Category: Statistike

Vreme na Zaplani v zimi 2019/2020

Letošnja in lanska meteorološka zima sta po vremenskih vzorcih spominjali na mile zime konec 80. let prejšnjega stoletja, obe je namreč zaznamovalo vztrajno območje visokega zračnega pritiska. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja zima za 3 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010, poleg izrazito previsoke povprečne temperature zraka je odstopala tudi po nadpovprečni osončenosti in pomanjkanju snega.

Minula meteorološka zima je bila druga najtoplejša v merilni zgodovini Zaplane, za zimo 2006/2007, ki tudi na vremenskih postajah z več kot stoletje dolgimi merilnimi nizi velja za najtoplejšo zimo v večjem delu Slovenije. Letošnja povprečna zimska temperatura zraka je znašala 2,9 °C, najmanj topel je bil mesec januar, najtoplejši februar. Povprečna mesečna temperatura je bila v vseh treh zimskih mesecih znatno nad lediščem. Temperatura se je najvišje povzpela 17. decembra (13,5 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 7. januarja (-8,3 °C). Beležili smo že drugo zimo zapored, ko se najnižja temperatura ni spustila pod -10 °C, čeprav je to dejstvo precej povezano z mikrolokacijo vremenske postaje Zaplana, predvsem njeno lego nad zaprtimi, mrazu bolj izpostavljenimi in tudi naseljenimi območji, kjer je bilo v obeh zimah vendarle tudi pod -10 °C. Zaradi prevladujočega anticiklonalnega vremena je bilo pogosto intenzivno ohlajanje v jasnih nočeh. Tako se je v letošnji toplejši zimi temperatura večkrat spustila pod ničlo kot v nekaterih povprečno hladnejših zimah okoli leta 2015, zaradi sončnega vremena pa je najvišja dnevna temperatura manjkrat vztrajala pod lediščem.

 

Zima 2019/2020 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

 

Višina padavin je bila podpovprečna, padlo je 251,6 mm dežja in snega, kar predstavlja 75 % dolgoletnega povprečja. Tri četrtine zimskih padavin so padle na začetku in v sredini decembra. Z 22 mm padavin je bil suh zlasti mesec januar. Snežna odeja je pokrivala tla le šest dni, ki je pa 13. decembra zvečer dosegla za te razmere zelo spodobno višino 36 cm. Med daljšim zelenim in daljšim zasneženim obdobjem so odločale malenkosti, saj bi v primeru, da odjuga v decembru ne bi pobrala vse snežne odeje, ta v zelo suhem vremenu in kljub visoki dnevni temperaturi brez težav vztrajala tudi več deset dni. Snežne dni pozimi, kot tudi tiste v jeseni in pomladi prištevamo v zimsko sezono. Kako zasnežena bo letošnja zimska sezona bomo torej lahko presodili šele ob koncu pomladi, saj na Zaplani neredko lahko sneži tudi še aprila. Vključno s sneženjem v prvih dneh marca je v letošnji zimski sezoni snežnih dni sicer več kot v doslej najbolj zeleni zimi 1989/1990, a to se lahko spremeni, če v letošnji pomladi ne bomo beležili še vsaj dneva ali dveh s snežno odejo.

 

Pokrajino je v letošnji zimi pobelil predvsem teloh.

 

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

 

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2019/2020.

 

O sončni zimi ne govorijo le podatki o osončenosti, temveč so zgovorni tudi podatki o temperaturi zraka. Hladnih dni je bilo več kot v marsikateri povprečno hladnejši zimi, kar je posledica pogostih jasnih noči. Povprečna temperatura je bila na Spodnji Zaplani le malo višja kot na precej višji Ulovki, kar je posledica pogoste temperaturne inverzije ob koncu decembra in v januarju. Ravno zaradi januarske inverzije je bila v tem mesecu na Spodnji Zaplani povprečna temperatura nižja od tiste na Ulovki. Izrazitega mraza ni bilo in če se v večjem delu Spodnje Zaplane ni ohladilo pod -10 °C, pa je bilo denimo v mrazišču Dolinca takšnih dni 29. Pod -20 °C v mraziščih ni bilo izmerjeno predvsem zaradi pomanjkanja snega, kar pa se je zgodilo tudi že v preteklosti. Je bila pa letošnja minimalna izmerjena temperatura, -16°C, najvišja doslej. Najmanj mraza je bilo v zimi 2013/2014 (-18,1 °C).

 

Vreme na Zaplani februarja 2020

Februar je prinesel največje pozitivno temperaturno odstopanje od običajnih razmer v minuli meteorološki zimi, v osrednji Sloveniji je bil namreč za 4 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. Snega je bilo le za vzorec, toda ob tako visoki temperaturi zraka in pomanjkanju padavin je vsak sneg podarjen, temu pa ne gre gledati v trajanje in višino.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 4,7 °C je bil letošnji februar na Zaplani z naskokom najtoplejši v obdobju meritev. Do tedaj najtoplejši februar 2007 je presegel za več kot stopinjo (3,6 °C), najbolj mrzel februar pa je bil v letu 2012 (-3,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 14. februarja (11,3 °C), najnižja pa 8. februarja (-5,2 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 14 dneh, ledenih dni, v katerih bi temperatura ves dan vztrajala pod 0 °C, ni bilo. V devetih popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. Padlo je 46,1 mm padavin, kar ustreza dobri polovici februarskega povprečja. Februar je bil skop s snežnimi padavinami, tudi snežna odeja je prekrivala tla le en dan. Po sneženju 26. februarja je bilo naslednje jutro izmerjeno 5 cm snega. Ob omenjeni hladni fronti je pred sneženjem ob nevihti padla tudi precejšnja količina sodre. Nevihte z grmenjem so se pojavljale v dveh dneh. Na območju vremenske postaje je, kar je za to mikrolokacijo velika redkost, namesto vzhodnika prevladoval jugozahodni veter. Zvrstilo se je več dni z okrepljenim vetrom, bodisi severnim (zlasti 5. februarja), bodisi jugozahodnim (10. februar). Na Zaplani je okrepljen jugozahodnik večkrat povečeval občutek mraza v sicer (vsaj po termometrih) toplih popoldnevih.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2020.

 

Vreme na Zaplani januarja 2020

Januar je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010, vendar je bil zavoljo pogoste temperaturne inverzije odklon od povprečja na Zaplani še nekoliko večji. Zaradi vztrajnega območja visokega zračnega tlaka je bilo padavin zelo malo, te so bile povečini v obliki dežja.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 1,5 °C je bil letošnji januar na Zaplani precej topel, ne pa tudi izjemen mesec. Januarja 2007 je bilo doslej najbolj toplo (3,6 °C), nasprotje slednjemu pa predstavlja mrzel januar 2017 (-4,8 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 9. januarja (11,9 °C), najnižja pa 7. januarja (-8,3 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 23 dneh, le enkrat pa se je pod ničlo zadrževala ves dan. V dveh popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. V prvi polovici meseca je bila Spodnja Zaplana ponoči in podnevi opazno hladnejša od nekoliko višje ležečih krajev. Ponoči zaradi plitve plasti hladnega zraka, ki se je preko nižjih delov Zaplane širil iznad Logaškega polja, podnevi pa zaradi vzhodnega vetra, ki je pihal iz nakopičenega hladnega zraka na območju Ljubljanskega barja. Proti koncu meseca se je zaradi jugozahodnika to spremenilo in Zaplana takrat ni več odstopala po mrazu, temveč po bistveno toplejših dneh v primerjavi z neprevetrenimi nižinami. Padlo je 22,2 mm padavin, kar ustreza 20 % januarskega povprečja. Zabeležen je bil samo en dan s snežno odejo, po sneženju 18. januarja je bil naslednji dan izmerjen 1 cm snega. Konec meseca je dlje časa trajajoče anticiklonalno vreme doseglo svoj višek, ko so bile ponekod v Sloveniji izmerjene vrednosti zračnega tlaka do 1049 hPa. Prehod hladne fronte 28. januarja so zaznamovale nevihte, pri čemer je zanimivo dejstvo, da je bilo januarsko grmenje zabeleženo že tretje leto zapored. Na lokaciji vremenske postaje je prevladoval vzhodni veter.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani januarja 2020.

 

Vreme na Zaplani v letu 2019

Januarja smo beležili višek zimskega vremena v minulem letu, vendar se je zima že s februarjem povsem izpela in do konca leta smo doživeli le še krajši zimski preblisk v decembru. Je pa zima zamahnila z repom v maju, ko je velik del države prizadela pozeba. Poletje je zaradi ugodnejše padavinske slike pustilo slabši vtis, kot bi ga morda pričakovali od drugega najbolj vročega poletja doslej. Prva slana se je predvsem zaradi deževne druge polovice meteorološke jeseni marsikje zamaknila v prve dni decembra. Leto se je zaključilo tako, kot se je začelo in sicer s severozahodnim tipom vremena, ki južni strani Alp zagotavlja stabilno vreme. Maj je edini postregel s podpovprečno temperaturo zraka, ker so bili vsi preostali meseci pretopli je bilo leto ponekod v Sloveniji najtoplejše doslej. Letna višina padavin je bila na Zaplani v okvirih dolgoletnega povprečja.

 

Z majsko slano in dežjem smo beležili že tretjo katastrofalno letino v zadnjih štirih letih. Primer uničenih plodov češnje.

 

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 10,3 °C in je bila najvišja od pričetka meritev. Absolutna najnižja temperatura je bila -9,9 °C (26. januar), najvišja 33,7 °C (27. junija). Po kriteriju povprečne mesečne temperature je v hladnejšo smer odstopal le maj, vsi preostali meseci so bolj ali manj presegli dolgoletno povprečje. Pri tem so najbolj odstopali februar, november in predvsem junij. Absolutni temperaturni rekord je bil za posamezni mesec izmerjen v maju, juniju in oktobru, v prvem primeru je šlo celo za negativni temperaturni rekord.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2019.

 

Leto 2019 je skoparilo z meteorološkimi dnevi, povezanimi s hladnejšo polovico leta. Temperatura se je pod 0 °C spustila manjkrat le še v letu 2014, zaradi sončne zime z malo megle je bilo manj tudi ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Vsaj na mikrolokaciji vremenske postaje Zaplana se temperatura ni spustila pod -10 °C. Po drugi strani je bilo minulo leto drugo po številu dni s temperaturo nad 25 °C. Odsotnost izjemne vročine (z izjemo junija) in tako rekoč dnevne plohe in nevihte so razlog, zaradi katerega poletje pri marsikom ni pustilo vtisa temperaturno tako izjemnega poletja. Že relativno oddaljene nevihte so omilile dnevno vročino, čeprav Zaplani dežja niso prinesle.

 

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2019 v primerjavi s preteklimi leti.

 

V letu 2019 je padlo 1649,6 mm padavin, kar povsem ustreza dolgoletnemu povprečju na bližnjih meteoroloških postajah z daljšim merilnim nizom. Po primanjkljaju padavin so izstopali marec, junij, avgust in oktober, po mokroti pa meseca maj in november. Čeprav je november Zaplani prinesel največ padavin, je bil odklon od povprečja manjši kot v maju. V tem delu Notranjske je namreč mesec november običajno najbolj namočen mesec v letu. Snežna odeja je presegla 30 cm v januarju in decembru. Decembrska snežna epizoda je bila dolga le štiri dni, januarska je bila daljša in sicer je trajala dva tedna.

 

Potek vremena v letu 2019 na Zaplani.

 

 

Vreme na Zaplani decembra 2019

December je bil za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. Po 12. decembru smo doživeli zimski preblisk s snegom in nekaj mrzlimi jutri, nato pa je sledila sredina meseca, ki je nadvse spominjala na deževen november. V času praznikov se je pričelo obdobje z višinskim severozahodnim vetrom, ki je na južni strani Alp vendarle poskrbel za dolgotrajno stabilnost vremena, za ljubitelje prave zime žal brez prisotnosti snežne odeje.

S povprečno mesečno temperaturo 2,7 °C se je minuli december na Zaplani uvrstil na drugo mesto, za najtoplejšim leta 2006 (3,2 °C). Nasprotje temu predstavlja mrzel december 2010 (-1,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 17. decembra (13,5 °C), najnižja pa 30. decembra (-8,0 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 19 dneh, presegla pa ga ni v štirih ledenih dneh. V mraziščih so bila najbolj mrzla jutra v sredini decembra, ko je tla prekrival sneg. V noči na 15. december, ko je na Spodnji Zaplani zmrzovalo pri -4 °C in v mraziščih pri -16 °C, se temperatura na 250 m višji Ulovki zaradi jugozahodnega vetra sploh ni spustila pod ničlo. Prvi dan meteorološke zime, 1. decembra, smo izmerili prvo negativno temperaturo in doživeli prvo sneženje v aktualni zimski sezoni. Če je ob takratnih plohah po zraku poplesalo le nekaj snežink, pa nas je 13. decembra obiskala obilnejša pošiljka snega. Tega dne je v poznih večernih urah snežna odeja segala že 36 cm visoko, ki pa se je zaradi takojšnje močne odjuge obdržala le štiri dni med 13. in 16. decembrom. Padlo je 183,3 mm padavin, kar ustreza 115 % decembrskega povprečja. Na lokaciji vremenske postaje sta bila v približno enakem deležu zastopana vzhodni in jugozahodni veter.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2019.

 

Vreme na Zaplani v jeseni 2019

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejša od referenčnega obdobja 1981-2010. Če je bilo sivo in vlažno vreme ob jugozahodniku v oktobru v glavnem še omejeno na Dinarsko gorsko pregrado v zahodni Sloveniji, pa je bil takšen tip vremena v novembru stalnica širom po Sloveniji. Na območju Logatca so ponekod prvi mraz dočakali že konec septembra, drugod pa se temperatura zraka v letošnji meteorološki jeseni sploh ni spustila pod ničlo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 10,8 °C. Za primerjavo je bila najtoplejša jesen v obdobju meritev leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 30. novembra (0,2 °C), najvišja pa 1. septembra (27,4 °C). Posebnost minule jeseni je bila odsotnost prvega mraza v meteorološki hišici dva metra nad tlemi. To velja za lokacijo vremenske postaje Zaplana, v mrazu bolj izpostavljenih in hkrati tudi naseljenih območjih na Logaškem se je namreč jutranji mraz pojavil že 21. septembra. Se je pa na Zaplani vendarle pojavila slana in sicer je bilo v prvem delu noči na 11. november pri tleh -1,9 °C. Oktober je prinesel nov temperaturni rekord, saj se je na vremenski postaji Zaplana v zadnji dekadi meseca ob jugozahodniku ogrelo do 24,6 °C.

Padlo je 531,8 mm dežja, kar predstavlja 90 % običajne jesenske višine padavin. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Običajno namočenemu septembru je sledil suh oktober, temu pa nadpovprečno namočen november, ki ga je zaznamovala večtedenska sivina s pogostim dežjem. Sneg v oktobru je na Zaplani težko za pričakovati, ravno obratno pa velja za mesec november, v katerem pogosto beležimo prvi sneg v zimski sezoni. Ravno zaradi izjemnega vremena v letošnjem novembru je meteorološka jesen minila tudi brez snega in snežnih padavin.

Spodnja preglednica prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2019.

 

Ulovka je bila občutno in po vseh kriterijih hladnejša od Spodnje Zaplane, kar je posledica dinamičnega vremena z malo jasnine in odsotnosti temperaturne inverzije. Celo povprečje najnižje dnevne temperature je bilo na Ulovki enako povprečju na Spodnji Zaplani, kjer so noči sicer veliko hladnejše. Pod ničlo se je temperatura na Ulovki spustila zadnji dan novembra zvečer, tako je bila negativna temperatura pripisana še k meteorološki jeseni. V preteklih letih so se v tem delu leta redno pojavljali dnevi z negativno nočno temperaturo, redkeje tudi dnevi s popoldansko temperaturo pod 0 °C, letos pa vsega omenjenega nismo beležili. V mraziščih je bila absolutna najnižja temperatura v jesenskem trimesečju izmerjena v septembru in pod to vrednost se nato temperatura v oktobru in novembru ni več spustila.

 

Vreme na Zaplani novembra 2019

November je bil za 3 °C toplejši od temperaturnega povprečja v obdobju 1981-2010. Mračen mesec so zaznamovale obilne in zelo pogoste padavine, oblaki in megla ter na drugi strani visoke povprečne vrednosti temperature zraka kot posledica oblačnih noči. Mesec je na vremenski postaji Zaplana minil brez pojava negativne temperature. K turobnosti vremenskih razmer v zadnjem obdobju niso prispevali le deževni novembrski dnevi, temveč je deževalo že v zadnjih dneh oktobra.

S povprečno mesečno temperaturo 6,8 °C je bil letošnji november na Zaplani med najtoplejšimi doslej. V preteklosti je bil najtoplejši november v letu 2006 (7,1 °C), najhladnejši pa leta 2011 (1,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 3. novembra (17,6 °C), najnižja pa 30. novembra (0,2 °C). Na lokaciji vremenske postaje Zaplana v letošnji meteorološki jeseni predvsem zaradi izjemnih vremenskih razmer v novembru ni bila zabeležena negativna temperatura zraka, kar se doslej še ni zgodilo. 10. novembra pozno zvečer se je pojavila prva slana, z najnižjo nočno temperaturo pri tleh -1,9 °C. Beležili smo najbolj namočen november od pričetka meritev padavin leta 2006, saj predstavlja izmerjena višina padavin 332,1 mm kar 150 % novembrskega povprečja. Primat najbolj namočenega meseca s 411 mm padavin sicer še vedno drži september 2010. Razlike v količini padavin so bile velike, saj je po dostopnih podatkih nekaj kilometrov zahodno od Zaplane mesečna višina padavin presegla 400 mm, medtem ko je bila ta že v smeri Ljubljane nižja od 200 mm. Dežja nismo beležili v le petih dneh, kar pa ne pomeni, da je bilo takrat sončno vreme. Minuli november je dokaz, da je Zaplana v običajnih jesenskih in zimskih vremenskih razmerah skromno osončena. Ob različnih vremenskih tipih je razporeditev oblačnosti in megle po Sloveniji različna, se pa omenjene razporeditve oblačnosti na Zaplani pogosto prekrivajo. Vzrok je v položaju Zaplane v severnem delu Notranjske, kjer se prekrivajo tako oblačnost ob vlažnem jugozahodniku, kot nizka oblačnost in megla ob vzhodniku. V prvem primeru je bolj sončno vreme v osrednji in vzhodni Sloveniji, v drugem primeru pa v zahodni Sloveniji. Zaplana pogosto ne v prvem in ne v drugem primeru ni deležna prav obilo Sonca. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2019.

 

Vreme na Zaplani oktobra 2019

Oktober je bil za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v obdobju 1981-2010. Babje poletje je zaznamovalo zadnjo tretjino meseca in Zaplani prineslo najvišjo oktobrsko temperaturo zraka. Bilo je tudi dovolj dolgotrajno, da je bil letošnji oktober med najtoplejšimi doslej. V tem času se temperatura običajno prvič spusti pod ledišče, kar pa se letos v večjem delu Zaplane ni zgodilo.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka 11,3 °C se je letošnji oktober na vremenski postaji Zaplana izenačil z doslej najtoplejšima v letih 2006 in 2014. Najhladnejši oktober smo imeli v letih 2010 in 2011 (7,5 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 24. dne, za mesec oktober rekordnih 24,6 °C. Prejšnji rekord, za nameček izmerjen še v prvi tretjini meseca, je bil presežen za skoraj 2 °C. Najnižja temperatura je bila izmerjena 6. oktobra (2,3 °C). Podobno kot lani tudi letos prve slane v oktobru še nismo dočakali. Čeprav je bila temperatura pri tleh v treh nočeh blizu 0 °C, pa se zlasti zaradi meglenih noči pod to vrednost ni spustila. Sredino meseca je zaznamovalo dolgotrajno jugozahodno vreme, ki je prineslo pogosto meglo in rahel dež krajem na privetrni strani Dinarske gorske pregrade. Nekoliko vzhodneje, na Zaplani, je bilo vreme prijaznejše. Sledilo je babje poletje, ki se je konec meseca zaključilo z izrazito ohladitvijo, ki pa razen hladnih popoldnevov Zaplani ni prinesla ne snega, ne mraza. Zaradi nizke oblačnosti se temperatura kljub za ta čas hladni zračni masi ni spustila pod ledišče niti v mraziščih. Mesečna višina padavin je znašala 71,0 mm in je dosegla komaj 40 % oktobrskega povprečja. Redki padavinski dogodki so bili sicer razmeroma izdatni. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša jugozahodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2019.

 

Vreme na Zaplani septembra 2019

September je bil za stopinjo Celzija toplejši od temperaturnega povprečja v obdobju 1981-2010. Prvi mesec letošnje meteorološke jeseni na Zaplani niso spremljali posebej izstopajoči vremenski dogodki, izjema je bila le slana, ki je bolj izpostavljene lege obiskala v zadnji tretjini septembra.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je za nami precej običajen september, saj je ta na vremenski postaji Zaplana znašala 14,3 °C. Za primerjavo je bil najhladnejši september zabeležen leta 2007 (12,0 °C), najtoplejši pa leta 2011 (16,5 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 1. septembra (27,4 °C), najnižja pa 22. septembra (3,4 °C). 21. dne se v zatišnih legah na logaškem ni pojavila zgolj prva slana, temveč se je temperatura tudi na višini dveh metrov od tal spustila pod ledišče. Na Zaplani je bilo omenjeno jutro manj mrzlo zaradi severovzhodnega vetra in tako se temperatura tudi pri tleh ni spustila pod 2 °C. Nad 25 °C se je temperatura povzpela v treh dneh. Mesečna višina padavin je znašala 128,7 mm in je dosegla 70 % septembrskega povprečja. Padavine so bile pogostejše na začetku in ob koncu meseca. V sredini meseca je bilo vreme ustaljeno in redni jutranji spremljevalec je bila megla. Na lokaciji vremenske postaje je bila daleč najpogostejša vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2019.

 

Vreme na Zaplani v poletju 2019

Letošnje meteorološko poletje je temperaturno povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 preseglo za kar 3 °C in je bilo na državni ravni večinoma drugo najbolj vroče doslej. Z izjemo junija ni postreglo z rekordno vročino. Odsotnost izjemne vročine in tako rekoč dnevne plohe in nevihte so razlog, zaradi katerega poletje pri marsikom ni pustilo vtisa temperaturno tako izjemnega poletja. Padavinska slika je bila razmeroma ugodna, saj je bilo poletje na Zaplani prizanesljivo tako z neurji, kot s hujšo sušo.

S povprečno temperaturo 20,1 °C je bilo poletje 2019 na vremenski postaji Zaplana najtoplejše doslej, v najtoplejšem poletju 2003 se na Zaplani namreč še niso izvajale redne dnevne meritve temperature zraka. Najhladnejše poletje v merilnem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), najtoplejše pa 2017 (19,6 °C). Drugače kot v preteklih letih največje vročine nismo doživeli v avgustu, temveč že v mesecu juniju. Nad 30 °C se je temperatura prvič povzpela relativno zgodaj, 12. junija, najbolj vroče je bilo 27. junija (za ta mesec rekordnih 33,7 °C), v juniju pa je bilo prvega dne zabeleženo tudi najbolj sveže jutro minulega poletja (6,6 °C). Temperaturnih junijskih presežkov s tem ni bilo konec, saj je bila 28. junija zabeležena še topla noč, v kateri se najnižja nočna temperatura ni spustila pod 20 °C. Julij se je zaključil z nizom zelo soparnih dni.

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 242,2 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja. Padavin je, čeprav so bile časovno enakomerno razporejene, primanjkovalo v juniju in avgustu, julijske padavine pa so bile mnogo bližje povprečju. Pojavili sta se dve krajši sušni obdobji z nič ali le malo padavinami, prvo v sredini junija in drugo ob koncu avgusta. Posebej izstopajočega padavinskega dogodka ni bilo, še največ dežja v enem dnevu, 50 mm, je 22. junija padlo v treh nalivih. 21. in 22. junija so neurja prizadela zlasti Zgornjo Zaplano, prvi dan je namreč v okolici Ulovke padala toča s premerom vsaj 2 cm, naslednji dan pa je med deževjem strela poškodovala razgledni stolp na Planini nad Vrhniko.

Spodnja razpredelnica kaže število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2019.

 

Podobno kot lani tudi tokrat izstopa velika razlika v številu vročih dni med Ulovko in vremensko postajo na Spodnji Zaplani, ki pa jo je mogoče povsem enostavno pojasniti. Temperatura na Zaplani je kar šestkrat le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, pri čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno vrednostjo. Poletje je na lokaciji vremenske postaje Zaplana minilo z doslej največjim številom toplih dni s temperaturo nad 25 °C, postreglo pa je tudi z eno toplo nočjo. Na Ulovki so bile štiri tople noči, kjer pa jih je bilo v preteklosti lahko že mnogo več, denimo v poletju 2013 kar 13. V mrazišču Dolinca se temperatura poleti ni spustila pod ničlo. Vzrok za to je enak kot v zadnjih dveh poletjih in sicer v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Tako so hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika in s tem v mrazišču ni bilo ustreznih pogojev za kakšno izrazito ohladitev. Najvišja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca je bila veliko višja kot na vremenski postaji Zaplana, kar je posledica vročine, ki je pogosto sovpadla z vzhodnim vetrom. Ob tem vetru vlada v mrazišču izrazito zatišje, zaradi česar prihaja podnevi do močnejšega ogrevanja zraka.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy