Greben visokega zračnega pritiska je segal iz južnega Sredozemlja vse do naših krajev. Ob jugozahodnih vetrovih je bilo sprva najtopleje v osrednji in vzhodni Sloveniji, kasneje ob vzhodnih vetrovih pa na Primorskem. Vlažnost je bila nekoliko višja, kot ob običajnih vročinskih valovih. Nevihte so se lokalno pojavljale v severnem delu Slovenije. Vremenske razmere so v posameznih dneh sicer dovoljevale močne nevihte, vendar je njihov nastanek preprečevala zgolj stabilna plast zraka v nižji troposferi. Po Sloveniji so beležili visoke nočne temperature, morje v severnem Jadranu pa je bilo najtoplejše v zgodovini meritev.

K nam je pritekala vse bolj topla zračna masa, zaradi suhih tal se je vročina iz dneva v dan stopnjevala, noči pa so postajale vse toplejše. Veliko krajev po Sloveniji je pričelo beležiti t.i. tople noči, v katerih se temperatura ponoči ni spustila pod 20°C. Na Zaplani je vročina dosegla višek 15.julija, ko se je glede na samodejno vremensko postajo ogrelo do 34,0°C in glede na živosrebrni termometer do 34,2°C. To je bila tretja najvišja temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru so bile temperaturne razlike med posameznimi meteorološkimi postajami v okolici Logatca majhne. Do izraza je prišla zatišna lega meteorološke postaje Zaplana v primeru zahodnih vetrov in tako se je na postaji ogrelo nekoliko bolj, kot bi se na bolj odprtem in prevetrenem območju. Bližnja vremenska postaja Petkovec je omenjenega dne izmerila temperaturo 33,4°C, postaja v Logatcu pa 34,2°C. Tudi v dneh pred tem so bile temperaturne razlike med postajami podobne. Petkovec je beležil za slabo stopinjo nižje maksimume, Logatec pa je bil od Zaplane vedno za nekaj desetink stopinje toplejši, čeprav je bila Zaplana vse do sredine popoldneva zaradi šibkega vetra pogosto tudi nekoliko toplejša od Logatca. Na Zaplani je bilo v dneh z jugozahodnim vetrom podobno vroče kot na Goriškem, Postojna pa je bila 15.julija hladnejša z 32,0°C, v Ljubljani pa se je ogrelo do 35,9°C. Če so bile razlike v dnevni temperaturi med Zaplano in Ljubljano še relativno majhne, so se te seveda precej povečale v večernem času (6°C in več), ko se mesto ohlaja počasneje od krajev v zelenem okolju.

16.julija je bil v Ljubljani z najnižjo nočno temperaturo 21,7°C izenačen rekord iz leta 1998, pri čemer je potrebno povdariti, da ima na vse višje nočne temperature še največji vpliv pozidava prej zelene okolice meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad. Na Zaplani so bile razmere precej drugačne. Zaradi ugodne vremenske situacije za nočno ohlajanje, v prizemni plasti zraka je namreč pihal severni veter, se je ohladilo do 16,3°C. V primerjavi z dnevi pred tem so čez dan pri tleh pihali jugovzhodni vetrovi, kar je povzročilo v notranjosti Slovenije vetrove vzhodnih smeri ter šibko burjo na Primorskem. Vročina se je tako prenesla na kraje zahodno od dinarske gorske pregrade, kjer je bilo v dneh pred tem zaradi zahodnika in prisotnosti morske zračne mase hladneje kot v marsikaterem višje ležečem kraju v notranjosti Slovenije. Vendar je bila zračna masa nekoliko bolj vlažna, na Zaplani je pihal bolj izrazit vzhodnik, nastalo je več oblakov in nad Logatcem celo ploha z 1mm dežja. Vse to je prineslo nekoliko nižje dnevne temperature od pričakovanj. Na Zaplani se je ogrelo na za čas vročinskega vala skromnih 29,9°C, topleje pa je bilo na postajah Petkovec in Logatec. Zaradi spremembe smeri vetra so najvišje temperature tokrat beležile postaje na Goriškem in v Vipavski dolini.

Jutro 17.julija je bilo v Ljubljani najtoplejše doslej, tako po najnižji nočni temperaturi (22,3°C), kot po temperaturi ob 8:00 uri zjutraj (24,9°C). Celo v Postojni se je ponoči ohladilo samo do 21,3°C. Noč je bila še posebno topla v krajih z burjo, torej v Vipavski dolini, na Goriškem, Krasu ter ob morju. Preko dneva se na Zaplani ponovno ni pretirano ogrelo, saj je v bližini dinarske gorske pregrade že zgodaj pričela nastajati konvektivna kopasta oblačnost, ki je popoldne vse bolj zmanjševala Sončevo obsevanje in s tem naraščanje temperatur. Na Zaplani se je ogrelo do 30,1°C, na Petkovcu na 32,9°C in v Logatcu do 31,9°C.  Temperatura v Kopru in Trstu je bila najvišja v zgodovini meritev in je na globini 2m presegla 30°C. Vzroki za omenjeni rekord so številni, predvsem pa zaradi suše ni bilo hladilnega učinka padavin, dolgo časa pa ni bilo tudi močnejše burje, ki bi odrinila stran površinski sloj morja, s čimer bi prišla na površje hladnejša voda iz globin.

17.julija je bilo vreme kljub ne najvišjim temperaturam še najbolj obremenilno zaradi soparnosti. V večernem času so bile temperature še visoke, relativna vlažnost zraka pa je bila izjemno visoka. Do naslednjega jutra, ko so padavine zajele vsaj del Slovenije, se na nekaterih meteoroloških postajah nočne temperature ponovno niso spustile pod 20°C. Na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad je bilo ob tem vročinskem valu zabeleženih kar pet zaporednih toplih noči, podobno je bilo tudi v nekoliko dvignjenih krajih nad temperaturno inverzijo, kot je Zgornja Zaplana nad nadmorsko višino 650m. Na Spodnji Zaplani zaradi plitve plasti hladnega zraka v nočnem času toplih noči ni bilo. Najtoplejša noč je bila 17.julija, ko se je ohladilo na 19,0°C. Edina rekordna vrednost, najvišja dnevna minimalna temperatura, je bila na Zaplani zabeležena 14.julija. Tega dne je bila ob 22:00 uri zvečer za zadnjih 24 ur (standarden klimatološki dan) izmerjena minimalna temperatura 18,5°C, kar je največ od pričetka delovanja samodejne vremenske postaje leta 2006.

Viri podatkov:

- Ogimet

- Slovenski meteorološki forum

- Podatki z zasebnih vremenskih postaj

V popoldanskih urah je območje Zaplane prešla nevihta z nalivi in močnim vetrom. Zaradi gozda se je lahko slišal nevihtni piš, ki se je bližal iz zahoda. Pri prvih, tudi najmočnejših sunkih vetra je pričelo močno deževati, ker pa je šlo za velik nevihtni sistem oz. skupek večih neviht Mesoscale Convective System (MCS) v velikosti skoraj pol Slovenije je pri njegovem počasnem umikanju še pol ure umirjeno deževalo. Iz smeri Vrhnike je bil nad Zaplano oz. njenim delom Planina nad Vrhniko viden shelf cloud, oblak značilen za nevihte in ki je povezan s sunkovitimi vetrovi oz. iztokom hladnejšega zraka iz notranjosti nevihte. Avtomatska meteorološka postaja Zaplana je zabeležila 19,4mm dežja, med dežjem pa ni bila opažena toča ali sodra. Elektronski dežemer je na svoji severozahodni strani nekoliko zastrt z drevjem, ki ob zares močnih vetrovih vpliva na izmerjeno količino padavin. Ob nevihti je zapihal severozahodni veter s hitrostjo 38,2km/h, zaradi redkih merilnih intervalov vetromera pa so zagotovo ostali nezabeleženi še močnejši sunki vetra. Ker se je pričakovalo prihod neviht ravno iz zahodne smeri in močan nevihtni piš iz severozahoda je bil na bližnjo in bolj odprto lokacijo postavljen tudi klasični dežemer. Lokacija se je za meritve padavin ob tej nevihti izkazala za pomemben faktor, saj je na podlagi klasičnega dežemera in meritev z menzuro padlo 22,8mm dežja. Več padavin je na podlagi slik meteorološkega radarja in okoliških zasebnih vremenskih postaj padlo na Zgornji Zaplani in v okolici Vrhnike. Veter je povzročil preglavice v Logatcu, kjer je podrl nekaj dreves in razkril dva objekta. Po lastnem ogledu pa ni bilo opaziti škode na severnem in zahodnem robu Logaškega polja, vsaj eno drevo pa se je, predvsem zaradi slabe priraščenosti lesa, podrlo v bližini Miznega Dola na Zgornji Zaplani. Zaradi bližnjega udara strele na območju meteorološke postaje za krajši čas ni bilo elektrike, zaradi močnih razelektritev pa je prenehal delovati tudi vetromer, na katerem je bil zato potreben ročni poseg.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- Uprava RS za zaščito in reševanje

- Vremensko društvo ZEVS

Ob nastanku genovskega ciklona nad severno Italijo se je krepil južni veter in pričele so se pojavljati padavine. Ozračje je bilo labilno in vmes so nastajale tudi nevihte. Pojavile so se t.i. stacionarne konvekcije, ko so padavine vedno znova nastajale na približno istem območju in se nato širile v dolgem in ozkem pasu iz juga proti severu. Ob tem je prihajalo do občutnih razlik v izmerjeni višini padavin med sicer bližnjimi vremenskimi postajami. Ob padavinah je pihal zmeren južni veter, na Zaplani glede na podatke iz avtomatske vremenske postaje do 25,6km/h. Vendar je to glede na način meritev nerealen podatek. Vremenska postaja Zaplana ima tako kot večina okoliških zasebnih vremenskih postaj merilec vetra, ki beleži hitrost vetra v časovnem intervalu 12 sekund. Malo je verjetno, da je zabeležen kakšen sunek vetra, poleg tega je vetromer na Zaplani zaradi bližnjega drevja in konfiguracije terena postavljen v zatišju južnih vetrov in precej bolje beleži vetrove vzhodnih smeri. Sosednja vremenska postaja Petkovec je imela večji del dneva le malo večjo hitrost vetra od Zaplane, zvečer pa je zabeležila sunek vetra s hitrostjo 48,6km/h. Vremenska postaja v Logatcu je zabeležila še močnejši sunek vetra s hitrostjo 51,4km/h. O močnem vetru sem bil tudi sam obveščen s strani nekaterih prebivalcev Zaplane in ocenimo lahko, da so posamezni sunki vetra zlasti včeraj okoli 10:00 ure zvečer presegali hitrost 50km/h. Nenazadnje je veter smreki v bližini meteorološke postaje Zaplana zlomil vrh. Veter se je po prehodu fronte v hipu umiril. V zadnjih nekaj letih se je na Zaplani močan veter pojavil 16.novembra 2002 (jugozahodnik je povzročil škodo na posameznih strešnih kritinah), 29.junija 2005 (nevihtni piš iz severozahoda je podrl nekaj smrek) in 23.novembra 2005 (vzhodnik s hitrostjo 59km/h).

Močan južni veter je povzročil tudi nekaj škode.

Viri podatkov:

- spletne strani zasebnih meteoroloških postaj

Zaradi doline s hladnim zrakom nad jugozahodno Evropo je k nam v višinah iz jugozahoda dotekal topel in vlažen zrak. Z pomikom prizemnega ciklona nad Jadran pa so se pri tleh vetrovi odklanjali preko južne na vzhodno smer. Zaradi tega je na meteorološki postaji Zaplana že od vsega začetka med padavinami pihal vzhodni veter, ob katerem je nastala tudi pobočna megla. 29. in 30.marca je padlo vse skupaj 170mm dežja, 24-urna višina padavin (termin 8:00-8:00) pa je znašala 135,8mm. Ob zadnjem poslabšanju, prištete so tudi manjše padavine v dneh pred obilnimi padavinami, je padlo vse skupaj 171,9mm, po rezervnem oz. klasičnem dežemeru pa 172,9mm dežja. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30.marca ob 8:00 zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili celo 186mm dežja. V Rovtah je tega dne padlo 154mm, na Vrhniki 125,7mm, v Hotedršici 181mm, v Šentjoštu nad Horjulom 121mm in na Pokojišču 98mm dežja (vir: ARSO-meteo.si). V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte je bila nekaj časa zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru, v Logatcu pa je poplavilo več objektov v okolici ponora Jačka. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne. Tokratna 24-urna višina padavin je bila druga največja na sicer kratek čas delujoči meteorološki postaji Zaplana. Več o omenjenem deževju si preberite v analizi vremena na blogu.

Na Spodnji Zaplani je snežna odeja nazadnje presegla višino 50cm v marcu 2006. Dobra osnova za tokratno debelo februarsko snežno odejo je bilo 29cm snega, kolikor ga je bilo izmerjeno 28.januarja zjutraj na območju meteorološke postaje Zaplana. 1.februarja je pričelo snežiti in naslednje jutro je bilo na sosednji meteorološki postaji Petkovec vse skupaj izmerjeno 40cm snega. 3.februarja zjutraj je bilo na isti lokaciji izmerjeno 58cm snega, maksimalna višina snežne odeje pa je bila ob obilnih snežnih padavinah dosežena nekoliko kasneje v dopoldanskem času. Na Petkovcu je bilo tako izmerjeno 60cm snega, na Spodnji Zaplani pa je bilo previdoma 65cm snega. Ob dveh vzporednih meritvah v dneh pred tem je bilo namreč na Zaplani za okoli 5cm več snega kot na Petkovcu. Poleg tega je bilo na osnovi meritev padavin in vremenskega radarja na Lisci 3.februarja zjutraj, ko je bila dosežena najvišja snežna odeja, na Zaplani več padavin kot na Petkovcu. Ob 7:00 uri zjutraj, torej še pred močnim sneženjem v dopoldanskem času, so v Logatcu namerili 49, na Vrhniki 46, na Rovtah 59, Samotorici 70 in v Šentjoštu nad Horjulom 66cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Zaradi otoplitev v višjih plasteh ozračja je nato pričelo deževati, na Spodnji Zaplani je bila temperatura še nekaj časa negativna in na izpostavljenih mestih je prehodno žledilo.

Zasnežena Spodnja Zaplana (foto: Matej Kuharič).

Pluženje ceste na Zgornji Zaplani (foto: Matej Kuharič).

Zaplana leži v območju temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem, pozimi so lahko zaradi tega precej drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici. Decembra 2007 se je ob podobni vremenski situaciji pojavilo obdobje mraza in ivja, ob koncu decembra 2008 pa se je na Zaplani začelo obdobje zelo nizkih dnevnih temperatur. Sprva na Zaplani še ni bilo snega, zapadel je 1.januarja. Nastala je temperaturna inverzija, otoplilo se je v višjih legah in na Primorskem, medtem ko je bilo v krajih z inverzijo bistveno hladneje. 25.decembra je bila najvišja dnevna temperatura na Zaplani še nad lediščem, nato pa se je do 18.januarja zvrstilo kar dvaindvajset ledenih dni, v katerih temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Samo 1.januarja je temperatura za štiri ure presegla ledišče, sicer pa je ostala temperatura v ostalih dneh bolj ali manj globoko pod ničlo. Najhladneje je bilo 11.januarja, ko se je sredi dneva temperatura dvignila do največ -10,7°C, 12.januarja pa je bilo le malo manj hladno z -10,3°C. Ti podatki, ki so uporabljeni tudi v spodnjem grafu, veljajo za obdobje od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Upoštevajoč klimatološke standarde, ko za najvišjo dnevno temperaturo velja temperatura, izmerjena v obdobju 21:00 ure prvega, do 21:00 ure drugega dne, je bila na Zaplani v obeh omenjenih dneh najvišja dnevna temperatura -10,3°C. Več informacij o omenjenem obdobju mraza si preberite v analizi vremena na blogu.

Najvišje dnevne temperature na Spodnji Zaplani. Upoštevane so najvišje popoldanske temperature.

V sredo 10.decembra je na vreme v Sloveniji pričel vplivati Sredozemski ciklon. Zaradi njegove lege so se višinski jugozahodni vetrovi pri tleh obračali na južno smer. Ob južni smeri vetra je običajno toplo in vetrovno vreme na primorski strani Dinarske gorske pregrade, precej hladneje pa je zaradi prizemnega vzhodnega vetra na severu Notranjske. Tako je v okolici Postojne temperatura ob zmernih sunkih vetra dosegla celo več kot 6°C, medtem ko je na Idrijskem snežilo do dolin. Pojavil se je efekt znižane meje sneženja (ZMS), ki pa zaradi premočnega vzhodnega vetra na Zaplani, ki je sproti mešal ozračje, ni bil tako izrazit. Če je ponekod zasnežilo tla na 400m nadmorske višine, je na višji Spodnji Zaplani snežilo le za krajši čas. Temperature pri tleh so bile ugodne za sneženje, da pa je pričelo deževati, so bile krive previsoke temperature v višinah. Padavine so se okrepile in prvo malo daljše obdobje brez dežja je bilo šele v petek. V sredo je padlo na Zaplani 49,7mm, v četrtek 79,9mm in v petek še 14,6mm dežja. Vse skupaj je tako padlo okoli 144,2mm padavin. Po meritvah padavin z drugo posodo, ki je bila bolj v zatišju od elektronskega dežemera je padlo še dobre 3mm več padavin. Izmerjena višina padavin še zdaleč ni rekordna za te kraje. Na zakraseli Zaplani posledic obilnih padavin ni bilo, v bližnji okolici so bila poplavljena standardna poplavna območja, kot sta Ljubljansko barje in Planinsko polje. Poplavljene so bile manjše površine na Logaškem polju, potok Petkovščica v Ložanski dolini na jugozahodnem robu Zaplane pa se ni izlival tako kot običajno v ponor v bližini naselja Log, temveč je poplavil najnižji del doline in se stekal v Loško jamo, kar se sicer redno dogaja ob podobno visokih vodah. December 2008 je bil najbolj namočen mesec, od kar potekajo na Zaplani meteorološke meritve, saj je padlo 321,3mm padavin. Še precej več padavin je padlo ponekod v bližnji okolici. Na Vrhniki je padlo 279, v Logatcu 417, na Rovtah 379, v Šentjoštu 410, na Samotorici 317 in v Hotedršici celo 468mm padavin (vir: ARSO-meteo.si). Dokaj velika razlika v višini padavin je bila tudi med Zaplano in Petkovcem. To je bilo tipično jesensko deževje, pa čeprav se je zgodilo v decembru.

September 2008 se je začel z zelo toplim vremenom. Izrazito nadpovprečne temperature pa so trajale do 12.septembra, ko se je pričelo dolgo obdobje hladnega in oblačnega vremena. Nekajkrat se je ponoči tudi razjasnilo, tako da je bila na Zaplani 17. in 20.septembra izmerjena temperatura +1,9°C. To je bilo natanko toliko, kot je znašal dotedanji rekord v najnižji septembrski temperaturi na Zaplani iz septembra leta 2007. V ponedeljek 29.septembra pa se je na Spodnji Zaplani ob severnih prizemnih vetrovih, ki so preprečevali nastanek megle, ohladilo na -0,1°C. Izmerjen je bil novi septembrski rekord v minimalni temperaturi za Spodnjo Zaplano. Zaradi temperaturne inverzije je bilo v višjih okoliških legah topleje. Dosežen je bil tudi novi septembrski rekord v mrazišču Dolinca. Zdajšnji rekord je bil dosežen 20.septembra 2008, ko je bilo -4,2°C. 29.septembra pa je bila izmerjena še nižja temperatura -5,9°C.

V noči na 5.september je okolico Logatca iz zahoda dosegla nevihta z kratkotrajnim, a močnim nalivom. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je do jutra padlo 13,9mm dežja, vendar v samo petih minutah 11,5mm. Naliv je imel intenziteto približno 245mm/h. Sočasno je pihal močan zahodni veter, po podatkih meteorološke postaje sicer samo z hitrostjo 24,1km/h, vendar sama lokacija meteorološke postaje žal ni taka, da bi dajala realne podatke o hitrosti zahodnih vetrov. Še huje je bilo na sosednji meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob nalivu z intenziteto 309mm/h v osmih minutah padlo 21mm dežja. Na sosednjih zasebnih meteoroloških postajah so bile izmerjene višine padavin naslednje: Vrhnika 10,1mm, Stara Vrhnika 17mm in Črni Vrh nad Idrijo 13,7mm dežja. Po radarskih meritvah padavin je bilo na Zgornji Zaplani manj dežja. Posebnost nevihte je bilo neprestano bliskanje, predvsem pa nenehno grmenje.

V petek 30.maja so v nižjih zračnih plasteh prevladovali vzhodni vetrovi, v višjih zračnih plasteh pa jugovzhodni, zato so se iz te smeri premikale tudi nevihte. Te so pričele nastajati sredi dneva, okoli poldneva je nastala nevihta nekoliko zahodno od Logatca, večinoma nad nenaseljenimi območji Hrušice. Ob omenjeni kombinaciji vetrov v nižjih in višjih zračnih plasteh so na logaškem območju precej pogoste nevihte. Nastanejo nekje na Cerkniškem ali v okolici Snežnika, nato pa dosežejo Logatec vzporedno z nižjim Notranjskim podoljem. Podoben primer je bil tudi tokrat, saj je okoli 14:00 ure nevihta iz jugovzhoda dosegla območje med Logatcem in Vrhniko, vremenski radarji so kazali tudi maksimalne radarske odboje z možno točo.

Med Vrhniko in Logatcem je 30.maja 2008 popoldne padala za te kraje dokaj velika toča (vir: http://www.hog-si.com/sl/).

Toča je ponekod ležala vse do naslednjega dne.

Med močnim nalivom je na Zaplani padala toča. Dobrih šest ur po nevihti so bile na nekaterih območjih še vedno debele plasti toče, zrna toče so bila v premeru velika 1,5cm, nekatera pa so presegala 2cm. Glede na takšno časovno razliko lahko sklepamo, da je padala toča velika tja do 3cm, kar je za te kraje redkost. Toča je ležala na tleh še naslednje jutro. V zadnjih nekaj letih še ni bila zabeležena tako velika toča. Vse skupaj je padlo 29,6mm padavin, v eni uri 28,9mm, v pol ure 24,9mm in v desetih minutah 15mm. Padavin je bilo največ med Zaplano in Vrhniko, proti zahodu je količina padavin pojemala, tako da je bilo na meteorološki postaji Petkovec izmerjeno 16,4mm padavin. Maksimalna intenziteta padavin je znašala 214mm/h in več, saj se je toča v dežemeru stalila nekoliko kasneje. Tako močan naliv je nekaj škode povzročil na makadamskih cestah, toča pa je z drevja oklestila nekaj listja. Lahko si ogledate filmski posnetek toče na bližnjem Petkovcu.