Obdobje od marca do maja je bilo na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. Meteorološko pomlad je sprva zaznamoval marčevski mraz s snegom, nato rekordno topel april, v nadaljevanju pa še nevihtni maj. Pester spomladanski paket k sreči ni vključeval pozebe, poznega snega in vsaj na Zaplani tudi ne močnejših neviht.

Doslej sta v merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C), letošnja je bila s povprečno temperaturo zraka 9,7 °C torej med bolj običajnimi. Močno pretopel je bil april, ko je bil s 26,0 °C zabeležen tudi absolutni aprilski temperaturni rekord. Razen vročih dni nad 30 °C so bili zabeleženi vsi preostali značilni meteorološki dnevi, saj se je ogrelo tako nad 25 °C kot ohladilo pod -10 °C, v marcu pa se temperatura tudi podnevi nekajkrat ni povzpela nad ničlo. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjič spustila 2. aprila, pri tleh pa 7. aprila, kar je relativno zgodaj v primerjavi s preteklimi leti, ko se je slana pojavila vsaj še konec aprila.

Od povsem zimskega vremena do poletnega vzdušja z nevihtami sta letos minila le dobra dva meseca.

Padlo je 390,9 mm padavin ali 110 % dolgoletnega spomladanskega povprečja. Marcu s skoraj dvojno količino padavin je sledil suh april, ko so padavine dosegle le polovico povprečja, medtem ko je nevihtni maj le za spoznanje presegel dolgoletno povprečje. Na račun marca je del letošnjih pomladnih padavin padel tudi v obliki snega, 6. marca pa je bila z 72 cm izmerjena celo najvišja snežna odeja minule zime. 20 dni s snežno odejo je bilo zabeleženo v marcu in ker snega v nadaljevanju ni bilo več lahko dokončno ugotovimo, da se je v minuli zimski sezoni sneg obdržal 86 dni.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2018 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2018.

Meteorološko pomlad so zaznamovale majhne razlike med zaplaninskimi merilnimi mesti, ne toliko po kriteriju povprečne temperature zraka kot po ekstremnih temperaturah. Na Ulovki je bila tako najnižja spomladanska temperatura nižja od tiste na Spodnji Zaplani in se je približala celo vrednosti, izmerjeni v mrazišču Dolinca. Gre seveda za posamezno temperaturno vrednost, v povprečju so bili nočni minimumi na Spodnji Zaplani vendarle nižji kot na Ulovki. Na račun mraza v začetku marca izstopajo podatki o ledenih in mrzlih dneh. V minulih letih so bili prvi zabeleženi kvečjemu na Ulovki, drugi samo v mraziščih, letos pa so bili zastopani kar na vseh merilnih lokacijah. Zadnji dan s pojavom zmrzali na višini 2 m od tal se je na Spodnji Zaplani pojavil še teden dni kasneje kot na Ulovki (26. marec). V mrazišču Dolinca je bila zadnja negativna temperatura izmerjena 1. maja, kjer pa se pod 0 °C praviloma ohladi vsaj enkrat v poletju.

S temperaturo zraka 2 °C nad povprečjem referenčnega obdobja 1981-2010 je bil letošnji maj že drugi izrazito pretopel mesec zapored. V primerjavi s suhim aprilom je bilo majsko vreme nestanovitno s pogostimi popoldanskimi padavinami, z višjimi jutranjimi temperaturami zlasti v prvi polovici meseca pa je dokončno minila tudi nevarnost letošnje spomladanske pozebe.

Povprečna majska temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana znašala 15,0 °C in je bila druga najvišja doslej. Najhladnejši maj smo beležili leta 2013 (11,9 °C), najtoplejšega pa leta 2009 (15,1 °C). Najnižja letošnja majska temperatura je bila izmerjena 16. maja (4,2 °C), najvišja pa 31. maja (26,4 °C). Pod ničlo se temperatura ni več spustila niti pri tleh. Vremenske fronte so bile precej oddaljene od naših krajev, vendar je bil hladen in vlažen zrak v višinah vzrok za pogosto nestanovitnost s popoldanskimi plohami in nevihtami, ki so se predvsem na severu države pogosto zavlekle tudi v noč. Mesečna vsota padavin je bila s 130,7 mm nadpovprečna, dolgoletno majsko povprečje je bilo preseženo za 20 %. Dnevna višina padavin je v treh dneh presegla 20 mm, največ dežja, 36 mm, pa je ob dveh močnejših nalivih padlo 29. maja. Zaplana se toči 18. maja sicer ni povsem izognila, vendar je bila ta drobna in kratkotrajna. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2018.

Po hladnem začetku letošnje meteorološke pomladi se je le-ta v aprilu nadvse podvizala. April je bil v osrednji Sloveniji za kar 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010, s tem pa marsikje najtoplejši v merilni zgodovini. Nevarnost nizkih temperatur in slane je minila že v prvih dneh meseca, sledili pa so absolutni vročinski temperaturni rekordi za ta čas.

Povprečna aprilska temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana znašala 12,2 °C, s tem je letošnji april presegel do sedaj najtoplejšega v letu 2007 (11,8 °C). Najhladnejši april smo beležili leta 2008 (8,0 °C). Najnižja temperatura minulega meseca je bila izmerjena 2. dne, skromnih -0,1 °C, vendar je v preteklosti april minil tudi že povsem brez tovrstnih hladnih dni. Najbolj toplo je bilo 29. aprila (za mesec april rekordnih 26,0 °C). Pod ničlo se je temperatura spustila le enkrat, nad 25 °C se je povzpela dvakrat. Zadnja slana je bila opažena že 7. aprila, več kot meter debela marčevska snežna odeja v mraziščih pa je skopnela najpozneje do sredine meseca aprila. Že tako pičlih padavin je bilo tekom meseca vse manj. Mesečna vsota padavin je bila podpovprečna, dosegla je polovico aprilskega povprečja oziroma 75,6 mm. Povečana nevihtna aktivnost iz meseca marca se ni nadaljevala v april, kratkotrajen pojav sodre iz bližnjih neviht je bil zabeležen samo 1. aprila. Na mesečni ravni je prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2018.

V osrednji Sloveniji je bil marec za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010, pri čemer je nenavadno zlasti dejstvo, da je bil v istem koledarskem letu marec hladnejši od meseca januarja. Poleg zimskega vremena s snežno odejo in mrazom je bil v marcu vendarle prisoten tudi pridih pomladi. Hkrati z višjo temperaturo zraka smo bili deležni tudi nestabilnega vremena s prvimi plohami in celo nevihtami.

Povprečna marčevska temperatura zraka je bila na Zaplani 1,9 °C. V merilni zgodovini sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2017 (7,8 °C). Po rekordno toplemu marcu v lanskem letu smo torej beležili izrazito hladen marec, ki je bil za stopinjo hladnejši celo od letošnjega januarja. Najnižja temperatura je bila izmerjena 1. dne v mesecu (-12,4 °C), najvišja pa 29. marca (13,5 °C). Od pričetka meritev leta 2006 v marcu še nikoli ni bilo toliko dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Takšnih ledenih dni je bilo kar sedem, sicer pa se je šele 6. marca prvič ogrelo nad ničlo, po tem, ko je temperatura 15 dni nepretrgoma vztrajala pod 0 °C. Pod ledišče se je najnižja dnevna temperatura spustila v 19 dneh, kar je en dan manj kot marca 2006. Padavine so bile pogoste in večkrat tudi snežne. Njihova mesečna vsota je bila skoraj enkrat tolikšna kot znaša marčevsko povprečje in je dosegla 184,6 mm. Snežna odeja je v dveh ločenih časovnih razdobjih prekrivala tla 20 dni, največ snega je bilo 6. marca, 72 cm. Snega v marcu je bilo več kot v sami meteorološki zimi, kar pa za območje Zaplane ni neobičajno. Ni pa pogost pojav, da bi v drugi polovici marca zapadlo 20 cm suhega snega, ki bi ga nato močan severovzhodni veter raznašal naokrog. Zabeleženi so bili trije nevihtni dnevi, nevihto je v dveh primerih spremljala tudi sodra. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri, najbolj vetrovno pa je bilo 21. marca, ko je prihajalo celo do pojava vejavice, pri čemer je okrepljen severovzhodni veter nizko nad tlemi raznašal sneg.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2018.

Minula meteorološka zima je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010. V sicer toplejši zimi od lanske so pogoste snežne padavine in dolgotrajna snežna odeja močno doprinesle k zimskosti razmer. Skorajšnjo izjemno milo zimo po nižinah – decembru z višjo mejo sneženja je namreč sledil topel januar – je preprečilo burno vremensko dogajanje v stratosferi v sredini februarja, kar je prineslo hud mraz ob koncu omenjenega meseca tudi na območju naših krajev.

Minila je ena od toplejših zim v merilni zgodovini Zaplane. Povprečna zimska temperatura zraka je znašala 0,3 °C, najbolj mrzel je bil mesec februar, v katerem se je povprečna temperatura spustila pod ničlo, najtoplejši pa je bil mesec januar. Temperatura se je najvišje povzpela 29. januarja (14,3 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 28. februarja (-17,4 °C). Absolutni rekord ni bil presežen, saj le-ta na vremenski postaji Zaplana znaša -18,5 °C, sicer izmerjen 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi. 29. januarja je bila s 14,3 °C skoraj dosežena doslej najvišja januarska temperatura. Letošnja zima ni bila toplejša le po povprečni temperaturi zraka, temveč je zaostajala tudi po vseh drugih kriterijih, kot je število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C ali najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C.

Zima 2017/2018 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 636,6 mm snega in dežja, kar predstavlja 170% običajnih zimskih padavin. Če je bilo v prejšnji zimi snežnih padavin še posebej malo, pa jih je bilo v letošnji nadpovprečno veliko. Snežna odeja je prekrivala tla 56 dni in je bila s 70 cm najdebelejša 7. februarja, pri čemer je vredno omembe, da je toliko snega zapadlo v samo 24 urah. Za dokončen opis snežnih razmer je sicer smiselno počakati na zaključek zimske sezone, kajti snežna odeja je pogosto prisotna tudi v času izven meteorološke zime, največkrat v mesecu marcu. December je bil bogat s snegom samo v višje ležečih krajih in Zaplana je bila pod vplivom ciklonov iz Genovskega zaliva deležna veliko več snega od nižin in primerljivo visokih krajev na jugu države. V februarju so južnejše poti ciklonov poskrbele, da so bile snežne razmere po večini države precej bolj izenačene. 11. december je zaznamovala izjemna odjuga z deževjem in močnim jugozahodnikom, ki je na Zaplani povzročil še relativno malo škode v primerjavi s preostalo Slovenijo.

Decembrski obisk Ulovke – zima, do kamor seže pogled.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2017/2018.

Ulovka je bila po večini kriterijev hladnejša od nižjih predelov Zaplane, celo po povprečni minimalni temperaturi, kar se je nazadnje zgodilo v izjemno mili zimi 2013/2014. Podatki kažejo, da se mraz, največkrat zaradi oblakov, pogosto ni odrazil v nižjih, bolj zatišnih območjih Zaplane, temveč se je zadržal v nekoliko višjih slojih ozračja. To se je zgodilo tudi v najhladnejši noči na 28. februar, ko je bila na obeh merilnih mestih izmerjena podobna temperaturna vrednost okoli -17 °C. Mrazišča so bila pri tem vendarle izvzeta, saj se je v mrazišču Dolinca pod -10 °C ohladilo v 28 dneh, pod -20 °C se je ohladilo petkrat, v najhladnejši noči celo do -30,6 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo -31,2 °C, kljub hudemu mrazu pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem oblačnosti, v omenjeni noči temperatura za nekaj stopinj višja, kot bi lahko bila ob nekoliko ugodnejšemu vremenskemu razpletu. 26. februarja je bilo od dotoku mrzlega, celinskega zraka iznad severovzhodne Evrope na Ulovki največ -11,6 °C, z občutkom mraza zaradi vetra predvidoma vsaj -25 °C.

Februar je bil najbolj zimski mesec minule meteorološke zime, saj je poleg obilice snega postregel tudi z nizkimi temperaturami. Na območju osrednje Slovenije je bil za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Obilno sneženje smo beležili v začetku meseca, najhujši mraz pa je pritisnil v zadnjih februarskih dneh, na samem pragu meteorološke pomladi.

Povprečna februarska temperatura zraka je bila na Zaplani -2,9 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). V letošnjem februarju se je ozračje vztrajno hladilo, sprva je bila prvega dne izmerjena najvišja mesečna temperatura 7,1 °C, nato se je že drugi dan meseca ohladilo in na tej ravni je mraz vztrajal vse do 25. februarja, ko se je mraz še zaostril. 26. februarja se temperatura zraka ni povzpela nad -10 °C, ob tem je občasno snežilo. V zadnji februarski noči je bila izmerjena najnižja mesečna temperatura, na vremenski postaji Zaplana je bilo -17,4 °C, v nekaj 10 m nižjih okoliških mraziščih celo -31 °C. Temperatura se je pod ledišče spustila v 27 dneh, nad ničlo se ni ogrelo v 18 dneh, pod -10 °C se je ohladilo petkrat. Padavine so bile zelo pogoste in z izjemo prvega dne snežne. Njihova mesečna vsota je bila trikrat tolikšna, kot znaša februarsko povprečje in je dosegla 220,3 mm. Snežna odeja je prekrivala tla 26 dni, pogoste, a časovno razvlečene snežne padavine so v drugi polovici meseca bolj ali manj ohranjale snežno odejo, višjo od pol metra. Največ snega je bilo zato tik po najobilnejših snežnih padavinah v začetku meseca, 7. februarja dopoldne ga je bilo 70 cm. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2018.

Januar je pokazal vse prej kot zimski obraz, saj je prvi mesec letošnjega leta zaznamovalo za ta čas izjemno toplo vreme. Ob dolgotrajno visoki temperaturi zraka, ki je nekajkrat presegla celo 10 °C, je bila snežna odeja skromna in kratkotrajna. Na območju osrednje Slovenije je bil januar za več kot 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010.

Povprečna januarska temperatura zraka je bila na Zaplani tretja najvišja v merilni zgodovini in je znašala 3,2 °C. V zadnjem obdobju sta temperaturno najbolj odstopala januar 2007 (3,6 °C) in januar 2017 (-4,8 °C). 29. januarja je bila izmerjena za ta mesec druga najvišja temperatura doslej (14,3 °C), nasprotno je bila najnižja mesečna temperatura, izmerjena 18. januarja, izrazito skromna (-4,8 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 15 dneh, nad 10 °C se je povzpela petkrat. Ustaljenega vremena brez padavin smo bili deležni šele v zadnji tretjini meseca. Vsota mesečnih padavin je bila v okviru dolgoletnega januarskega povprečja in je dosegla 105,2 mm. Čeprav je snežilo kar petkrat, pa je šlo z izjemo 2. januarja, ko je bilo izmerjeno 10 cm snega, za zelo majhne količine snežnih padavin. Snežna odeja je prekrivala tla komaj tri dni in tudi v najbolj zatišnih mraziščih je snežna odeja skopnela še pred iztekom januarja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2018.

Leto se je pričelo s povprečno najbolj mrzlim vremenom po letu 1987, toda mraz je kmalu popustil in zaradi previsokih spomladanskih temperatur je ob prvi večji ohladitvi, podobno kot že v letu 2016, prišlo do aprilske pozebe. Poletje je postreglo z velikim številom vročinskih obdobij, najbolj vroče pa je bilo ponovno v avgustu. K sreči so bile zaradi lokalnih neviht padavine časovno ugodno razporejene in vsaj na Zaplani je deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. S septembrom je sledil vremenski preobrat in ponekod se je vsaj prehodno pričela kurilna sezona. V drugi polovici novembra in v decembru so v nekoliko višje ležečih krajih vladale zimske vremenske razmere, vendar bolj v povezavi s snegom, kot mrazom. V osrednji Sloveniji je bilo leto za stopinjo Celzija toplejše od povprečja v obdobju 1981-2010, povprečje je presegla tudi letna višina padavin.

5 cm debela toča sodi med zanimivejše in nevarnejše vremenske pojave minulega leta.

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,6 °C. Absolutna najnižja temperatura je bila -16,1 °C (11. januar), najvišja 36,6 °C (4. avgust). 4. avgusta je bila izmerjena četrta absolutna najvišja temperatura na vremenski postaji Zaplana, 11. januar pa bo ostal zapisan kot dan, ko je bila brez prisotnosti snežne odeje izmerjena najnižja temperatura doslej. Na območju vremenske postaje so bila tla zamrznjena že 30 cm globoko, ob tem se je v bližnjem mrazišču Dolinca ohladilo do skoraj -22 °C. Po kriteriju povprečne mesečne temperature sta v hladnejšo smer odstopala samo januar in september, ki sta bila hladnejša celo od 30-letnega povprečja v prejšnjem stoletju, ko je bilo podnebje v splošnem opazno hladnejše. Navkljub temu je izrazito prevladovalo pretoplo vreme, saj so bili vsi preostali meseci pretopli, pri čemer so najbolj odstopali februar, marec, junij in avgust.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2017.

Minulo leto je bilo nadpovprečno namočeno, skupaj je padlo 1890 mm padavin, kar ustreza 110 % dolgoletnega povprečja na bližnjih meteoroloških postajah z daljšim merilnim nizom. Po mokroti so najbolj izstopali meseci februar, april, september in december. Na Zaplani izrazitejše poletne suše v minulem letu ni bilo, sušna meseca sta bila namreč januar in oktober, so pa lokalne poletne nevihte poleg blagodejnega dežja žal prinesle tudi točo in močan veter. Najvišja snežna odeja, visoka 40 cm je bila izmerjena 1. decembra. Samo v novembru pa do sredine decembra je bilo zabeleženih več dni s snežno odejo kot v celotni zimski sezoni 2016/2017.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2017 v primerjavi s preteklimi leti.

Leto 2017 je bilo po temperaturnih razmerah pestro, sploh v primerjavi z minulimi štirimi leti. Več je bilo tako dni s temperaturo nad 25 in 30 °C, kot dni s temperaturo pod lediščem in -10 °C. Mrzli dnevi so se pojavljali zlasti v januarju, ko pa mraz ni sovpadel s snežno odejo. V mraziščih je bilo posledično najbolj mrzlo v decembru, ko je bila zračna masa sicer precej manj mrzla, je bila pa zato prisotna snežna odeja, ki je v mraziščih omogočala močnejše ohladitve vse do -25 °C.

Potek vremena v letu 2017 na vremenski postaji Zaplana.

Na območju osrednje Slovenije je bil december za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Šlo je za vremensko izjemno razgiban mesec, menjavala so se obdobja mrzlega, kot tudi toplega in deževnega vremena, odjugam pa je, vsaj v nekoliko višje ležečih krajih, venomer sledilo kakšno sneženje. Sneg se je na Zaplani obdržal skoraj ves mesec.

Povprečna decembrska temperatura zraka je bila na Zaplani 0,5 °C. Za primerjavo sta v zadnjem desetletju temperaturno najbolj odstopala december 2006 (3,6 °C) in december 2010 (-1,7 °C). 24. decembra je bila izmerjena najvišja (11,5 °C), 10. decembra pa najnižja mesečna temperatura (-10,9 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 25 dneh, -10 °C ali manj je bilo dvakrat, pod vplivom pogostih vremenskih front pa je bilo ledenih dni s celodnevno temperaturo nižjo od 0 °C le sedem. V noči na 10. december je bilo v mraziščih izmerjeno -25 °C.

Razmere so dovoljevale izgradnjo tudi nečesa več.

Ustaljenega zimskega vremena brez padavin smo bili deležni predvsem v dneh okoli 20. decembra. Vsota mesečnih padavin je bila skoraj enkrat tolikšna kot je povprečje in je znašala kar 311,1 mm. V merilni zgodovini je bil december na Zaplani bolj moker le dvakrat. Snežna odeja je prekrivala tla 27 dni, snežilo je sedemkrat. Največ snega, 40 cm, je bilo izmerjeno že 1. dne v mesecu, kar je posledica ugodnih snežnih razmer še iz meseca novembra. Kljub pogostemu sneženju je minuli mesec najbolj zaznamoval močan veter. 11. decembra je jugozahodnik, ki je spremljal odjugo s temperaturo 11 °C (še dan poprej smo beležili najbolj mrzlo jutro pri -11 °C), na vremenski postaji Zaplana dosegel hitrost do 53 km/h, pri čemer je ta vrednost zaradi tehničnih omejitev merilne opreme občutno podcenjena. Izjemno dolgotrajen močan veter je v omejenem obsegu podiral posamične smreke, povzročil pa je tudi dolgotrajen električni mrk. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2017.

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji povprečno topla v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981-2010, pa vendar je bila vse prej kot vremensko dolgočasna. Mokremu in že prav jesensko turobnemu septembru z malo sončnimi dnevi je sledil suh oktober, temu pa že skoraj zimski november. Slednji ni skoparil ne s snegom, ne z jutranjim mrazom, na račun treh novembrskih snežnih epizod pa bo pod statistiko minule meteorološke jeseni zapisano kar deset dni s snežno odejo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 8,9 °C. Najtoplejša jesen v obdobju meritev je bila za primerjavo leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 28. novembra (-6,3 °C), najvišja pa 6. septembra (22,8 °C). Obdobje med prvo jesensko slano pri tleh in prvo negativno temperaturo v meteorološki hišici je bilo letos še posebej dolgo. Če je bila slana zabeležena že 2. oktobra – blizu pojavu slane smo bili tudi že 21. septembra – pa je po meritvah v meteorološki hišici prvič zmrzovalo šele zadnji dan v oktobru, kar je okoli deset dni kasneje kot običajno.

Jesensko podobo drevja je letos hitro nadomestila zimska.

Vse skupaj je padlo 675,2 mm padavin, kar predstavlja 110 % običajne jesenske namočenosti. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Zelo mokremu septembru je sledil suh oktober, temu pa obilno namočen november, ki pa so ga že spremljale padavine v obliki snega. Do zadnjega dneva meteorološke jeseni se je zvrstilo že deset dni s snežno odejo, le-ta pa je bila v večernih urah 31. novembra debela že 37 cm. Ravno zaradi prisotnosti snežne odeje so se najnižje temperature na Zaplani in v mraziščih približale doslej najnižjim izmerjenim za mesec november.

Spodnja preglednica prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2017.

Najvišje izmerjene vrednosti temperature zraka so bile izrazito skromne, kar je odraz namočenega septembra, v katerem je potencial za visoke temperature običajno še vedno znaten. Navsezadnje je bilo v preteklosti v septembru izmerjeno tudi že 30 °C, letos pa temperatura na Zaplani ni presegla 23 °C, na Ulovki pa niti 20 °C. Ulovka je bila v povprečju hladnejša od Spodnje Zaplane, izjema je bilo le oktobrsko babje poletje s pogosto temperaturno inverzijo, ob kateri je bila Ulovka tudi na mesečni ravni toplejša od nižjih predelov Zaplane. Na Ulovki se je temperatura prvič spustila pod ledišče 13. novembra, dva tedna kasneje kot na Spodnji Zaplani. Izstopa temperatura nižja od -15 °C v mraziščih, ki je posledica sovpadanja snežne odeje in jasnih noči, kar se v zadnjih letih ne zgodi prav pogosto niti sredi zime.