Sončen in suh september je bil za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Prva polovica meseca je bila med najtoplejšimi doslej, že ob koncu meseca pa so sledile hladne noči z jutranjo slano.

Povprečna temperatura v letošnjem septembru je na vremenski postaji Zaplana znašala 15,0 °C. Za primerjavo je bil najhladnejši september zabeležen leta 2007 (12,0 °C), najtoplejši pa leta 2011 (16,5 °C). Najnižja letošnja septembrska temperatura je bila izmerjena 27. dne (0,7 °C), najvišja pa 12. dne (28,3 °C). Nad 25 °C se je temperatura povzpela v štirih dneh, ob koncu septembra pa so se zvrstila štiri hladna jutra, ko se je temperatura zraka pri tleh spustila pod ledišče, česar v merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana v septembru še ni bilo zabeleženo. Slana 25. septembra je bila ena od najzgodnejših doslej, sicer pa večdnevno hladno obdobje ni prineslo absolutnega septembrskega temperaturnega rekorda. V meteorološki hišici 2 m od tal se je namreč ohladilo do najmanj 0,7 °C, medtem ko je bilo v septembru 2008 izmerjeno celo -0,1 °C. Mesečna vsota padavin je znašala 113,9 mm, kar je komaj dobra polovica dolgoletnega septembrskega povprečja. Še so se pojavljale nevihte, omembe vredno je zlasti nevihtno dogajanje z močnim grmenjem in nalivi 14. in 24. septembra. Izrazito je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2018.

Čeprav letošnje meteorološko poletje ni postreglo z izjemno vročino, pa je bilo za 2 °C toplejše od referenčnega obdobja 1981-2010. Padavine so bile prostorsko in časovno zelo spremenljive, saj je tako rekoč dnevnim ploham in nevihtam v prvi polovici poletja sledilo daljše sušno obdobje, temu pa obilno deževje, ki je v dobrih 24 urah popolnoma spremenilo celotno padavinsko sliko. Zaplani je bilo s sicer številnimi neurji širom po državi prizanešeno.

S povprečno temperaturo 19,2 °C je bilo poletje 2018 na vremenski postaji Zaplana med najtoplejšimi doslej. Najhladnejše poletje v merilnem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), najtoplejše pa leta 2017 (19,6 °C). Podobno kot v poletjih 2011, 2012, 2013 in 2017 se je največja vročina tudi tokrat pojavila v avgustu. Nad 30 °C se je temperatura prvič povzpela relativno pozno, 28. julija, v edinem a hkrati daljšem vročinskem valu pa se je zvrstilo 12 vročih dni s temperaturo nad 30 °C. Najbolj vroče je bilo 8. in 9. avgusta (33,4 °C), najbolj sveža pa je bila noč na 28. avgust (8,6 °C). Toplih noči, v katerih bi temperatura zraka nad 20 °C vztrajala tudi ponoči, na vremenski postaji na Spodnji Zaplani ni bilo, manj kot običajno jih je bilo tudi v višjih legah.

Odpadlo listje zaradi suše je pričaralo jesensko vzdušje.

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 392,4 mm, kar je povsem v skladu z dolgoletnim povprečjem. Izstopajoč padavinski dogodek se je zgodil ob koncu avgusta, ko je po 160 mm dežja v dnevu in pol do tedaj sušno poletje postalo statistično običajno namočeno. V lanskem poletju smo beležili več primerov močnih neviht, letos pa teh na Zaplani ni bilo. Padavine so bile sprva skoraj vsakodnevne, nato pa je bilo, vsaj regionalno, zabeleženo daljše, več kot mesec dni dolgo obdobje z zanemarljivo količino dežja. Na zakraselem površju Zaplane so se na mestih s plitvo prstjo zelo hitro pričele kazati posledice suše.

Spodnja razpredelnica prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2018 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2018.

Minulo poletje ni postreglo z večjimi temperaturnimi posebnostmi. Izstopa večja razlika v številu vročih dni, saj je temperatura na vremenski postaji Zaplana pogosto le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, ob čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno mejo. Noči so bile v povprečju tople in ob spletu vremenskih okoliščin je bila najnižja poletna temperatura na Ulovki tokrat nižja kot na Spodnji Zaplani, čeprav je navadno ravno obratno. Poletje vsekakor ni bilo zaznamovano s toplimi nočmi, na Spodnji Zaplani jih ni bilo, na Ulovki pa so bile le štiri, kjer jih je bilo za primerjavo v poletju 2015 kar 13. V mrazišču Dolinca se temperatura ni spustila pod ničlo, kar se je v merilni zgodovini zgodilo le še v poletju 2008 in 2017. Vzrok za to je enak kot v poletju 2017 in sicer v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Tako pa so hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika in s tem v mrazišču ni bilo ustreznih pogojev za kakšno zelo izrazito ohladitev.

Avgust je bil s povprečno temperaturo zraka 3 °C nad referenčnim obdobjem 1981-2010 najtoplejši mesec v minulem meteorološkem poletju. Prvo tretjino meseca je zaznamoval vročinski val, sicer sušen avgust pa se je po le enem padavinskem dogodku prelevil v nadpovprečno mokrega.

Najhladnejši avgust je bil na lokaciji vremenske postaje Zaplana zabeležen leta 2006 (15,1 °C), povprečna temperatura v letošnjem avgustu pa je bila 20,3 °C, s čimer se je izenačil z doslej najtoplejšim v letu 2012. Najnižja letošnja avgustovska temperatura je bila izmerjena 28. dne (8,6 °C), najvišja pa 8. in 9. dne (33,4 °C). Ohladitev ob koncu meseca je bila izrazita, vendar kratkotrajna. Po hladni nedelji 26. avgusta, ko je bilo podnevi manj kot 11 °C, se je že v torek ogrelo do skoraj 25 °C. Nad 25 °C se je temperatura povzpela v 24 dneh, nad 30 °C pa je bilo izmerjeno osemkrat. Mesečna vsota padavin je znašala 190,0 mm in je za tretjino presegla dolgoletno avgustovsko povprečje. Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene, saj je 85 % mesečnih padavin padlo v le dveh dneh, 25. in 26. avgusta. Večji del avgusta je bil sušen, ne pa tudi stanoviten, nastajale so namreč plohe in nevihte, ki so se območja Zaplane izognile. Izrazito je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2018.

Julij je bil v osrednji Sloveniji za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Nestanoviten mesec je zaradi lokalnih padavin od kraja do kraja minil različno, kot denimo na območju Zaplane, kjer se je v drugi polovici meseca ob splošni obilici ploh in neviht že stopnjevala sušnost.

Povprečna julijska temperatura je na vremenski postaji Zaplana znašala 19,4 °C. Najhladnejši julij je bil na tej lokaciji zabeležen leta 2014 (17,7 °C), najtoplejši pa leta 2015 (21,2 °C). Najnižja letošnja julijska temperatura je bila izmerjena 8. julija (11,8 °C), najvišja pa 31. julija (31,8 °C). Nad 25 °C se je temperatura povzpela v 17 dneh, ker se je mesec iztekel z vročinskim valom smo beležili tudi štiri dneve nad 30 °C. Bolj kot topli popoldnevi so izstopala topla jutra, ki so bila, za primerjavo, toplejša kot v lanskem juliju, ki je bil v skupnem povprečju sicer opazno toplejši od letošnjega. Mesečna vsota padavin je znašala 107,7 mm in je dosegla 90 % dolgoletnega julijskega povprečja. Sprva pogoste padavine so v drugi polovici meseca lokalno izostale oz. so bile zanemarljive, čeprav so bile marsikje drugod po državi še vedno vsakodnevne. Kljub sušnosti, ki se je v zadnjih dneh meseca krepila, se je zaradi vlažnega zraka pojavljala celo jutranja megla. Izrazito je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2018.

Mesec junij je bil za 2 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010, vendar se z izrazito vročim vremenom v prvem letošnjem poletnem mesecu še nismo srečali. Čeprav je bilo vreme nestanovitno s pogostimi padavinami, pa je njihova skupna količina zaostala za dolgoletnim povprečjem. Začetek tretje dekade meseca je zaznamoval občuten padec temperature zraka, sveži so bili zlasti popoldnevi.

Povprečna junijska temperatura je na vremenski postaji Zaplana znašala 18,0 °C. Najhladnejši junij smo beležili leta 2009 (16,1 °C), najtoplejšega pa leta 2017 (18,7 °C). Najnižja letošnja junijska temperatura je bila izmerjena 23. junija (8,7 °C), najvišja pa 11. junija (29,6 °C). Nad 25 °C se je temperatura povzpela v 15 dneh, nasprotno je bilo ob izraziti ohladitvi 22. junija popoldne izmerjeno le 12 °C. Mesečna vsota padavin je znašala 94,7 mm in je dosegla le 60 % dolgoletnega junijskega povprečja. Padavine so bile sicer relativno pogoste in najdaljše obdobje brez dežja ni bilo daljše od tedna dni. Ker so se v nekaterih sicer suhih dneh na območju Zaplane plohe pomikale v bližnji okolici, so vremenske razmere v splošnem močno ovirale prvo letošnjo košnjo. Izrazitejše nevihte so izostale, tako so bili zabeleženi le posamezni nalivi zmerne jakosti. Izrazito je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2018.

Obdobje od marca do maja je bilo na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. Meteorološko pomlad je sprva zaznamoval marčevski mraz s snegom, nato rekordno topel april, v nadaljevanju pa še nevihtni maj. Pester spomladanski paket k sreči ni vključeval pozebe, poznega snega in vsaj na Zaplani tudi ne močnejših neviht.

Doslej sta v merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C), letošnja je bila s povprečno temperaturo zraka 9,7 °C torej med bolj običajnimi. Močno pretopel je bil april, ko je bil s 26,0 °C zabeležen tudi absolutni aprilski temperaturni rekord. Razen vročih dni nad 30 °C so bili zabeleženi vsi preostali značilni meteorološki dnevi, saj se je ogrelo tako nad 25 °C kot ohladilo pod -10 °C, v marcu pa se temperatura tudi podnevi nekajkrat ni povzpela nad ničlo. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjič spustila 2. aprila, pri tleh pa 7. aprila, kar je relativno zgodaj v primerjavi s preteklimi leti, ko se je slana pojavila vsaj še konec aprila.

Od povsem zimskega vremena do poletnega vzdušja z nevihtami sta letos minila le dobra dva meseca.

Padlo je 390,9 mm padavin ali 110 % dolgoletnega spomladanskega povprečja. Marcu s skoraj dvojno količino padavin je sledil suh april, ko so padavine dosegle le polovico povprečja, medtem ko je nevihtni maj le za spoznanje presegel dolgoletno povprečje. Na račun marca je del letošnjih pomladnih padavin padel tudi v obliki snega, 6. marca pa je bila z 72 cm izmerjena celo najvišja snežna odeja minule zime. 20 dni s snežno odejo je bilo zabeleženo v marcu in ker snega v nadaljevanju ni bilo več lahko dokončno ugotovimo, da se je v minuli zimski sezoni sneg obdržal 86 dni.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2018 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2018.

Meteorološko pomlad so zaznamovale majhne razlike med zaplaninskimi merilnimi mesti, ne toliko po kriteriju povprečne temperature zraka kot po ekstremnih temperaturah. Na Ulovki je bila tako najnižja spomladanska temperatura nižja od tiste na Spodnji Zaplani in se je približala celo vrednosti, izmerjeni v mrazišču Dolinca. Gre seveda za posamezno temperaturno vrednost, v povprečju so bili nočni minimumi na Spodnji Zaplani vendarle nižji kot na Ulovki. Na račun mraza v začetku marca izstopajo podatki o ledenih in mrzlih dneh. V minulih letih so bili prvi zabeleženi kvečjemu na Ulovki, drugi samo v mraziščih, letos pa so bili zastopani kar na vseh merilnih lokacijah. Zadnji dan s pojavom zmrzali na višini 2 m od tal se je na Spodnji Zaplani pojavil še teden dni kasneje kot na Ulovki (26. marec). V mrazišču Dolinca je bila zadnja negativna temperatura izmerjena 1. maja, kjer pa se pod 0 °C praviloma ohladi vsaj enkrat v poletju.

S temperaturo zraka 2 °C nad povprečjem referenčnega obdobja 1981-2010 je bil letošnji maj že drugi izrazito pretopel mesec zapored. V primerjavi s suhim aprilom je bilo majsko vreme nestanovitno s pogostimi popoldanskimi padavinami, z višjimi jutranjimi temperaturami zlasti v prvi polovici meseca pa je dokončno minila tudi nevarnost letošnje spomladanske pozebe.

Povprečna majska temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana znašala 15,0 °C in je bila druga najvišja doslej. Najhladnejši maj smo beležili leta 2013 (11,9 °C), najtoplejšega pa leta 2009 (15,1 °C). Najnižja letošnja majska temperatura je bila izmerjena 16. maja (4,2 °C), najvišja pa 31. maja (26,4 °C). Pod ničlo se temperatura ni več spustila niti pri tleh. Vremenske fronte so bile precej oddaljene od naših krajev, vendar je bil hladen in vlažen zrak v višinah vzrok za pogosto nestanovitnost s popoldanskimi plohami in nevihtami, ki so se predvsem na severu države pogosto zavlekle tudi v noč. Mesečna vsota padavin je bila s 130,7 mm nadpovprečna, dolgoletno majsko povprečje je bilo preseženo za 20 %. Dnevna višina padavin je v treh dneh presegla 20 mm, največ dežja, 36 mm, pa je ob dveh močnejših nalivih padlo 29. maja. Zaplana se toči 18. maja sicer ni povsem izognila, vendar je bila ta drobna in kratkotrajna. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2018.

Po hladnem začetku letošnje meteorološke pomladi se je le-ta v aprilu nadvse podvizala. April je bil v osrednji Sloveniji za kar 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010, s tem pa marsikje najtoplejši v merilni zgodovini. Nevarnost nizkih temperatur in slane je minila že v prvih dneh meseca, sledili pa so absolutni vročinski temperaturni rekordi za ta čas.

Povprečna aprilska temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana znašala 12,2 °C, s tem je letošnji april presegel do sedaj najtoplejšega v letu 2007 (11,8 °C). Najhladnejši april smo beležili leta 2008 (8,0 °C). Najnižja temperatura minulega meseca je bila izmerjena 2. dne, skromnih -0,1 °C, vendar je v preteklosti april minil tudi že povsem brez tovrstnih hladnih dni. Najbolj toplo je bilo 29. aprila (za mesec april rekordnih 26,0 °C). Pod ničlo se je temperatura spustila le enkrat, nad 25 °C se je povzpela dvakrat. Zadnja slana je bila opažena že 7. aprila, več kot meter debela marčevska snežna odeja v mraziščih pa je skopnela najpozneje do sredine meseca aprila. Že tako pičlih padavin je bilo tekom meseca vse manj. Mesečna vsota padavin je bila podpovprečna, dosegla je polovico aprilskega povprečja oziroma 75,6 mm. Povečana nevihtna aktivnost iz meseca marca se ni nadaljevala v april, kratkotrajen pojav sodre iz bližnjih neviht je bil zabeležen samo 1. aprila. Na mesečni ravni je prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2018.

V osrednji Sloveniji je bil marec za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010, pri čemer je nenavadno zlasti dejstvo, da je bil v istem koledarskem letu marec hladnejši od meseca januarja. Poleg zimskega vremena s snežno odejo in mrazom je bil v marcu vendarle prisoten tudi pridih pomladi. Hkrati z višjo temperaturo zraka smo bili deležni tudi nestabilnega vremena s prvimi plohami in celo nevihtami.

Povprečna marčevska temperatura zraka je bila na Zaplani 1,9 °C. V merilni zgodovini sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2017 (7,8 °C). Po rekordno toplemu marcu v lanskem letu smo torej beležili izrazito hladen marec, ki je bil za stopinjo hladnejši celo od letošnjega januarja. Najnižja temperatura je bila izmerjena 1. dne v mesecu (-12,4 °C), najvišja pa 29. marca (13,5 °C). Od pričetka meritev leta 2006 v marcu še nikoli ni bilo toliko dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Takšnih ledenih dni je bilo kar sedem, sicer pa se je šele 6. marca prvič ogrelo nad ničlo, po tem, ko je temperatura 15 dni nepretrgoma vztrajala pod 0 °C. Pod ledišče se je najnižja dnevna temperatura spustila v 19 dneh, kar je en dan manj kot marca 2006. Padavine so bile pogoste in večkrat tudi snežne. Njihova mesečna vsota je bila skoraj enkrat tolikšna kot znaša marčevsko povprečje in je dosegla 184,6 mm. Snežna odeja je v dveh ločenih časovnih razdobjih prekrivala tla 20 dni, največ snega je bilo 6. marca, 72 cm. Snega v marcu je bilo več kot v sami meteorološki zimi, kar pa za območje Zaplane ni neobičajno. Ni pa pogost pojav, da bi v drugi polovici marca zapadlo 20 cm suhega snega, ki bi ga nato močan severovzhodni veter raznašal naokrog. Zabeleženi so bili trije nevihtni dnevi, nevihto je v dveh primerih spremljala tudi sodra. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri, najbolj vetrovno pa je bilo 21. marca, ko je prihajalo celo do pojava vejavice, pri čemer je okrepljen severovzhodni veter nizko nad tlemi raznašal sneg.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2018.

Minula meteorološka zima je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010. V sicer toplejši zimi od lanske so pogoste snežne padavine in dolgotrajna snežna odeja močno doprinesle k zimskosti razmer. Skorajšnjo izjemno milo zimo po nižinah – decembru z višjo mejo sneženja je namreč sledil topel januar – je preprečilo burno vremensko dogajanje v stratosferi v sredini februarja, kar je prineslo hud mraz ob koncu omenjenega meseca tudi na območju naših krajev.

Minila je ena od toplejših zim v merilni zgodovini Zaplane. Povprečna zimska temperatura zraka je znašala 0,3 °C, najbolj mrzel je bil mesec februar, v katerem se je povprečna temperatura spustila pod ničlo, najtoplejši pa je bil mesec januar. Temperatura se je najvišje povzpela 29. januarja (14,3 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 28. februarja (-17,4 °C). Absolutni rekord ni bil presežen, saj le-ta na vremenski postaji Zaplana znaša -18,5 °C, sicer izmerjen 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi. 29. januarja je bila s 14,3 °C skoraj dosežena doslej najvišja januarska temperatura. Letošnja zima ni bila toplejša le po povprečni temperaturi zraka, temveč je zaostajala tudi po vseh drugih kriterijih, kot je število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C ali najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C.

Zima 2017/2018 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 636,6 mm snega in dežja, kar predstavlja 170% običajnih zimskih padavin. Če je bilo v prejšnji zimi snežnih padavin še posebej malo, pa jih je bilo v letošnji nadpovprečno veliko. Snežna odeja je prekrivala tla 56 dni in je bila s 70 cm najdebelejša 7. februarja, pri čemer je vredno omembe, da je toliko snega zapadlo v samo 24 urah. Za dokončen opis snežnih razmer je sicer smiselno počakati na zaključek zimske sezone, kajti snežna odeja je pogosto prisotna tudi v času izven meteorološke zime, največkrat v mesecu marcu. December je bil bogat s snegom samo v višje ležečih krajih in Zaplana je bila pod vplivom ciklonov iz Genovskega zaliva deležna veliko več snega od nižin in primerljivo visokih krajev na jugu države. V februarju so južnejše poti ciklonov poskrbele, da so bile snežne razmere po večini države precej bolj izenačene. 11. december je zaznamovala izjemna odjuga z deževjem in močnim jugozahodnikom, ki je na Zaplani povzročil še relativno malo škode v primerjavi s preostalo Slovenijo.

Decembrski obisk Ulovke – zima, do kamor seže pogled.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2017/2018.

Ulovka je bila po večini kriterijev hladnejša od nižjih predelov Zaplane, celo po povprečni minimalni temperaturi, kar se je nazadnje zgodilo v izjemno mili zimi 2013/2014. Podatki kažejo, da se mraz, največkrat zaradi oblakov, pogosto ni odrazil v nižjih, bolj zatišnih območjih Zaplane, temveč se je zadržal v nekoliko višjih slojih ozračja. To se je zgodilo tudi v najhladnejši noči na 28. februar, ko je bila na obeh merilnih mestih izmerjena podobna temperaturna vrednost okoli -17 °C. Mrazišča so bila pri tem vendarle izvzeta, saj se je v mrazišču Dolinca pod -10 °C ohladilo v 28 dneh, pod -20 °C se je ohladilo petkrat, v najhladnejši noči celo do -30,6 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo -31,2 °C, kljub hudemu mrazu pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem oblačnosti, v omenjeni noči temperatura za nekaj stopinj višja, kot bi lahko bila ob nekoliko ugodnejšemu vremenskemu razpletu. 26. februarja je bilo od dotoku mrzlega, celinskega zraka iznad severovzhodne Evrope na Ulovki največ -11,6 °C, z občutkom mraza zaradi vetra predvidoma vsaj -25 °C.