Mrazisca
KraÅ¡ke vrtaÄe se pojavljajo predvsem na obmoÄju Spodnje Zaplane in imajo svojevrstno mikroklimo. V nadaljevanju objavljam le povzetek gradiva o mraziÅ¡Äih, ki je objavljeno v diplomskem delu Topoklima Zaplane.
ZnaÄilnosti mraziÅ¡Ä
Po mnenju raziskovalcev mraziÅ¡Ä v okviru Slovenskega meteoroloÅ¡kega foruma so mraziÅ¡Äa obmoÄja, kjer se temperatura v mirnih in jasnih noÄeh spusti precej nižje, kot v okolici na podobni nadmorski viÅ¡ini. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je posledica negativne sevalne bilance v jasnih in nevetrovnih noÄeh. Tla izgubljajo toploto z dolgovalovnim sevanjem, težji hladen zrak  pa se ponoÄi na dnu mraziÅ¡Ä zbira kot voda v posodi.
MraziÅ¡Äa se pojavljajo v konkavnih reliefnih oblikah na obmoÄju kraÅ¡kih kamnin, saj se v vrtaÄah, udornicah in na kraÅ¡kih poljih lahko zadržuje jezero hladnega zraka. V odvisnosti od oblike, globine in poraÅ¡Äenosti mraziÅ¡Ä so zanje znaÄilni razliÄni temperaturni režimi.
V mraziÅ¡Äih je najhladneje ob specifiÄnih vremenskih pogojih. NajugodnejÅ¡a je mrzla in suha zraÄna masa ob prisotnosti snežne odeje. NoÄi morajo biti jasne in nevetrovne, Å¡e posebno nizke so lahko temperature ob debeli snežni odeji. Ob debeli snežni odeji je termometer bližje snegu, kjer je zrak najbolj hladen. Novozapadli sneg omogoÄa najboljÅ¡o toplotno izolacijo, ki prepreÄuje uhajanje toplote iz tal.
MraziÅ¡Äa v Sloveniji
Najnižje temperature v Sloveniji so bile uradno zabeležene na Notranjskem, in sicer na Babnem Polju (nadmorska viÅ¡ina 756 m, -34,5 °C), Rakitni (-34,0 °C) in v Novi vasi na Blokah (-32,5 °C). Vse tri meteoroloÅ¡ke opazovalnice ležijo malo nad dnom sicer plitvih kotanj, temperaturna inverzija je zato plitva, vendar izjemno izrazita. NovejÅ¡e raziskovalne meritve so pokazale, da omenjene lokacije glede mraza niso izjemne in da je podobno, Äe ne Å¡e bolj mrzlo v mnogih travnatih kotanjah po Sloveniji. Po mrazu posebej izstopa vsaj Å¡e Å¡irÅ¡a okolica LoÅ¡kega potoka ter ZadloÅ¡ko polje nad Idrijo. Kot najbolj hladna so se izkazala mraziÅ¡Äa v Julijskih Alpah. V mraziÅ¡Äih Komne nad Bohinjem je bilo že nekajkrat izmerjeno pod -40 °C, najnižja temperatura -49,1 °C pa je bila zabeležena 9. januarja 2009.
MraziÅ¡Äa na Zaplani
V kontekstu raziskovanja mraziÅ¡Ä imajo mraziÅ¡Äa na Zaplani poseben pomen, saj so meritvam v teh mraziÅ¡Äih sledile nadaljnje meritve Älanov meteoroloÅ¡kega foruma v preostalih slovenskih mraziÅ¡Äih. Na Zaplani je posebnost tudi ta, da se mraziÅ¡Ä zaradi njihove nizke nadmorske viÅ¡ine vse bolj dotika tudi poselitev, kar se sicer v veÄji meri dogaja v drugih delih Notranjske.
V tem kontekstu je posebnost Zaplane tudi v dolgoletnih neprekinjenih meritvah v enem izmed mraziÅ¡Ä in hkrati tudi na vremenski postaji nad samim mraziÅ¡Äem. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, ima to dejstvo velik pomen za razumevanje mikroklime mraziÅ¡Ä. Državna mreža meteoroloÅ¡kih postaj z dolgoletnimi meritvami vkljuÄuje nekatera mraziÅ¡Äa (Babno Polje, Bloke, v preteklosti tudi Rakitna), vendar so tamkajÅ¡nje meteoroloÅ¡ke postaje nekoliko dvignjene nad dnom veÄjih kraÅ¡kih polj. Na Zaplani potekajo veÄletne meritve temperatur v kraÅ¡kih vrtaÄah, kjer so temperaturne razmere Å¡e nekoliko drugaÄne od tistih na kraÅ¡kih poljih.
Raziskovanje mraziÅ¡Ä je pomembno z vidika kmetijstva, prometa in naÄrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z obilo kraÅ¡kega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mraziÅ¡Äi, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. MraziÅ¡Äa se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveÄ tudi po samoÄistilnih sposobnostih ozraÄja. Pogost prizemni temperaturni obrat v mraziÅ¡Äih namreÄ onemogoÄa navpiÄno izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjÅ¡i vir onesnaženja (kuriÅ¡Äe, promet) v mraziÅ¡Äu z majhno prostornino povzroÄi moÄno poveÄano koncentracijo Å¡kodljivih snovi. ViÅ¡ja vlažnost ozraÄja, pogostejÅ¡e pojavljanje megle, daljÅ¡e trajanje snežne odeje in (vsaj deloma) vegetacijski obrat so le posledice temperaturnega obrata v mraziÅ¡Äih.
MraziÅ¡Äe Dolinca
150 m vzhodno in 21 m nižje od meteoroloÅ¡ke postaje Zaplana se nahaja dolomitni dolec, vrtaÄi podobno mraziÅ¡Äe Dolinca. Gre za plitvo kotanjo skledaste oblike, ki je globoka 13 m, kolikor je visoko najnižje sedlo na jugozahodnem robu mraziÅ¡Äa. Dno mraziÅ¡Äa je na nadmorski viÅ¡ini 545 m. Uradnega poimenovanja za to mraziÅ¡Äe ni, se je pa med bližnjimi prebivalci v Äasu gradnje poÄitniÅ¡kega naselja v 70. in 80. letih prejÅ¡njega stoletja uveljavilo ime „Dolinca“.
Prve terenske meritve temperature so se v tem mraziÅ¡Äu priÄele poleti 2002, v kasnejÅ¡ih letih pa so se meritve izpopolnjevale. Meritve so potrdile izjemne temperaturne razmere, ki lahko vladajo v nižje ležeÄih mraziÅ¡Äih. Pojavljajo se nizke noÄne temperature in velike dnevne temperaturne amplitude. Iz spodnjega grafikona je razvidno Å¡tevilo karakteristiÄnih meteoroloÅ¡kih dni v mraziÅ¡Äu v primerjavi z meteoroloÅ¡ko postajo Zaplana.
Å tevilo znaÄilnih meteoroloÅ¡kih dni na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana in v mraziÅ¡Äu Dolinca.
Dosedanje meritve temperature na viÅ¡ini 2 m nad tlemi kažejo, da se v kotanji temperature pod 0 °C lahko pojavljajo tudi sredi poletja, in sicer v zelo hladni zraÄni masi ali v toplejÅ¡ih, a zelo suhih noÄeh z nizko relativno vlažnostjo zraka. NajveÄje temperaturne razlike med Dolinco in zgornjo meteoroloÅ¡ko postajo so vedno zabeležene ob prisotnosti snežne odeje in ko Å¡ibkejÅ¡i veter zavira radiacijsko ohlajanje v okolici mraziÅ¡Äa. Med obema merilnima mestoma, na vsega 21 m viÅ¡inske razlike, so bile že izmerjene temperaturne razlike okoli 15 °C. Vse rekordne razlike so bile izmerjene v veÄernem Äasu, do jutra se temperaturna razlika obiÄajno zmanjÅ¡a in tako je razlika v temperaturnem minimumu manjÅ¡a in znaÅ¡a med 12 in 13 °C. ZveÄer je bilo že veÄ primerov, ko je temperatura v odsotnosti snežne odeje padla za 12 °C v eni uri!
Jutranja radiacijska megla in slana v mraziÅ¡Äu Dolinca.
Absolutna najnižja izmerjena temperatura v mraziÅ¡Äu Dolinca je pogojena s toplejÅ¡imi zimami v zadnjem obdobju in nepopolnim nizom podatkov, saj je bilo po vzpostavitvi stalnih meritev temperatur v mraziÅ¡Äu najhladneje v zaÄetku marca 2005, ko pa se je termometer pokvaril. Najnižja temperatura -30,8 °C je bila tako izmerjena 20. decembra 2009 in po veÄ letih meritev se je potrdilo dejstvo, da lahko temperature tudi v mraziÅ¡Äih na nižjih nadmorskih viÅ¡inah padejo vsaj pod -30 °C. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil termometer pri nizkih temperaturah neumerjen in realna vrednost je tako znaÅ¡ala okoli -31,5 °C.
ÄŒasovni potek temperature v mraziÅ¡Äu Dolinca v noÄi na 20. december 2009.
MraziÅ¡Äe DvojÄek
MraziÅ¡Äe Dolinca je na Zaplani edino travnato mraziÅ¡Äe, kjer potekajo stalne meritve temperature. Posamezne terenske meritve temperature pa so bile izvedene tudi v nekaterih drugih travniÅ¡kih mraziÅ¡Äih. Eno takÅ¡nih je mraziÅ¡Äe DvojÄek, ki je globoko devet metrov in je bolj odprto od Dolince.
Posamezne terenske meritve temperature v veÄernem Äasu so nakazale, da je v mraziÅ¡Äu DvojÄek lahko hladneje kot v Dolinci, takÅ¡ne temperaturne razlike med mraziÅ¡Äema pa so se lahko ohranjale veÄ dni zapored. Predvidoma so bile temperaturne razlike pogojene s takratno specifiÄno veÄ dni trajajoÄo vremensko situacijo. Sicer pa so v Dolinci zaradi veÄje zatiÅ¡nosti najveÄkrat nižje temperature, meritve temperature tal na 5 cm globine pa so pokazale, da je temperatura tal v DvojÄku zaradi veÄje osonÄenosti mraziÅ¡Äa in pokoÅ¡ene trave precej viÅ¡ja. Po padavinah se razlika v temperaturi tal med mraziÅ¡Äema zmanjÅ¡a in v takih primerih so temperature v mraziÅ¡Äu DvojÄek primerljive tistim v Dolinci.
MraziÅ¡Äe je plitvejÅ¡e od Dolince in zato po jakosti temperaturnega obrata bolj ekstremno od Dolince. V noÄi na 22. februar 2012 je priÅ¡lo med meteoroloÅ¡ko postajo Zaplana in mraziÅ¡Äi do najveÄje zabeležene temperaturne razlike doslej. Na zgornji postaji je vso noÄ pihal vzhodni veter in zaviral noÄno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj Å¡ibek, da je omogoÄal neovirano ohlajanje v zatiÅ¡nih mraziÅ¡Äih. Dolinca je bila od vremenske postaje Zaplana 21 m viÅ¡je hladnejÅ¡a za 15,5 °C, mraziÅ¡Äe DvojÄek pa je bilo ob 1.15 zjutraj na vsega 14 m viÅ¡inske razlike hladnejÅ¡e celo za 16,6 °C.
MraziÅ¡Äe DvojÄek in vremensko postajo Zaplana loÄi 300 m zraÄne razdalje in 14 m viÅ¡inske razlike. Med merilnima mestoma je 22. februarja ponoÄi trenutna temperaturna razlika dosegla skoraj 17 °C.
V mraziÅ¡Äu DvojÄek redno koÅ¡ena in skoraj gola tla precej manj zavirajo tok toplote iz tal od nepokoÅ¡enih in z debelim slojem suhe trave pokritih tal v Dolinci. Eden od dokazov k tej trditvi so meritve temperature zraka v dneh, ko obe mraziÅ¡Äi pokriva snežna odeja, saj so bile ravno v takih primerih temperature v DvojÄku že precej nižje od tistih v Dolinci. 18. decembra 2010 je bilo ob 21. uri v Dolinci -20,9 °C, v DvojÄku pa na podlagi terenskih meritev s termometrom Voltcraft -25 °C.
Plitvo mraziÅ¡Äe DvojÄek ima torej bistveno manj stabilen temperaturni obrat od Dolince, ima pa veÄji potencial za nizke zimske temperature. Ta potencial se redko izrazi, ugodne pa so predvsem noÄi s snežno odejo na tleh v kombinaciji s Å¡ibkimi vetrovi oziroma odsotnostjo noÄnega vetra.
Globoka in z gozdom poraÅ¡Äena mraziÅ¡Äa
50 m južno od mraziÅ¡Äa DvojÄek se pod sedanjim Äebelnjakom nahaja mraziÅ¡Äe, kjer so se meritve temperature prviÄ izvajale že poleti 2001. To mraziÅ¡Äe je bilo torej osnova vsem kasnejÅ¡im meritvam v mraziÅ¡Äih Zaplane. MraziÅ¡Äe je globoko 13 m, zaradi strmih poboÄij je bistveno bolj zaprto in ima manjÅ¡i delež vidnega neba. PoboÄja kotanje so porasla z gozdom, vlažno dno kotanje pa poraÅ¡Äa malinjak.
Glede na obÄasne terenske meritve so v kotanji pod Äebelnjakom temperaturne razmere drugaÄne kot v sosednji Dolinci. ManjÅ¡e so dnevne temperaturne amplitude, viÅ¡je so minimalne noÄne temperature, bistvena razlika pa je v trajanju nizkih temperatur. ÄŒe se v sosednji Dolinci po jutranjem mrazu zelo hitro ogreje, pa se hladen zrak na dnu te kotanje zadržuje bistveno dlje Äasa in celo v poletju obstaja temperaturni obrat do poznega dopoldneva. Minimalne temperature so v mraziÅ¡Äu nekoliko nižje kot na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana.
Zaradi dolgotrajnejÅ¡ega temperaturnega obrata se sneg v kotanji zadržuje bistveno dalj Äasa kot v njeni okolici. 9. aprila 2005 je bilo v mraziÅ¡Äu 59 cm snega, medtem ko so bile izven mraziÅ¡Äa le Å¡e snežne krpe. Marca 2004 je bilo podobno, saj so bile izven mraziÅ¡Äa snežne krpe, v mraziÅ¡Äu pa 77 cm snega. Do tako velikih razlik v viÅ¡ini snega med okolico in mraziÅ¡Äem prihaja zaradi dejstva, da se v mraziÅ¡Äu ob posameznem sneženju zaradi kotanjaste oblike nabere veÄ snega kot v okolici, ter zaradi nalaganja novih plasti snega na staro snežno podlago. V mraziÅ¡Äu pozimi sneg pogosto ne skopni tudi po izrazitejÅ¡ih odjugah, zato se sneg skozi zimo postopno kopiÄi. To ob normalno hladnih zimah in pomladih brez pogostega dežja privede do debele snežne odeje v spomladanskem Äasu. V minulih zimah se je pokazalo, da lahko to mraziÅ¡Äa snežna odeja pokriva skoraj pol leta in da se lahko sneg zadrži tudi Å¡e Äez prvomajske praznike, v posameznih zimah pa je sneg verjetno pokrival tla tudi ob koncu maja.
V mraziÅ¡Äu pod sedanjim Äebelnjakom se sneg v posameznih primerih zadržuje skoraj pol leta.
MraziÅ¡Äa s hladnimi tlemi
V posameznih kraÅ¡kih kotanjah se temperaturni obrat ne pojavlja v taki obliki, kot ga poznamo iz obiÄajnih mraziÅ¡Ä. Temperaturni obrat je obiÄajno kratkotrajen in omejen na noÄni Äas, veter ga hitro premeÅ¡a. Nekatera mraziÅ¡Äa obkrožajo obsežni in prevotljeni kraÅ¡ki masivi, ki se v hladni polovici leta preko razpok, brezen in jam napolnijo s hladnim zrakom. Deževnica lahko masiv ohladi na 0 °C, zrak, ki vdira s povrÅ¡ja pa Å¡e na nižjo temperaturo. V topli polovici leta nakopiÄeni hladen zrak izhaja iz masiva.
MraziÅ¡Äe takega tipa je tudi na Zaplani. Vzhodno od visokega barja Jezerce se na 489 m nadmorske viÅ¡ine nahaja globoka lijakasta udornica Globoka dolina. MraziÅ¡Äe ima obsežna poboÄja, hladen zrak se iz kraÅ¡kega masiva prazni skozi brezno na osojnem poboÄju dobrih deset metrov nad dnom udornice. Brezno je poimenovano kot Brezno nad Globoko dolino in po tem je bilo za to mraziÅ¡Äe privzeto tudi ime. Brezno v hladnejÅ¡i polovici leta Ärpa zrak v podzemlje, v topli pa hladen zrak izteka ven na povrÅ¡je, kar pomeni, da brezno ni najviÅ¡ja odprtina v celotnem sistemu. Ob poletni vroÄini iz brezna izteka zrak, ohlajen na 8 °C, in v 20 cm debeli plasti ter v 2 m Å¡irokem pasu odteka proti dnu udornice. Celoten sistem si lahko predstavljamo kot slap vode, ki se zliva po poboÄju. Izkazalo se je, da so temperaturne razmere, ki vladajo v mraziÅ¡Äu, zelo odvisne od letnega Äasa. Pri tem lahko loÄimo razliÄna obdobja, kot so zima, poletje ter prehodno obdobje pomladi in jeseni.
Globoka dolina je kraÅ¡ka udornica, kjer je po doslej znanih podatkih najdaljÅ¡e trajanje snežne odeje na celotni Zaplani in v bližnji okolici. Po obiÄajnih zimah in spomladanskih snežnih padavinah, kot so bile v letih 2004, 2005 in 2006, se sneg v udornici zadržuje Å¡e v prvih dneh meseca maja. Ob veÄji koliÄini snega v jesenskem Äasu in ob pomrznitvi snežne odeje je to mraziÅ¡Äe skoraj zanesljivo neprekinjeno zasneženo vse do pomladi. Snežna odeja se ob sneženjih debeli, v vmesnih odjugah pa se sneg pogosto le posede in poÄasi tali, a kmalu ponovno zmrzne. Nastane izjemno trda snežna odeja. V Globoki dolini je v hladni polovici leta v primerjavi z okolico hladneje tudi ob odjugah z dežjem. Zaradi vpliva snežne odeje v takih primerih temperatura stagnira malo nad lediÅ¡Äem, pod 0 °C pa ne pade.
Prizemni temperaturni obrat v mraziÅ¡Äu Globoka dolina ob vetrovnem in deževnem vremenu. V obravnavanem obdobju v sredini marca 2011 je padlo 120 mm dežja.
Kadar v hladni polovici leta nizkim jutranjim temperaturam ob Å¡ibkem vetru sledi izrazito dnevno ogrevanje, v zaprtih mraziÅ¡Äih obleži plast hladnega zraka, temperaturno razliko pa lahko dodatno okrepi snežna odeja, ki je prisotna v mraziÅ¡Äu, ne pa tudi na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana. Do opisane kombinacije vremenskih razmer je priÅ¡lo 7. februarja 2011, ko je bilo ob 13. uri na postaji Zaplana 16,7 °C, v mraziÅ¡Äu Dolinca 17,0 °C, v mraziÅ¡Äu Globoka dolina pa samo -1,6 °C. TakÅ¡ne temperaturne razlike med mraziÅ¡Äi Zaplane in njihovo okolico pred tem Å¡e niso bile izmerjene.
Temperature pri tleh udornice se v Äasu poletne vroÄine gibljejo okoli 11 °C, med skalovjem okoli 8 °C, v tleh na globini 10 cm pa je Å¡e nekoliko hladneje. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi ne more ogreti in tudi veter lahko plast hladnega zraka premesti samo za kratek Äas. V mraziÅ¡Äu sega temperaturni obrat sredi dneva v poletju tudi do 10 m visoko. Na dnu opisane udornice se torej temperaturni obrat pojavlja celo sredi dneva, zaradi strmih poboÄij in gozdnatosti pa ni ekstremno nizkih noÄnih temperatur.
Prisotnost prizemnega temperaturnega obrata v Globoki dolini tekom vroÄinskega vala v juliju 2011.
Temperaturne razmere v Globoki dolini so torej zelo odvisne od letnega Äasa. Pozimi prizemni temperaturni obrat obstane tudi Äez dan zaradi stalne sence na dnu mraziÅ¡Äa. V poletju pride do izraza advekcija hladnega zraka iz kraÅ¡kih votlin in razpok v dnu mraziÅ¡Äa, hladna tla pa znižujejo temperaturo v nekaj viÅ¡inskih metrih kraÅ¡ke kotanje. V poletju trajanje SonÄevega obsevanja v mraziÅ¡Äu skrajÅ¡uje vegetacija. MraziÅ¡Äe je tako ne glede na dnevni Äas stalni naravni hladilnik tudi v topli polovici leta.
Karta mraziÅ¡Ä na Zaplani, razvrÅ¡Äenih v tri razrede po njihovi “hladnosti”.