih junijskih temperatur doslej pa je bila izmerjena tudi 14. dne (32,6 °C). Čez 30 °C se je ogrelo v štirih dneh. Najnižja mesečna temperatura je bila 1. junija (6,6 °C). Ob koncu meseca je bil temperaturni potek še posebej pester. Najbolj vročemu dnevu je sprva sledila noč na 28. junij, ko je bila ob vetru zaradi delnega vpliva hladne fronte zabeležena t.i. tropska ali topla noč s temperaturo nad 20 °C. Tropska noč se je pojavila v ozkem višinskem pasu, saj je bilo pod 20 °C tako v nižjih, kot tudi v višjih predelih. Le dva dni zatem je sledilo sveže jutro s temperaturo 12 °C, v mraziščih pa se je temperatura z izmerjenimi 3 °C približala ledišču. Mesečna vsota padavin je znašala 62,5 mm in je predstavljala slabo polovico junijskega povprečja. Časovna razporeditev padavin je bila neenakomerna kot že dolgo ne, saj je 22. junija padlo 50 mm dežja oz. 80 % mesečnih padavin. V sredini meseca je Zaplano obšlo nekaj neviht s točo, ena izmed njih je območje Zgornje Zaplane prizadela 21. junija. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2019.

Letošnja meteorološka pomlad je bila na območju osrednje Slovenije primerljiva z dolgoletnim temperaturnim povprečjem med letoma 1981 in 2010. Ne glede na povprečne razmere je v obdobju od marca do maja prihajalo do pestrih temperaturnih sprememb, saj bolj kot se je pomlad iztekala v poletje, bolj je vreme odstopalo od običajnih razmer za ta del leta. Po več kot letu dni pretoplega vremena smo tokrat v maju beležili tudi temperaturni odklon v negativno smer, prehladno majsko vreme pa je preprečilo še eno v vrsti pretoplih pomladi.

V merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana sta temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C), letošnja pa s povprečno temperaturo zraka 8,6 °C sodi med nekoliko hladnejše. Opazno pretopel je bil marec, v okvirih povprečja je minil mesec april, medtem ko je bil maj občutno prehladen mesec. V minulih letih je do pozebe prišlo v aprilu, tokrat v mesecu maju. Pod ledišče se je temperatura zraka na dveh metrih višine v meteorološki hišici z rekordno majsko vrednostjo -1,4 °C zadnjič spustila 7. maja, pri tleh pa še dan kasneje, kar je precej bolj pozno v primerjavi s preteklimi leti.

Zaradi spomladanske pozebe se obeta že tretja pičla letina v zadnjih štirih letih.

Padlo je 463,1 mm padavin ali 130 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Podobno kot pri temperaturi zraka je bil tudi pri padavinah trend več kot očiten. Marcu z zgolj polovično količino običajnih padavin je sledil povprečno namočen april, temu pa izjemno namočen maj z veliko padavinskimi dnevi. Čeprav je v letošnji pomladi snežilo kar nekajkrat, pa je bila količina padavin v obliki snega zanemarljiva. Snežna odeja je bila zabeležena zgolj v treh marčevskih dneh, z 9 cm pa je bila najdebelejša 18. dne. V minulih letih so bile zabeležene že precej bolj snežene pomladi, a letošnja pomlad je postregla s še posebej poznim sneženjem, saj se je sneg z dežjem, v višjih legah Zaplane pa tudi sneg, pojavljal tudi še v sredini maja.

Spodnja tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v meteorološki pomladi 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2019.

Pomlad je prehoden in običajno vremensko zelo pester del leta. Pojavljajo se lahko še mrzle noči s temperaturo pod -10 °C, ledeni dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C, kot tudi že topli dnevi s temperaturo nad 25 °C, redkeje celo vroči nad 30 °C. V letošnji meteorološki pomladi na Zaplani vsega tega ni bilo, temperatura zraka je bila vedno nižja od 25 °C in celo v mraziščih višja od -10 °C. Zabeleženi so bili zgolj (hladni) dnevi, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče. Dejstvo pa je, da so se hladni dnevi tokrat pojavljali tudi še v maju. Na Ulovki je zmrzovalo v noči na 6. maj (-0,2 °C), na Spodnji Zaplani pa ob jasni noči dan kasneje (-1,4 °C). Na Ulovki se je ob padavinah 15. maja temperatura spustila na vsega 0,2 °C, kar je več kot očitno posledica takratnega sneženja. V mrazišču Dolinca je znašala najnižja majska temperatura -4,9 °C, pri čemer nova rekordna majska temperatura ni bila dosežena. Zadnja negativna spomladanska temperatura je bila v mrazišču izmerjena 17. maja.

Letošnji maj je bil po številnih meteoroloških kriterijih zelo zanimiv mesec, nenazadnje je bil po več kot letu dni prvi mesec s povprečno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem. Je bila pa omenjena negativna sprememba šokantna, saj je na pragu poletja prišlo do sovpadanja nizkih temperatur, pogostih in obilnih padavin ter skromne osončenosti. Kljub povprečni hladnosti je mesec postregel z le enim zares hladnim jutrom, ki pa je bilo dovolj, da je marsikje prišlo do pozebe. Mesec je bil za 3 °C hladnejši od majskega povprečja v obdobju 1981-2010, opazno hladnejši pa je bil celo od povprečja med letoma 1961 in 1990.

V zgodovini meritev sta na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopala maj 2009 (15,1 °C) in maj 2013 (11,9 °C). Letošnji je bil s povprečno temperaturo zraka 10,2 °C daleč najhladnejši, od lanskega maja pa je bil hladnejši za kar 5 °C. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 24. maja (22,6 °C), najnižja pa 7. maja (-1,4 °C), ko je bila na Zaplani izmerjena najnižja majska temperatura doslej. Tudi še naslednje jutro, 8. maja, se je pojavila slana. 14. maja popoldne je bilo vreme tudi vse prej kot letnemu času primerno, saj smo ob okrepljenem vzhodniku in kakšni snežinki izmerili le okoli 4 °C. Padavine so bile zelo pogoste, deževalo je v kar 22 dneh, vse skupaj pa se je izteklo v najbolj moker maj v merilni zgodovini Zaplane. Mesečna vsota padavin je znašala 266,1 mm in je predstavljala 250 % majskega povprečja. Kljub hladnemu maju snega po nižinah nismo ugledali. Večkrat je snežilo nad 800 m višine, na vremenski postaji Zaplana pa je bil, nazadnje 15. maja, dež s snegom zabeležen vsaj trikrat. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2019.

April je bil v osrednji Sloveniji za 1 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Povprečna dnevna temperatura zraka se je skozi mesec dokaj spreminjala, kljub temu pa je bil to še en vremensko monoton mesec. Ob zmerni povprečni temperaturi se je pod ničlo najnižja dnevna temperatura spustila le enkrat, sneženja in snežne odeje pa nismo beležili. Razen v sredini meseca so bile pogoste padavine, nekajkrat so bile zabeležene tudi nevihte.

V zgodovini meritev je na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopal lanski april (12,2 °C) in april v letu 2008 (8,0 °C). Letošnji april s povprečno temperaturo zraka 9,1 °C prištevamo med nekoliko hladnejše v zadnjem obdobju. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 21. aprila (22,5 °C), najnižja pa 16. aprila (-0,3 °C). Med 16. in 19. aprilom je bila redna jutranja gostja tudi slana, ko se je pri tleh temperatura redno spuščala pod ničlo. Padavine so bile pogoste, toda za mesec april je bila njihova skupna količina s 144,7 mm povsem povprečna. V treh dneh so se pojavljale nevihte. Dve nevihti, 3. in 27. aprila je spremljala tudi sodra, pri čemer je slednja nevihta zajela bolj del Logatca kot Zaplano. Najbližje sneženju od severa (tam je krajši čas snežilo na 500 m) je bila Zaplana 28. aprila dopoldne, ko so do takrat močnejše padavine oslabele in se je temperatura zraka posledično zopet dvignila. Na vremenski postaji je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2019.

Marec je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Po lanskem, povsem zimskem marcu je letošnji pokazal predvsem svoj pomladni obraz. Pridih zime smo lahko občutili le ob večkratnem sneženju, ki pa zaradi nekoliko višje meje sneženja večje količine snega Zaplani ni prineslo.

V zgodovini meritev je na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopal marec v letih 2013 (1,5 °C) in 2017 (7,8 °C). Letošnjega s povprečno temperaturo zraka 6,6 °C prištevamo med toplejše v zadnjem obdobju. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 24. marca (20,5 °C), najnižja pa 12. marca (-3,4 °C). Pod ničlo se je najnižja dnevna temperatura spustila v 10 dneh. Padavine so bile časovno enakomerno razporejene, vendar je njihova skupna količina z 52,3 mm dosegla zgolj polovico dolgoletnega marčevskega povprečja. Nekajkrat je sneg segel vse do Spodnje Zaplane in skoraj nikoli do Logatca, vendar je do konkretnejše snežne odeje prišlo predvsem nekoliko višje. Snežna odeja je na nadmorski višini slabih 600 m vse skupaj vztrajala tri dni in z izjemo 18. marca, ko je bilo zvečer 9 cm snega, je ta komaj pobelil pokrajino. Na vremenski postaji je bila najpogostejša zahodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2019.

Minula meteorološka zima se je v marsičem popolnoma razlikovala od prejšnje. Na območju osrednje Slovenije je bila za dobro stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010, vendar je bolj kot po previsoki povprečni temperaturi zraka odstopala po sušnosti in nadpovprečni osončenosti, kar je posledica daljših obdobij s severnimi in severozahodnimi zračnimi tokovi. Samo v februarju je bila količina sončnega obsevanja podobna kot v prejšnjih treh februarjih skupaj. Sneg in megla vsekakor nista bila v domeni letošnje zime.

Meteorološka zima je bila ena od toplejših v merilni zgodovini Zaplane. Povprečna zimska temperatura zraka je znašala 1,1 °C, najbolj mrzel je bil mesec januar s povprečno temperaturo pod lediščem, najtoplejši pa mesec februar. Temperatura se je najvišje povzpela 28. februarja (17,0 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 26. januarja (-9,9 °C). 28. februarja je najvišja temperatura le za nekaj desetink zaostala za februarskim temperaturnim rekordom. Zima je postregla s pogostim intenzivnim ohlajanjem v jasnih nočeh. Zaradi tega se je v splošno toplejši zimi temperatura večkrat spustila pod ničlo kot npr. v lanski, sicer hladnejši zimi, po drugi strani pa je v sončnih popoldnevih najvišja dnevna temperatura manjkrat vztrajala pod lediščem kot v preteklih zimah.

Februar je bil v osrednji Sloveniji za 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. V slogu letošnje zime je bil mesec precej obsijan s soncem, zaznamovalo ga je daljše obdobje severnih vetrov, suhe zračne mase in velikih dnevnih temperaturnih razlik. Snežna odeja je bila skromna, z rokom trajanja enega dne.

V zgodovini meritev sta na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C), letošnji pa je bil s povprečno temperaturo zraka 3,4 °C drugi najtoplejši. Pod ničlo se je najnižja dnevna temperatura spustila v 19 dneh, ob prevladujočemu sončnemu vremenu pa celodnevnega mraza ni bilo več. Ob koncu meseca smo bili priča velikim in hitrim temperaturnim spremembam. Sprva je 22. februarja z okrepljenim severovzhodnikom dotekala suha, polarna zračna masa, občutena temperatura zaradi vetra je bila vsaj -10 °C. Nato se je občutno otoplilo in 26. dne je severni veter povzročil rekordno topel februarski večer s temperaturo zraka skoraj 15 °C ob 21. uri. Na vremenski postaji Zaplana tako toplega večera še ni bilo niti v marcu, kvečjemu so opisane razmere običajne za začetek maja. Zadnji dan meseca se je s 17 °C ogrelo skoraj do februarskega temperaturnega rekorda. Mesečna vsota padavin je znašala 148,8 mm in je bila skoraj še enkrat tolikšna kot znaša dolgoletno februarsko povprečje. Padavine so bile omejene na sam začetek februarja, sicer se je mesec iztekel v precej bolj sušnem slogu. Sneg je pokrival tla samo prvi dan, ob prehodnem sneženju pred samo odjugo se je snežna odeja odebelila na 13 cm. Je pa tega dne na območju Zaplane več ur nastajal tudi žled in ledene obloge na drevju so bile do otoplitve debele vsaj 1 cm. Na vremenski postaji je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2019.