Podnebje Zaplane bi lahko razdelili na višinsko podnebje Ulovke in Planine nad Vrhniko, podnebje toplega pasu, podnebje Spodnje Zaplane in podnebje kraških vrtač. Kraške vrtače in dolomitni dolci imajo svojevrstno mikroklimo in delujejo kot mrazišča.

Temeljne značilnosti mrazišč

Po mnenju raziskovalcev mrazišč v okviru Slovenskega meteorološkega foruma so po definiciji mrazišča tista območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje, kot v okolici na podobni nadmorski višini. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je posledica negativne sevalne bilance v jasnih in nevetrovnih nočeh. Tla izgubljajo toploto z dolgovalovnim sevanjem, težji hladen zrak  pa se ponoči na dnu mrazišč zbira kot voda v posodi. V mraziščih so glede na okolico ob umirjenem in jasnem vremenu precej nižje večerne, nočne in jutranje temperature, v zimskem času pa včasih tudi dnevne temperature. Večje je dnevno temperaturno nihanje, snežna odeja je debelejša in dolgotrajnejša, manjša je vetrovnost, večja je zračna vlažnost, več pa je tudi meglenih dni. Najnižje jutranje temperature in največja temperaturna nihanja imajo plitve travnate kotanje, najnižje povprečne temperature pa imajo globoke poraščene vrtače s strmejšimi pobočji, ki zmanjšujejo sončno obsevanje.

V mraziščih je najhladneje ob specifičnih vremenskih pogojih. Najugodnejša je mrzla in suha zračna masa ob prisotnosti snežne odeje. Noči morajo biti jasne in nevetrovne, še posebno nizke so lahko temperature ob debeli snežni odeji. Ob debeli snežni odeji je termometer bližje snegu, kjer je zrak najbolj hladen. Novozapadli sneg omogoča najboljšo toplotno izolacijo, ki preprečuje uhajanje toplote iz tal.

Mrazišča v Sloveniji in Evropi

Najnižje temperature v Sloveniji so bile uradno zabeležene na Notranjskem, in sicer na Babnem Polju (nadmorska višina 756 m, -34,5°C), Rakitni (-34,0°C) in v Novi vasi na Blokah (-32,5°C). Vse tri meteorološke opazovalnice ležijo malo nad dnom sicer plitvih kotanj, temperaturna inverzija je zato plitva, vendar izjemno izrazita. Novejše raziskovalne meritve so pokazale, da omenjene lokacije glede mraza niso izjemne in da je podobno, če ne še bolj mrzlo v mnogih travnatih kotanjah po Sloveniji. Po mrazu posebej izstopa vsaj še širša okolica Loškega potoka ter Zadloško polje nad Idrijo. Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah. V mraziščih Komne nad Bohinjem je bilo že nekajkrat izmerjeno pod -40°C, najnižja temperatura -49,1°C pa je bila zabeležena 9.januarja 2009.

Če preverimo najhladnejša območja drugih bližnjih držav, ugotovimo, da je bilo na Hrvaškem uradno najhladneje v Gospiću (-35°C leta 1973), v Bosni in Hercegovini na območju mrazišča Igman (-43,5°C januarja 1963), Srbiji in Črni Gori v okolici Sjenice (-39,4°C januarja 2006), v Avstriji v mrazišču Grünloch (-52,6°C februarja 1932) in v Švici v mrazišču Glattalp (-52,5°C februarja 1991 – vprašljiva vrednost, možna je negativna napaka za 10°C).

Mrazišče Dolinca na Zaplani

Gre za plitvo, skledi podobno travnato kotanjo, ki je globoka 13m, saj je tako visoko njeno najnižje sedlo na jugozahodnem robu mrazišča. Njeno dno je na nadmorski višini 545m. Dolinca ima zelo veliko dni z meglo, saj se radiacijska megla pojavlja redno tudi v poletnih mesecih. Megla se ob vlažnem ozračju pojavi že ob sončnem zahodu.

Mrazišče Dolinca.

Radiacijska meglica v Dolinci.

Dosedanje meritve temperature na višini 2m nad tlemi kažejo, da se v kotanji temperature pod 0°C lahko pojavljajo tudi sredi poletja. Temperature pod 0°C se v kotanji pojavljajo čez celo leto, poleti pa le ob močnejših ohladitvah ali v toplejših, a zelo suhih nočeh. Neverjetna je jakost inverzije, saj so bile med kotanjo in meteorološko opazovalnico, na vsega 21m višinske razlike, že izmerjene temperaturne razlike okoli 15°K. Vse rekordne razlike so bile izmerjene v večernem času, do jutra se razlika zmanjša. Zvečer je bilo že več primerov, ko je temperatura v odsotnosti snežne odeje padla za 12°C v eni uri!

Običajen vsakdan v Dolinci; mraz, megla in visoka vlažnost zraka.

Temperaturne razmere v Dolinci so odvisne predvsem od letnega časa. V topli polovici leta znašajo jutranje temperaturne razlike med meteorološko postajo Zaplana in Dolinco (21m višinske razlike) okoli 6°K, ob suhi atmosferi do 11°K. V topli polovici leta se torej temperatura s padajočo nadmorsko višino znižuje za najmanj 0,3°C/1m. Omenjeni temperaturni gradient je samo teoretičen, v praksi se temperatura ne znižuje enakomerno za 0,3°C/1m, temperatura v resnici na robovih kotanje počasneje pada, proti dnu pa hitreje oz. obstaja več plasti, v katerih se temperatura naenkrat zniža. Največja temperaturna razlika se pojavi na prehodu iz gozdnatega na travniško območje.

Preprost model reliefa mrazišča Dolinca. Označeni sta obe vremenski postaji.

Na splošno so temperaturne razlike velike v primerih, ko v okolici kotanje piha rahel veter, ki pa ne doseže dna kotanje. V hladni polovici leta so temperaturne razmere v Dolinci odvisne od snežne odeje. Če snega ni, so temperaturne razlike med meteorološko opazovalnico Zaplana in Dolinco malo večje kot v topli polovici leta. Ob snežni odeji pa se razmere v mrazišču izredno spremenijo. V noči na 26.oktober 2003 so bile razmere za nastanek temperaturne inverzije kljub visoki vlažnosti ozračja zelo dobre. V Dolinci je bilo 20cm snega, poleg tega ponoči ni bilo močnejših vetrov. Jutro je bilo na Zaplani v nasprotju z nekaterimi nižinami, kjer ni bilo snega in je bila nizka oblačnost, popolnoma jasno. 25.oktobra zvečer je bilo ob 21:00 uri na opazovalnem mestu -3,0°C, pet minut pozneje pa v Dolinci –18,5°C. Torej je temperaturna razlika znašala okoli 15°K. Okoli 21:00 ure zvečer je bilo v Dolinci za 14°C hladneje kot v Ratečah-Planici in za 11°C hladneje kot na Rudnem polju na Pokljuki. Razlika Dolinca-Ljubljana je zjutraj znašala slabih 18°K. 30.decembra 2005 je znašala temperaturna razlika med meteorološko postajo Zaplana in Dolinco 15,2°K, torej je bil temperaturni gradient kar 0,7°C/1m.

Ob prisotnost snežne odeje so med meteorološko postajo Zaplana in 150m oddaljeno Dolinco velike temperaturne razlike.

Primer velikih temperaturnih razlik med mraziščem in okolico.

Najnovejše meritve temperature v Dolinci kažejo, da je v kotanji ob sončnih popoldnevih z šibkim vetrom malo topleje kot v prosti okolici (do 1°C). Vzrok je predvsem slaba prevetrenost kotanje. Ko je vreme bolj razgibano (oblačni dnevi, sončni in vetrovni dnevi) so temperature v Dolinci podobne tistim na meteorološki postaji nad mraziščem. V večernem času pa nastopijo v kotanji izredne ohladitve. Ne le, da temperature v mesecu maju in septembru redno padajo pod 0°C, pogosto padejo temperature pod to vrednost že v večernih urah in ne šele proti jutru. Ob mirnih nočeh, ki pa so na Zaplani redke, pada temperatura celo noč. Nato se hitro otopli in v topli polovici leta je temperatura v kotanji izenačena z okolico že okoli 8:00 zjutraj. 25.oktobra 2003 se je v Dolinci od popoldanskih 0°C ohladilo do -19°C malo po 21:00 uri zvečer, ko je že nastala megla. Nato pa je v celi noči, v preostalih devetih urah, temperatura padla za manj kot 2°C. Ta pojav, ko temperatura zelo pada zvečer in zelo malo ponoči je v Dolinci zelo pogost. Vzroka sta vsaj dva. Tla se ponoči ohlajajo z radiacijo (dolgovalovnim sevanjem), tla tako izgubljajo toploto, ta proces pa je zavrt ob večji vlažnosti zraka, saj se nekaj toplote zaradi vodne pare v ozračju razprši ponovno do tal. Ohlajanje je dodatno zavrto ob nastanku radiacijske megle, ki je v Dolinci zelo pogosta. Megla podobno kot oblačnost zavira nočno ohlajanje. Zaradi naštetih vzrokov je v Dolinci pogost pojav, da temperatura v večernih urah, ko še ni megle, izjemno pada, ponoči pa začne stagnirati.

Hladnih dni, ko se minimalna temperatura spusti pod ledišče je v Dolinci ogromno. Februarja leta 1956 je bilo na Vrhniki -27,0°C, v Postojni pa -30,5°C. Glede na danes znane temperaturne razlike je bilo na Zaplani vsaj -28°C, s tem pa bi bilo lahko v nekaterih mraziščih tudi -40°C. V mrazišču Dolinca je bilo 20.decembra 2009 ob sicer ne najbolj ugodnih pogojih izmerjeno -30,5°C.

Dolinca je po mrazu očitno poznana že od prej, saj si kmetje zaradi poletnih slan v kotanji niso upali saditi niti krompirja. Zaradi nizkih temperatur, kot tudi zaradi morebitnega onesnaženja zraka ob zmanjšanih samočistilnih sposobnosti, mrazišča niso primerna za poselitev. Vzemimo za primer strešno opeko na hiši; za Dolinco je značilno mehanično preperevanje, torej temperaturno in zmrzalno preperevanje. Strešna opeka bi se zaradi velikih temperaturnih nihanj dnevno krčila in raztezala, kar bi povzročilo nastanek majhnih razpok na površini. Nato bi prišlo na vrsto zmrzalno preperevanje. Ko bi v te razpoke prišla voda (dež in pogosta visoka vlažnost v Dolinci) in v njih zmrznila (v Dolinci temperatura po dežju pogosto pade pod ledišče), bi strešna opeka dobesedno pokala. Temu preperevanju se ne more upirati nobena, še tako trda stvar, saj zmrznjena voda poveča svojo prostornino za desetino, kar povzroči ogromne pritiske na različne materiale. Za zmrzalno preperevanje je bistveno število prehodov okoli 0°C, teh pa je v Dolinci ogromno. Pozidava takih kotanj je tudi ekološko vprašljiva, temperaturna inverzija namreč deluje kot zaporna plast in tako preprečuje vertikalno mešanje zraka. Samo pomislimo lahko, kaj bi se zgodilo, če bi bili v Dolinci, ki ima majhno prostornino, viri onesnaženja. Samočistilne sposobnosti so v takih mraziščih zelo omejene.

Spomladi so pogosto na debelo zasnežena le osojna pobočja Dolince.

Kotanj, podobnih Dolinci, je precej, vendar je treba poudariti, da ne prihaja v vsaki kotanji do tako nizkih temperatur. Pomemben dejavnik je rastje, na travnatem terenu se namreč ponoči bolj ohladi, kot v gozdu. Temperaturne razmere so bolj ekstremne v odprtih kotanjah, kot pa v globjih kotanjah s strmimi pobočji. Pomembni so seveda tudi vetrovi, denimo na Krasu zaradi burje pozimi temperaturna inverzija, sploh ne bi mogla nastati. Zelo zanimivo je torej dejstvo, da so hladnejše plitve kotanje, kjer je temperaturna inverzija debela nekaj 10m, kot pa globje kotline z več 100m debelo temperaturno inverzijo (Ljubljansko barje). Vzrok je megla, saj plitva inverzijska megla manj zavira nočno ohlajanje, kot debela megla v kotlinah. Ta pojav je mogoče opaziti tudi v Dolinci, saj je temperaturna inverzija mnogo manj izrazita v meglenih nočeh, kot pa v nočeh brez megle. Plitve notranjske kotanje po nizkih temperaturah prekašajo celo alpske doline (npr. Rateče Planica). Vzrok naj bi bil v samem reliefu: alpske doline imajo iztok hladnega zraka v nižje predele (hladen zrak potuje skozi dolino, temperatura najbolj pada v večernem času, ponoči precej manj), medtem ko v notranjskih kotanjah hladen zrak zastaja. Jezero hladnega zraka se čez noč tako vseskozi debeli, to pa pomeni, da temperatura v nasprotju z alpskimi dolinami lahko močno pada vse do jutra. (Ogrin, 2003).

Mrazišče Dvojček

Travnato mrazišče se nahaja vzhodno od Dolince. Od Dolince je za 4m plitvejše, dno mrazišča “vidi” večji delež neba kot mrazišče Dolinca. To je t.i. faktor vidnega neba oz. sky view faktor in je pomemben pokazatelj, kakšen potencial za nizke temperature ima posamezno mrazišče. Že pred časom so meritve pokazale, da je mrazišče Dvojček enako hladno kot Dolinca, kasnejše meritve pa tega niso več potrjevale, saj je bila Dolinca hladnejša. Jeseni 2006 pa je bilo mrazišče Dvojček večkrat celo za 1°C hladnejše od Dolince, tako na 2m višine kot pri tleh. Te razlike med mraziščema je mogoče pojasniti z različno rabo tal. Mrazišče Dvojček je popolnoma pokošeno skoraj do zemlje, medtem ko je mrazišče Dolinca poraščeno z visoko travo, na dnu je debela plast suhe trave, ki izolira tla. Julija 2007 so bila tla na približno 10cm globine v Dolinci za skoraj 4°C hladnejša kot v Dvojčku. To pojasni, zakaj je Dvojček neko obdobje toplejši, nato pa spet hladnejši od Dolince. Ko so tla pokrita s snegom in ko ni močnejših vetrov je mrazišče Dvojček verjetno hladnejše od Dolince in predstavlja najhladnejšo točko Zaplane. Mrazišče Dvojček je dolek oz. dolec, značilna kraška površinska oblika na dolomitu. Zaradi kmetijske rabe je morfološko tudi nekoliko preoblikovan.

Mrazišče Dvojček in primer velikih temperaturnih razlik.

Globoka in z gozdom poraščena mrazišča

Nekoliko vzhodneje od Dolince se pod sedanjim čebelnjakom nahaja še eno mrazišče. Njegova globina znaša 13m, mrazišče pa je bistveno bolj zaprto in ima manjši delež vidnega neba kot Dolinca. Zaprtost kotanje je še bolj izrazita zaradi goste poraščenosti z gozdom v njeni okolici. Zaradi poraščenosti kotanje je deloma opaziti rastlinski obrat, saj najdemo na vrhu bukev, nato lesko s smreko, na dnu kotanje pa je zelo lepo razvit malinjak (lat. Rubus Idaeus), ki je v marsikateri literaturi označena kot mraziščna rastlina, saj porašča globje vrtače, uspeva pa tudi do 1800m nadmorske višine. Malinjak obrodi ob koncu julija, torej nekoliko kasneje kot v okolici. V kotanji so temperaturne razmere drugačne kot v sosednji Dolinci. Predvsem so višje minimalne jutranje temperature, bistvena razlika pa je v trajanju nizkih temperatur. Če se v sosednji Dolinci po jutranjem mrazu zelo hitro ogreje, pa se hladen zrak na dnu te kotanje zadržuje bistveno dalj časa, celo v poletju obstaja temperaturna inverzija med kotanjo in okolico vsaj do 11:00 ure dopoldne. Inverzija se torej v mrazišču zaradi zaprtosti in s tem zaradi zasenčenosti dolgo obdrži tudi poleti, ko je sicer inverzija kratkotrajen jutranji pojav. Kotanja je v zatišju jugozahodnega vetra, tako da se pogosto dogaja, da se v okolici pozimi sneg hitro tali, medtem ko v mrazišču sneg ostane pomrznjen. Četudi veter doseže dno kotanje, hladnega zraka ne izrine iz kotanje, temveč ga le rine po pobočjih navzgor, od koder se ob šibkejšem vetru spet vrača v kotanjo. To je opaziti tako, da se ob sunku vetra otopli, ko pa veter začasno pojema, se v obratni smeri prehodno pojavi hladna sapa, ki hladen zrak vrača v kotanjo. Torej lahko sklepamo, da tudi relativno močan veter ne premeša stabilne temperaturne inverzije v tej kotanji, in to zaradi tega, ker hladen zrak preprosto nima kam iti. Ker pa je dno kotanje večinoma v senci, sonce ne segreje tal in s tem zraka. Ker je v kotanji dolgotrajnejša temperaturna inverzija, se sneg v kotanji zadržuje bistveno dalj časa kot v njeni okolici, kar dokazujejo meritve 9.aprila 2005. Takrat je bilo v mrazišču 59cm snega, medtem ko so bile na bližnjem travniku le še snežne krpe. Takrat je bilo v mrazišču več snega kot na Vojskem nad Idrijo (38cm) in celo več kot na Krvavcu (55cm snega). Marca 2004 je bilo v mrazišču 77cm snega, medtem ko so bile po Zaplani le še snežne krpe. Do tako velikih razlik v višini snega med okolico in mraziščem prihaja zaradi dejstva, da se ob samem sneženju zaradi kotanjaste oblike v mrazišču nabere več snega kot v okolici, ter zaradi učinka nalaganja novih plasti snega na staro snežno podlago. V mrazišču pozimi sneg pogosto ne skopni tudi po hujših odjugah, ko pa nato pade nov sneg, pade le-ta na staro plast snega, kar pripomore ob normalno hladnih zimah do debele snežne odeje v pomladanskem času. Sneg spomladi hitro pobira zlasti tedaj, ko temperature tudi čez noč ne padejo pod ledišče, zaradi česar sneg več ne pomrzne. V mrazišču pa je to obdobje nočnega zamrzovanja snežne odeje bistveno daljše kot v okolici. Sneg se v mrazišču manj tali tudi zaradi hladnejših tal. Minimalne temperature so v mrazišču nekoliko nižje kot na meteorološki opazovalnici, večerne temperature pa včasih za 7°C. Večje temperaturne razlike so spomladi, saj se takrat pogosto dogaja, da v okolici ni snega, medtem ko sneg na dnu kotanje pripomore k njenemu ohlajanju. V minulih zimah se je pokazalo, da lahko to mrazišča snežna odeja pokriva skoraj pol leta in da se lahko sneg zadrži tudi še čez prvomajske praznike, v posameznih zimah pa je sneg verjetno pokrival tla tudi ob koncu maja.

V mrazišču pod sedanjim čebelnjakom se sneg zadrži najdlje časa, v posameznih primerih skoraj pol leta.

Mrazišča s hladnimi tlemi

V posameznih kraških kotanjah se temperaturna inverzija ne pojavlja v taki obliki, kot jo poznamo iz običajnih mrazišč. Temperaturna inverzija je običajno kratkotrajna in omejena na nočni čas, veter jo hitro premeša. Nekatera mrazišča obkrožajo obsežni in prevotljeni kraški masivi. Tak masiv se v hladni polovici leta preko razpok, brezen in jam napolni s hladnim zrakom. Deževnica lahko masiv ohladi na 0°C, zrak, ki vdira s površja pa še na nižjo temperaturo. V topli polovici leta pa nakopičeni hladen zrak izhaja iz masiva.

Tak primer je mrazišče Smrekova draga na Trnovskem gozdu pod obsežnim masivom Golakov, ko med skalami na dnu mrazišča veje hladen zrak in so temperature pri tleh še pozno v poletju okoli ledišča. Znan primer je tudi Unška koliševka, v kateri se prav na dnu zadržuje precej hladen zrak, ki pa ni posledica klasične temperaturne inverzije, temveč gre za stalen dotok hladnega zraka.

Mrazišče takega tipa je tudi na Zaplani. Vzhodno od Jezerca se nahaja globoka lijakasta udornica, imenovana Globoka dolina. Mrazišče ima obsežna pobočja, hladen zrak se iz kraškega masiva očitno prazni skozi brezno, ki je locirano na osojnem pobočju deset metrov nad dnom udornice. Brezno pozimi sesa zrak v podzemlje, poleti pa hladen zrak izteka ven na površje, kar pomeni, da brezno ni najvišja odprtina v celotnem sistemu. Ob poletni vročini 30°C iz brezna izteka zrak, ohlajen na 8°C in se v 20cm debeli plasti ter v 2m širokem pasu izteka proti dnu udornice. Celoten sistem si lahko predstavljamo kot slap vode, ki se zliva po pobočjih.

Na dnu udornice je poleti stalno prisotna temperaturna inverzija, ki pa ni posledica dotoka hladnega zraka iz omenjenega brezna, temveč hladnih tal. Tok hladnega zraka se namreč na pobočju nekaj metrov pod breznom hitro porazgubi, s termometrom ga ni več mogoče zaznati. Medtem se temperature pri tleh udornice v največji poletni vročini gibljejo okoli 11°C, med posameznimi skalami je 8°C, 10cm globoko v prsti pa je še malo hladneje. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi ne more ogreti in tudi veter lahko nakopičeni hladen zrak razpiha samo za kratek čas.  Zanimiv primer je bil 13.avgusta 2008, ko je bilo sredi dneva v mrazišču za 7°C hladneje kot na meteorološki postaji Zaplana, temperaturna inverzija pa je v mrazišču segala celo 10m visoko. Na dnu opisane udornice se torej temperaturna inverzija pojavlja celo sredi dneva, zaradi strmih pobočij in gozdnatosti pa ni ekstremno nizkih nočnih temperatur. V normalnih razmerah se sneg v udornici rad zadržuje še v mesecu maju.

Meritve v poletju 2008 so pokazale, da se temperature v breznu in na dnu udornice tekom poletja le neznatno dvigujejo in da je iztekanje hladnega zraka iz brezna odvisno od zunanje temperature in s tem od dnevnega in letnega časa. Ob nižji zunanji temperaturi brezno ni aktivno, ob višanju temperature pa hladen zrak prične občasno iztekati na površje, vse dokler ni prisotno močno in stalno iztekanje hladnega zraka ob visoki zunanji temperaturi 25°C in več.

Mikrolokacija mrazišč na Zaplani

Več let trajajoče meritve Slovenskega meteorološkega foruma so dale zanimive informacije tudi o drugih nižjih mraziščih, predvsem tistih v Krimskem hribovju in v okolici Loškega potoka. Ob tem se je pokazala posebna lega mrazišč na Zaplani, zaradi katere imajo mrazišča pravzaprav dvojno temperaturno inverzijo. Mrazišča ležijo na planotastem svetu Spodnje Zaplane, ki jo v jasnih nočeh pokriva do 100m debela temperaturna inverzija iz Logaškega polja, hkrati pa imajo tudi mrazišča svoje lokalne temperaturne inverzije. To je precej drugače, kot pri večini ostalih mrazišč na Notranjskem, ki so kot sklede, visoko dvignjene nad okoliški relief. Tam nastane le temperaturna inverzija v mrazišču, zunaj mrazišča pa je precej toplejši in suh zrak. Na Zaplani pa je nad mrazišči še splošna temperaturna inverzija Spodnje Zaplane. Debelejša plast vlažnega in hladnega zraka za doseganje nizkih temperatur ni zaželjena, saj je vodna para eden od glavnih zaviralcev ohlajanja v mraziščih. Po nekaterih najnovejših primerjavah temperatur tako mrazišča Zaplane nekoliko zaostajajo za ostalimi mrazišči na podobni nadmorski višini, kar pa je predvidoma odraz tega, da na Zaplani že več zim zapored ni bilo zares hladnih noči.

Zaradi dvojne temperaturne inverzije nad mrazišči Zaplane se v njih zelo nizke temperature pojavijo v dveh specifičnih primerih. Močno se ohladi v primeru, ko je temperaturna inverzija samo v mraziščih, to je takrat, ko je relativno suho ozračje in ko ponoči malo nad mraziščem piha vzhodni veter. Tako je v mrazišču temperaturna inverzija oz. plast vlažnega zraka tanka, nad mraziščem pa se ozračje z vetrom suši. V tem primeru so med mrazišči in okolico izmerjene največje temperaturne razlike. Nizke temperature v mraziščih se pojavijo tudi v drugem primeru, ko je ozračje izrazito suho. Čeprav mrazišča pokriva tudi inverzija Spodnje Zaplane, zaradi suhega ozračja to ne vpliva izrazito zaviralno na ohlajanje v mraziščih. So pa v tem primeru temperature v mraziščih pogojene z temperaturami na Spodnji Zaplani, saj temperaturna razlika ne preseže 13°C. V zadnjih zimah preprosto ni prišlo do opisanih dveh primerov. 20.decembra 2009 je bilo v Dolinci sicer izmerjeno nizkih -30,5°C, vendar je bilo takrat nad mraziščem samo -17,8°C. Zaradi dvojne temperaturne inverzije so bile temperature v mraziščih pogojene ravno z omenjeno temperaturo okolice. Izmerjena vrednost -17,8°C pa precej zaostaja za rekordno nizkimi temperaturami, saj se je na Spodnji Zaplani v najhladnejših zimah predvidoma ohladilo pod -25°C.

Katero mrazišče na Zaplani je najhladnejše?

Na spodnji karti v merilu 1:25.000 so označena glavna mrazišča na Zaplani. Na podlagi dosedanjih raziskovanj so razvrščena v tri razrede po “hladnosti”.

Karta mrazišč na Zaplani.

Kakšne temperaturne razlike obstajajo na območju Zaplane nazorno pokažejo meritve temperatur 26.aprila 2005. S pomočjo termometra, ki ga odlikuje hiter odziv na najmanjše temperaturne spremembe, sem po večih mraziščih izmeril temperature (na sliki v °C). Meritve so potekale od 22:00 do 22:23 zvečer.

Meritve temperatur 26.aprila 2005.

V času meritev je pihal rahel jugozahodni veter, meritve pa so pokazale, da je presenetljivo hladna kraška kotanja s številko 2 (celo hladnejša od mrazišča 3, ki je do sedaj veljalo za drugo najhladnejše na Zaplani – takoj za Dolinco). Zunaj mrazišč so bile temperature bistveno višje, kot primer sem navedel temperaturo na meteorološki postaji. Zelo toplo je bilo tudi v mrazišču 1 – kotanja je očitno preplitva in tako v njej veter lažje prepiha temperaturno inverzijo (tudi v času meritev je v kotanji rahlo pihal veter). Naslednje meritve, ki so potekale ob brezvetrju, pa so pokazale, da so si mrazišča po nizkih temperaturah dokaj podobna. Razlike med mraziščem 2 in 3 ni bilo več oz. je bilo mogoče celo hladnejše mrazišče 3, medtem ko je bilo tokrat zelo hladno tudi mrazišče 1. Vsa mrazišča pa nekoliko zaostajajo za Dolinco. Ob teh meritvah so potekale meritve tudi po kotanjah na območju Jerinovega griča, kjer pa niso bile izmerjene ekstremno nizke temperature. 27.maja 2005 zvečer so potekala merjenja temperatur v kotanjah na območju Jezerca na Spodnji Zaplani. Po kasnejših primerjavah se je izkazalo, da je omenjeno območje zelo hladno, a da vseeno po nizkih temperaturah zaostaja za mraziščem Dolinca. Od 21:50 do 21:56 ure se je temperatura v dveh najglobjih kotanjah na Jezercu gibala okoli 11,1°C, istočasno je bilo v Dolinci slabih 9°C, a to je bilo merjeno v ohišju, ki ščiti senzor pred soncem in ki nekoliko zavira padec temperatur tudi v času nočnega ohlajanja. Plitva kotanja v jugovzhodnem delu Jezerca se je izkazala za zelo zatišno v primeru vzhodnih vetrov. Tako je bilo ob vzhodniku tu bistveno hladneje kot v Dolinci in v vseh okoliških mraziščih. Zaključimo lahko, da obstaja na Zaplani več podobno hladnih mrazišč, katero med njimi je najhladnejše, pa je odvisno od trenutne vremenske situacije.

Comments are closed.