Category: Vremenska kronika

Obilno deževje 25. in 26. avgusta 2018

Daljše sušno obdobje je območje Zaplane pestilo od sredine julija in je trajalo vse do konca avgusta, ko nas je zajelo obilno deževje. Pod vplivom ciklonskega območja, ki je upočasnilo že tako izrazito hladno fronto je v večjem delu Slovenije padla precejšnja količina dežja.

Močnejše padavine so se pričele pojavljati v sredini noči na soboto, predvsem v obliki ozkih nevihtnih linij, ki jih je iznad Primorske gnal višinski jugozahodnik. V noči na nedeljo so bile ob prehodu hladne fronte padavine manj močne, a vztrajnejše in podkrepljene s severovzhodnim vetrom, s katerim je nad naše kraje dotekal precej hladnejši zrak. Po vzporednih klasičnih meritvah je na vremenski postaji Zaplana od sobote polnoči do nedelje popoldne padlo skupno 161,1 mm dežja. Meritve na samodejni vremenski postaji so po drugi strani zaradi močnejših nalivov nekoliko podcenile padlo količino padavin. 24-urna višina padavin je presegla 120 mm. V nedeljo 26. avgusta je temperatura zraka podnevi komaj presegla 10 °C.

Padla količina dežja v obdobju 39 ur je velika, vendar ne izjemna. Primerljiva količina padavin je ob neurju julija 2007 padla v le treh urah, največjo 24-urno količino dežja, 175 mm, pa je povzročil padavinski dogodek v septembru 2010.

 

Mraz ob koncu februarja 2018

 

Pojav hudega mraza na vremenski postaji Zaplana

V vsej merilni zgodovini vremenske postaje je bil hud zimski mraz, kakršen se je pojavljal še v prejšnjem stoletju, zelo redek. Še redkeje so v primeru mrzlega zraka sovpadli vsi preostali pogoji za močnejše nočno ohlajanje, kot so jasno nebo, brezvetrje, snežna odeja in nizka vlažnost ozračja. Vso bedo minulih milih zim odslikuje podatek, da na Zaplani večjega mraza od tistega 1. marca 2005, ko je bilo izmerjeno -18,5 °C, kasneje ni bilo več niti v katerem od osrednjih zimskih mesecev. Tudi letos smo se z najhujšim mrazom soočili na pragu meteorološke pomladi.

Po marčevskem mrazu leta 2005 je sicer bilo nekaj primerov zelo mrzlega zraka, vendar skoraj nikoli niso bili izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji. V februarju 2012 zaradi oblakov in pomanjkanja snega ni prišlo do nizkih temperatur, podobno pa je bilo tudi v januarju 2017. Tega je sicer zaznamovala nizka povprečna mesečna temperatura, nikakor pa ne izjemen mraz pod -20 °C.

 

Nenadno ogretje stratosfere

Da se je v Sloveniji v preteklosti izjemen mraz pogosto pojavil v februarju in ne v decembru, kot bi to pričakovali, ni zgolj naključje. Nad severnim polom se v stratosferski plasti ozračja (več kot 10 km nad tlemi) jeseni ustvari gmota zelo mrzlega zraka s sistemom zahodnih vetrov. Do spomladanskega, takrat že dokončnega razpada omenjenega polarnega vrtinca pride navadno v marcu ali aprilu, včasih pa se zgodi, da sredi zime pride do njegovega ogretja, nato pa razcepa ali vsaj njegove oslabitve. Pri tem zahodna cirkulacija oslabi, mrzel zrak iznad severnega pola pa se spusti v nižje geografske širine, največkrat na območje Severne Amerike in Evrazije, od koder lahko ob ugodnih razmerah doseže tudi Evropo. Posledica sprememb polarnega vrtinca se lahko v nižjih slojih ozračja v Evropi pokažejo v povprečju dva tedna zatem, pri čemer pa razcep vrtinca ne pomeni nujno zimskega vremena povsod na območju severne hemisfere Zemlje, dogajanje v nižjih slojih ozračja tudi nujno ne sledi burnim spremembam v višji stratosferi. Dejstvo pa je, da ob večjih spremembah polarnega vrtinca pogosteje sledi zimsko vreme kot ne. Do tega pojava najpogosteje prihaja v januarju in v začetku februarja, kar vsaj delno pojasni pojavljanje izrednih zimskih dogodkov v februarju ali celo še kasneje.

 

Hud mraz ob koncu februarja 2018

Letos je do razcepa polarnega vrtinca na dve manjši jedri prišlo v dneh okrog 12. februarja in kmalu se je izkazalo, da bomo posledice še kako občutili ravno na območju Evrope. Mrzel, celinski zrak je pričel nad naše kraje dotekati v soboto, 24. februarja. Pogosto sneženje je bilo posledica dotoka mrzlega zraka nad toplo Sredozemlje, pri čemer je prihajalo do nastanka območij nizkega zračnega tlaka in padavin, ki so z juga občasno zajemale tudi območje osrednje Slovenije. Oblačno vreme s pogostim sneženjem je sprva prineslo hud mraz v gorah, čeprav je bil tudi na vremenski postaji Zaplana v ponedeljek, 26. februarja prisoten občutek mraza zaradi vetra okoli -23 °C. V takšnih razmerah je na Zaplani sicer najbolj mrzlo na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Najvišja temperatura zraka ta dan ni presegla -10 °C, kar pa je bilo v bližnji preteklosti zabeleženo že nekajkrat. Suh sneg je okrepljen severovzhodni veter prenašal v zamete.

 

Suh sneg z vetrom vpliva na kakovost meritev, saj pogosto oklepa merilne naprave in povzroči nezaželeno zmanjšanje pretoka zraka.

 

Vpliv mraza se je po nižinah in mraziščih prvič pokazal v delno jasni noči na 28. februar, ko se je polegel tudi veter. Obdobje izrazitega nočnega ohlajanja je bilo zaradi večerne in nato še jutranje oblačnosti precej krajše, kot bi lahko bilo. Na vremenski postaji Zaplana se je ohladilo na -17,4 °C, kar je ena od najnižjih izmerjenih temperatur na tej lokaciji. Je pa izmerjena vrednost najnižja za mesec februar in če se pozitivni mesečni temperaturni rekordi zadnja leta kar vrstijo, pa je bil do tokratnega mraza zadnji negativni mesečni rekord na Zaplani izmerjen že davnega leta 2010. V okoliških mraziščih se je ohladilo na kar -31 °C, kljub zdaj že močnejšim sončnim žarkom pa se ozračje podnevi ni segrelo na več kot -8 °C. Noč na 1. marec so zaznamovali oblaki in že nekoliko manj mrzla zračna masa, zaradi česar se temperatura tako na vremenski postaji kot tudi v mraziščih ni spustila več tako nizko kot v noči poprej.

 

Obilno sneženje, 2. februar 2018

V preteklosti je bilo na območju Zaplane izmerjeno že bistveno več snega, kot ga je zapadlo v minulem sneženju, ki pa se bo zapisalo kot eno najobilnejših sneženj doslej, saj toliko snega v 24 urah ni padlo vse od februarja 1999. Obilne snežne padavine so bile posledica kombinacije počasi se premikajoče hladne fronte od severa in ciklonskega območja v severnem Sredozemlju, ki je z višinskim jugozahodnikom vzdrževalo dotok toplejšega in vlažnega zraka.

Sprva je padal moker sneg, nato vse bolj suh. Priča smo bili zares veliki vremenski spremembi, saj je bilo petkovo jutro še kopno, čez 12 ur je bilo snega pol metra, naslednji dan, dobrih 24 ur kasneje, pa ga je bilo že 68 cm. To je bila najdebelejša izmerjena snežna odeja po februarju 2013. V času sneženja je bila temperatura zraka na Zaplani ves čas pod lediščem, zato ni presenetljivo, da je bilo v manj kot 100 m nižjem Logatcu, kjer je bila temperatura nekoliko nad lediščem, v določenem trenutku skoraj 20 cm snega manj. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno približno 80 mm padavin v obliki snega.

V februarju 2013 je bila snežna odeja na Zaplani sicer enkrat debelejša kot ob tokratnem sneženju, vendar med obema dogodkoma obstaja pomembna razlika, saj se je takrat snežna odeja debelila daljši čas, medtem ko je ob aktualnem sneženju padlo veliko snega v precej krajšem časovnem obdobju, ki je zato povzročil tudi veliko več nevšečnosti.

 

S strehe meteorološke hišice je bil sneg večkrat odstranjen.

 

Obilno sneženje ob koncu novembra 2017

Letos novembra so Zaplano doletele kar tri snežne pošiljke in zadnja med njimi je bila tudi najbolj izdatna. Vremenska situacija je bila ugodna za močno sneženje v severni Sloveniji in v višjih delih zahodne Slovenije, kar se je v preteklosti dogajalo pogosteje kot v sedanjosti, ko nas sneženje pogosto obide južneje. Še enkrat več se je pokazalo, da so v takšnih situacijah snežne padavine na območju Zaplane kljub nižji nadmorski višini lahko nenavadno obilne.

V sredo, 29. novembra je v višinah dotekala topla in vlažna zračna masa iz jugozahoda, topel jugozahodnik je v južni Sloveniji pihal do nižin. Tam je deževalo, v severni Sloveniji pa snežilo. Podobno kot v severnih krajih so bile tudi na območju Zaplane s prizemnim vzhodnikom temperaturne razmere ugodne za sneženje, vendar pa je zaradi toplejšega zraka v višinah zgolj deževalo pri temperaturi zraka malo nad 0 °C. V južni Sloveniji je bila v tem času temperatura zraka sicer nekaj stopinj nad lediščem.

Pred poldnevom je zaradi spremembe vetra v višinah dež prešel v sneg in snežna odeja se je pričela debeliti, medtem ko je le malce južneje od Zaplane še naprej deževalo tudi na precej večji nadmorski višini. Zvečer je bilo na Zaplani (566 m) že 14 cm snega, v južnem delu Notranjske pa ni bilo snežne odeje niti v krajih 200 m višje. Ponoči so bile padavine obilnejše od pričakovanj in v četrtek zjutraj je bilo snega že 29 cm. Razlike v višini snega med kraji so bile velike, saj je bilo v Logatcu (485 m) 15 cm, na vremenski postaji nekoliko nad Vrhniko (370 m) 12 cm, na Blokah (718 m) 6 cm, v Postojni (533 m) pa 2 cm snega.

Podnevi je na Zaplani snežilo pri temperaturi zraka blizu ničle. Razlika v snežni odeji se je do večera vsaj na Logaškem še nekoliko povečala, na Zaplani je bilo 37 cm, v Logatcu 17 cm, na Vrhniki pa 10 cm snega. Do 1. decembra zjutraj se je snežna odeja na Zaplani odebelila na 40 cm, v Logatcu na 22 cm in na Vrhniki na 13 cm. Podobno veliko snega kot v Logatcu je bilo tudi na območju spodnjega dela Petkovca pri Zaplani (543 m).

 

Zimska podoba, kakršna se za Zaplano v tem letnem času spodobi.

 

Nadmorska višina tako ni vedno odločilni dejavnik za gibanje meje sneženja. Območje Zaplane kljub razmeroma nizki nadmorski višini pogosto prejme večjo količino snežnih padavin predvsem zaradi dveh dejavnikov; prvi je privetrni položaj Zaplane, temperatura zraka je kljub majhnemu dvigu zračne mase z vzhoda ob pobočjih nekoliko nižja, padavine pa močnejše. Drugi dejavnik je prav tako povezan z okoliškim reliefom, saj Zaplana leži na robu pogosto neprevetrene Ljubljanske kotline, kjer se pozimi kopiči hladnejši zrak. V določenih primerih lahko to dejstvo zadostuje za sneženje na Zaplani, medtem ko južneje in zahodneje zgolj dežuje tudi na večji nadmorski višini, saj ta območja ne obkrožajo večje reliefne depresije, kjer bi obležal mrzel zrak. Od vremenske situacije je odvisno, kateri dejavnik prevlada, če sploh.

 

Viri podatkov:

  • ARSO mreža samodejnih meteoroloških postaj
  • zasebna vremenska postaja Petkovec

 

Nevihta s točo, 11. avgust 2017

Le pet dni po neurju s točo 6. avgusta je le-ta po Zaplani udarila še enkrat. Tokratno nevihto sta spremljala majhna količina padavin in brezvetrje, količina toče je bila manjša, ledena zrna pa večja. Če je bilo prejšnjo točo že prej mogoče videti po zelenih odtenkih med oblaki, jo je bilo tokrat mogoče slišati.

Nekaj minut pred padanjem toče se je namreč iz jugozahodne smeri širilo bobnenje, za katero se je kmalu izkazalo, da ni posledica močnega vetra ali dežja. Skoraj brez dežja je pričela padati toča v premeru do 5 cm, vendar so te ledene projektile k sreči kmalu zamenjala manjša zrna toče in še ta je kmalu prenehala. Po klasičnih meritvah, pri katerih ni prihajalo do odbojev zrn ven iz dežemera je padlo vsega 2,4 mm padavin. Podobno velika toča je padala tudi v Logatcu.

 

Na Zaplani je to največja toča v merilni zgodovini.

 

Nevihta s točo, 6. avgust 2017

Na območju Zaplane je debela toča redek pojav, padanje manjše toče pa je praktično vsakoletno. Na vremenski postaji Zaplana je bila doslej največja toča zabeležena 30. maja 2008, ko so zrna še šest ur po nevihti v premeru merila do 2 cm. Predvidoma so med takratno nevihto padala zrna do debeline 3 cm.

Nevihta, ki je 6. avgusta 2017 iz smeri Idrije dosegla Zaplano, je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani presegla nekatere dotedanje ekstreme. Na prisotnost toče v nevihtnem oblaku so že pred neurjem opozarjali zeleni barvni odtenki med oblaki.

 

Zeleno opozorilo pred točo.

 

Točo debeline do 4 cm so spremljale močne padavine in močan severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h. To je doslej največja izmerjena hitrost vetra ne tej vremenski postaji, na kateri se zaradi predolgega intervala meritev vetra (14 sekund) najmočnejši sunki vetra sploh ne zabeležijo. Tudi sama mikrolokacija meritev je nekoliko v zatišju vetra zahodnih smeri. Po klasičnih meritvah padavin je padlo 22,2 mm padavin, samodejne meritve pa zaradi tehničnih omejitev večji del omenjenih močnih padavin z veliko zrn toče niso zabeležile.

 

 

Na območju Zaplane je prihajalo do izpadov električne energije in vetroloma, na Vrhniki v glavnem do težav povezanimih z močnimi padavinami. Po radarskih meritvah je center nevihte prešel zlasti Zgornjo Zaplano.

 

Radarska slika padavin v času, ko je neurje razsajalo po Zaplani (ARSO-meteo.si)

 

 

Spomladanska pozeba, 21. april 2017

Prva polovica pomladi 2017 je minila v znamenju nadpovprečne temperature zraka, ko so veliko sušnost prekinile padavine in se je razvoj vegetacije še pospešil, se je verjetnost za kasnejšo spomladansko pozebo močno povečala. Niz mrzlih noči okoli 20. aprila je sledil seriji ohladitev v predhodnemu obdobju. Na Zaplani je najnižja temperatura zraka za drugo polovico aprila sovpadla z dva tedna zgodnejšo vegetacijo.

Na Spodnji Zaplani se je temperatura v meteorološki hišici prvič spustila pod 0 °C že v sredo, 19. aprila ponoči. Dva metra od tal je bilo izmerjeno -1,3 °C, pri tleh pa -4,1 °C. Slana je bila zmerna, termometer za meritve temperature zraka pri tleh je bil popolnoma odet v ledene kristale. Noč na četrtek je bila vetrovna in v večjem delu oblačna, temperatura na vremenski postaji je obstala nad lediščem, pod njim pa je bila zaradi premešanega ozračja in odsotnosti temperaturne inverzije v večjih nadmorskih višinah.

Vetroven četrtek ni obetal mrzle petkove noči, pa vendar je pričel veter v poznih večernih urah postopno popuščati. Pri tleh je bila temperatura pod ničlo že okoli 22. ure zvečer, na vremenski postaji pa se je to zgodilo ob 1. uri zjutraj. V zgodnjih jutranjih urah je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja temperatura za drugo polovico aprila od pričetka meritev leta 2003. Ohladilo se je do -4,3 °C, pri tleh pa celo do -7,1 °C. Ozračje je bilo izrazito suho in slana komaj opazna. Termometer pri tleh je bil le deloma pokrit s slano, merilna skala pa vidna brez težav.

 

Najhladnejše jutro je minilo ob komaj opazni slani.

 

Posledice pozebe, ki je zajela večji del države vključno z običajno toplejšim višinskim pasom in delom Primorske, so postale kmalu vidne. Na Zaplani je v sredo, petek in soboto ponoči temperatura pod ničlo skupaj vztrajala kar 14 ur, bližje tlom pa še mnogo dlje. To je bilo dovolj, da so pozeble številne grmovne in drevesne vrste, vključno s sadnim drevjem, orehi, mlajšimi deli bukev, gorskim javorjem, lesko, pa tudi gozdnimi jagodami.

 

Grozljive posledice pozebe na orehih.

 

Izjemni vremenski dogodki na Logaškem v zadnjih treh desetletjih

Nekoč je pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti“ potekala akcija na področju družbene samozaščite. Pred nedavnim je pričela tudi logaška Civilna zaščita občane z možnostmi samozaščite v primeru naravnih nesreč seznanjati s serijo člankov v Logaških novicah.

In katere z vremenom povezane naravne nesreče so nas v zadnjih 30 letih na območju občine Logatec vendarle presenetile? V Društvu za raziskovanje vremena in podnebja opisujemo nekaj tovrstnih naravnih nesreč, ki so povzročile materialno škodo in se prebivalcem najbolj vtisnile v spomin. Nekatere vremenske ujme so prizadele celotno občino, druge le njen manjši del.

 

Tornado 23. avgusta 1986

Pozno popoldanski prehod hladne fronte je zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedršico in Ljubljanskim barjem povzročil veliko gmotno škodo. Poleg ozkega in dolgega območja opustošenja govori v prid nastanka tornada več primerov bližnjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rastišču podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namreč za vrtinčast veter, pri običajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je nakazovala tudi velika škoda, ki jo je lahko povzročila le velika moč vetra. Za ozko območje opustošenja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km/h (vir: revija UJMA, 1987).

 

cz1Tornado je opustošil ozko in 34 km dolgo območje (vir: revija UJMA, 1987).

 

Čeprav je bila hladna fronta glede na temperaturno spremembo ob njenem prehodu izrazita, pa takih dogodkov ni bilo in tudi še danes ni mogoče predvideti. Predvidevamo lahko, da bi podoben dogodek v sedanjem času lahko terjal tudi človeške žrtve, posebno v primeru, če bi tornado podobno kot leta 1986 tako iznenada sledil sončni in topli soboti.

Kot zanimivost omenjamo morebitni tornado leto poprej na območju naselja Logatec. Dogodek je bil odkrit nedavno in sicer ob digitalizaciji starejših meteoroloških dnevnikov. Na podlagi opisa dogodka s strani opazovalke na uradni vremenski postaji Gornji Logatec je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš (vir: ARSO). Čeprav so za nastanek tornada ugodnejša ravninska področja pa nova dognanja pritrjujejo nastanku teh pojavov tudi v bolj reliefno razgibanih pokrajinah.

 

Žled v decembru 1996 in januarju 1997

Ob koncu decembra se je žledenje izmenjevalo z rahlim sneženjem, žled in sneg pa sta se zaradi nizkih temperatur obdržala. Do močnejšega sneženja je nato prišlo v prvih dneh januarja, 3. januarja pa je že drugič v takratni zimi žledilo. Na območjih občine Logatec, kjer ni prihajalo do izrazitih dnevnih odjug je ledeni oklep na drevju vztrajal do otoplitve po 20. januarju.

Šlo je za kombinacijo snegoloma in žledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo snežno odejo, drevje pa okovano tudi v več kot 5 cm debel žled. Do dokončnega kolapsa električnega omrežja je prišlo v začetku januarja, na 20 kV daljnovodu Logatec-Žiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, porušena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu (viri: spletna stran Podnebje Zaplane, Logaške novice 1997).

 

cz2Padli stebri daljnovoda v Logatcu, januar 1997 (foto: Franc Bogataj, Logaške novice 1997).

 

Opisani žled po debelini ledenih oblog in geografskem obsegu ni primerljiv z žledom v letu 2014, je pa ta vztrajal veliko dlje časa, v času težav pri preskrbi z električno energijo je bila veliko nižja tudi temperatura zraka. V zadnjih decembrskih dneh, že ob prisotnosti žleda, se je namreč temperatura spuščala do -15 °C. Pozitivna okoliščina žleda, da v času njegovega nastanka ni posebnega mraza je sicer dejstvo, vendar pa opisani primer kaže, da se lahko mraz pojavi kasneje. Ledeni oklep vztraja dlje časa, pri čemer je oteženo ogrevanje objektov in odpravljanje posledic ujme.

 

Nevihta z močnim vetrom in točo 22. julija 1999

Ob dopoldanskem prehodu hladne fronte je nastala nevihta, ki sta jo spremljala večja količina toče in močan veter. Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je v 45 minutah padlo kar 84 litrov dežja na m2.

Toča je povzročila veliko škodo na poljščinah, viharni veter pa v gozdovih. Iz Logatca, ki sodi v območje manjše pogostnosti toče, do opisanega dogodka ni bilo poročil o večji škodi zaradi padanja toče (vir: revija UJMA, 2000).

 

Nevihte z močnimi nalivi 2. julija 2007

Sredi dneva so močne padavine v ozkem pasu zajele Logatec in Vrhniko. V Logatcu je v dobrih treh urah padlo 110, na severnem obrobju logaške občine in na Vrhniki pa tudi do 180 litrov dežja na m2, kar je več kot pade običajno dežja v celotnem mesecu. Nekaj kilometrov vstran je zunaj območja obilnih padavin padlo le nekaj deset litrov dežja (vir: ARSO).

Gre za enega najhujših registriranih 3-urnih nalivov v Sloveniji, ki je povzročil hudourniške poplave na Vrhniki, medtem ko na višjem kraškem obrobju večje škode ni bilo. V logaški občini je bilo zaradi strel največ okvar na telekomunikacijskem omrežju. Vzrok za obilne padavine je bilo stalno obnavljanje neviht na območju Nanosa, padavinski pas pa je več ur prehajal isto območje. Šlo je za stacionarno konvekcijo, ki je meteorološki stroki poznan pojav in katere verjetnost nastanka je mogoče delno predvideti, kar pa ne velja za samo lokacijo ozkih pasov z obilnimi padavinami.

 

cz3Ozek pas z obilnimi nalivi je dlje časa vztrajal nad istim območjem (vir: radarski produkti Lisca, ARSO).

 

Poplave v septembru 2010

Nad Slovenijo so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi, dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na hladnejši zrak v prizemlju, ki se je nad Slovenijo razširil s severovzhodnim vetrom. Močno jesensko deževje se je na vremenskih kartah v grobem nakazovalo več dni pred samim dogodkom.

Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je znašala 48-urna vsota padavin za 18. in 19. september kar 267 l/m2. Pri Vrhniki je bil zabeležen doslej najvišji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Na območju nekraških kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo poškodovanih 67 objektov, poškodovani so bili številni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura (viri: Logaške novice, 2010, ARSO, Slovenski meteorološki forum).

 

Mrzlo obdobje v februarju 2012

Mrzel zrak iz severovzhodne Evrope je preplavil Balkanski polotok, kjer je povzročal obilno sneženje in ponekod močno burjo. Padavine so se Sloveniji večinoma izognile in v okolici Logatca je večji del mrzlega obdobja minil brez snežne odeje, kar je pripeljalo do škodljivih posledic.

Več dni se temperatura zraka ob oblačnem in vetrovnem vremenu ni dvignila nad -5 °C, v nekaj dneh celo nad -10 °C. Kopna tla so brez naravne izolacije oz. snega globoko zamrznila in na kritičnih mestih je prihajalo do težav z vodovodnim omrežjem. Tak primer so bili plitvejši deli omrežja v občasno naseljenih predelih občin Logatec in Vrhnika, kjer je ob manjšem pretoku prihajalo do zamrzovanja in posledično do prekinitev preskrbe z vodo.

 

Pogoste snežne padavine v januarju in februarju 2013

Zimska sezona 2012/2013 je bila zlasti na jugu države zelo bogata s snežnimi padavinami. Najdebelejša snežna odeja je bila zabeležena ob koncu februarja in še zdaleč ni presegla rekordnih vrednosti iz preteklosti, kljub temu pa je bilo marsikje izmerjenega največ snega po letu 1987.

24. februarja je bilo na vremenski postaji v Logatcu izmerjeno 90 cm, na višjem obrobju občine pa do 120 cm snega. Večjih nevšečnosti sneg ni povzročil, saj se je snežna odeja debelila postopoma in prevladoval je suh sneg. Izjemna je bila predvsem zimska vsota novozapadlega snega, ki je bila v Logatcu druga največja po letu 1961 in je dosegla vrednost 441 cm. Posledice pogostih snežnih padavin so bile vidne zlasti na cestah, kasneje pa tudi v občinskih proračunih (viri: ARSO, društveno glasilo Jugozahodnik, 2014).

 

Žled v februarju 2014

V izjemno topli in mokri zimi 2013/2014 so prevladovali topli in vlažni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je prišlo do sneženja in ohladitve, vendar se je že kmalu zatem ponovno vzpostavljala prvotna vremenska situacija z otoplitvijo. Tokrat je bila otoplitev le višinska, v nižjih nadmorskih višinah pa je obstala hladnejša zračna masa še iz časa sneženja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se pričele padavine, v določeni višinski plasti ozračja je bila temperatura pozitivna, po nižinah pa negativna.

Prišlo je do večdnevnega žledenja, izpad večine infrastrukture pa je pri občanih vzbudil občutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Območje žledenja je bilo obsežnejše in ledene obloge so bile debelejše, vendar je ledeni objem popustil veliko prej kot ob žledu leta 1997. Pozornost, ki je bila sprva uprta v obilno sneženje na Gorenjskem, se je kmalu preusmerilo v izrazito žledenje drugod po državi, saj je to povzročalo čedalje obsežnejši in dolgotrajni električni mrk.

 

cz4Prekinjeno električno napajanje Logatca na območju Zaplane (foto: Martin Gustinčič).

 

Verjetnost nastanka žleda je s pomočjo sodobnih meteoroloških modelov in izračunov mogoče predvideti tudi nekaj dni vnaprej, problematična pa je napoved količine padavin in s tem intenzivnost nabiranja ledenih oblog ter natančnejša lokacija in trajanje žledenja. Ob žledu se na kratke razdalje pojavljajo različne oblike padavin in že majhna sprememba temperature zraka lahko močno vpliva na sam potek tega sicer redkega, a zlasti za Notranjsko tako značilnega vremenskega pojava.

 

Avtor: Martin Gustinčič

*izvorno je bil članek v skrajšani obliki objavljen v zloženki Društva za raziskovanje vremena in podnebja, namenjeni obiskovalcem prireditve ob dnevu zaščite in reševanja Logatec 2016.

 

Nevihta z obilnimi nalivi, 29. avgust 2016

Ko je že kazalo, da bo Zaplani v poletju 2016 z močnejšimi nevihtami prizanešeno, pa smo ob samem izteku avgusta zabeležili nevihto letošnjega poletja. Po kriteriju jakosti nalivov in višine padavin v kratkem časovnem obdobju je bil to celo drugi najhujši padavinski dogodek za čas delovanja vremenske postaje Zaplana.

Pred hladno vremensko fronto so v popoldanskem času v okolici Idrije nastale nevihte, ki so se obnavljale in se postopoma premaknile v smeri Logatca. Na Zaplani je po podatkih samodejne vremenske postaje padlo vse skupaj 73,5 mm dežja v dobri uri in od tega 5,4 mm dežja v manj kot minuti, vendar so lahko ob tako izjemnem padavinskem dogodku merodajne zgolj meritve s pomočjo klasičnega dežemera in kasnejšega tehtanja vode. Ta je pokazal 81,2 mm dežja, kar tokratni padavinski dogodek uvršča na drugo mesto, samo za neurjem 2. julija 2007. Močni nalivi, veter, toča do premera 2 cm in pogoste razelektritve so razlog za tako veliko razliko v izmerjeni višini padavin med elektronskim in klasičnim dežemerom. V Logatcu je bilo padavin bistveno manj, na uradni vremenski postaji Gornji Logatec denimo 24,6 mm, na uradni postaji Vrhnika (sicer locirani zunaj mesta) pa 35 mm.

 

radar29avg2016Radarska ocena višine padavin za čas med 19:00 in 19:30 uro.

 

Padavine so bile tako obilne, da je prišlo do ojezeritve bližnjega mrazišča Dvojček. Čeprav obstajajo pričevanja o večji poplavi na dnu te kraške vrtače za čas neurja 2. julija 2007, pa se je tokrat prvič zgodilo, da je bila le-ta tudi dokumentirana.

 

dvojcek12Deloma ojezerjeno dno mrazišča Dvojček.

 

Viri podatkov:

  • radarska slika padavin, ARSO-meteo.si
  • BOBER samodejne meteorološke postaje, ARSO-meteo.si

 

Sneženje 27. aprila 2016

Hladna fronta nas je 27. aprila popoldne v kratkem času ponesla iz pretople pomladi v zapoznelo zimo. Nad Slovenijo je prevladoval predfrontalni jugozahodni zračni tok z občasnimi rahlimi padavinami in temperaturo zraka med 10 in 15 °C. Nekaj ur pred pričakovanji je severovzhodni del države že preplavil mrzel polarni zrak, ki se je nato širil proti jugozahodu. V krajih, ki jih je mrzel zrak dosegel prej je bilo precej hladneje kot v krajih v topli zračni masi pred ohladitvijo. Razlike v temperaturi zraka so bile po Sloveniji izjemno velike in so med kraji na podobni nadmorski višini dosegle celo 15 °C.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo pred fronto še 10 °C, v zgolj uri pa je dež že prešel v sneg. Kljub pogostim nevihtam – grmelo je še pozno v noč – so bile padavine ob samem prehodu fronte skromne. Temperatura zraka je hitro padla pod ledišče in večina manj mokrega, zrnatega snega je padlo ob temperaturi -1 °C. V večernih urah so nastajala vedno nova padavinska območja nad skrajno zahodno Slovenijo in se širila v notranjost države. Ob tem je prejela Zaplana velik del celotnih snežnih padavin in v poznih večernih urah je bila snežna odeja debela 29 cm. Maksimalna višina snega minule zime (31 cm) bi bila torej kmalu presežena konec aprila.

 

sneg122

 

V času sneženja je bila vegetacija večinoma že olistana, kljub veliki količini snega pa do snegoloma ni prišlo. Za konec aprila je sneženje izstopalo predvsem po nižji temperaturi zraka, na Zaplani je namreč snežilo pri -1 °C in ne malo nad ničlo, kot je običajno za sneženja izven osrednje zimske sezone. Sneg je bil le zmerno moker in tako ni prišlo do snegoloma, kar se je ob manjši količini snega zgodilo po nižinah. Tudi sicer je po žledolomu 2014 na Zaplani manjša verjetnost za dodatne, večje poškodbe drevja.

 

sneg123

 

V preteklosti je bilo na Zaplani aprilskega snega že tudi precej več, vendar je bilo letošnje sneženje za zadnjo tretjino aprila med najobilnejšimi doslej, predvsem pa je zajelo večji del države vključno z nižinskim svetom. Na logaškem je bilo v preteklosti več kot 20 cm snega izmerjeno tudi še v maju. Od obstoja vremenske postaje Zaplana je bilo na tej lokaciji najkasnejše sneženje (dež s snegom) zabeleženo 30. maja 2006.

 

 

LouiseBrooks theme byThemocracy