Category: Vremenska kronika

Vetrolom v noci na 17. avgust 2021

Izrazito hladno fronto – za njo je namrec dotekal obcutno hladnejši zrak od prvotnega – je spremljal prehod nevihtne linije preko zahodne Slovenije. Nevihtne linije z mocnimi nalivi in vetrom se pojavljajo prakticno vsako poletje, nekatere izmed njih pa lahko povzrocajo tudi gmotno škodo.

Okrog polnoci je obmocje Zaplane z zahoda dosegel omenjeni ozek pas neviht, zato je mocan veter zapihal približno iz smeri jugozahoda. Po radarskih meritvah je bila nevihtna linija na obmocju južnega dela Zaplane prekinjena, vec padavin pa je padlo na obmocju med Petkovcem in zahodnim delom Zgornje Zaplane. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno 9,5 mm dežja.

 

Radarska slika padavin v casu prehoda nevihtne linije. Vir: ARSO vreme

 

Vendar je terenski ogled posledic neurja pokazal, da je prišlo zaradi oblike reliefa do kanaliziranja, okrepitve vetra in posledicno gmotne škode samo na obmocju naselij Prezid, Jerinov gric in Strmica. Podobno je bilo tudi že v preteklosti (21. avgust 2014, 23. avgust 1986). Na vremenski postaji Zaplana, 400 m južneje od obmocja najvecje ugotovljene škode je na podlagi dveh merilnikov vetra, ki pa sta namescena nekoliko v zatišju jugozahodnika, izmerila hitrost vetra med 48 in 49 km/h. Na vremenski postaji Medvedje Brdo nad Logatcem je bilo izmerjeno 60 km/h. Posledice vetra kažejo, da je bila na nekaterih mikrolokacijah hitrost vetra obcutno vecja od izmerjene.

 

Prevrnjena avtobusna postaja.

 

 

 

Sneg in mraz 7. aprila 2021

Topli meteorološki zimi 2020/2021 je sledil topel konec marca in zacetek aprila, ko so za ta cas izjemno visoke vrednosti temperature zraka marsikje že spodbudile razvoj vegetacije. Povecala se je verjetnost pozebe, ki žal ni izostala niti letos.

 

Sneg 6. aprila

Izjemen aprilski mraz je mocno okrepila snežna odeja, ki je pokrila vecji del države. Na Zaplani je pricelo snežiti v torek, 6. aprila zjutraj s prihodom izrazite hladne fronte. Nekaj ur po sneženju je bilo kljub posedanju izmerjeno kar 30 cm snega. Sprva je šlo za moker sneg, ki je bil proti vrhu snežne odeje vse bolj suh, saj je vecja kolicina snega padla pri temperaturi okrog -1 °C. Na lokaciji vremenske postaje na Spodnji Zaplani (566 m) so se kljub aprilskemu soncu zvrstili štirje dnevi s snežno odejo.

 

Pojav aprilskega sneženja

Aprilsko sneženje je na Zaplani obicajen pojav, pojavlja se v še obilnejši obliki kot letos, pomnimo pa tudi majsko sneženje. V novejšem casu je znan primer iz 27. aprila 2016, ko je na Zaplani zapadlo 30 cm snega. Kljub takrat že ozeleneli vegetaciji ni prišlo do snegoloma, saj je ob dovolj nizki temperaturi zraka padal suh sneg. Je pa prišlo do hude pozebe, ceprav so bile nocne temperature zaradi megle precej višje od letos izmerjenih.

Najvec snega na Zaplani v aprilu je bilo v bližnji preteklosti v prvih dneh aprila 1996. Obilno sneženje je Zaplani prineslo med 70 in 80 cm snega, pri cemer je šlo za novozapadli sneg, saj so bila pred sneženjem tla v krajih v okolici Logatca vecinoma že kopna.

 

Mraz 7. aprila

Debela snežna odeja relativno suhega snega je v kombinaciji s suhim ozracjem in vecerno razjasnitvijo obetala zgodovinsko ohladitev za ta del leta. Takšne kombinacije omenjenih dejavnikov smo v novejšem casu redko deležni celo sredi zime. Nekaj ur po sneženju 6. aprila je prišlo do vecernih razjasnitev, vendar kot se je izkazalo pozneje noc ni minila povsem brez oblakov. V vecernem casu se je za dve uri pooblacilo na obmocju severnega dela Notranjske, predvidoma pa še enkrat po 2. uri zjutraj.

Kljub manj izjemnim pogojem za nocno ohlajanje se je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani (meritve od leta 2003) ohladilo do -9,0 °C. Ceprav bi bila v primeru dlje casa trajajoce jasnine mogoca temperatura vsaj -10 °C, je bil prejšnji aprilski rekord presežen za 2 °C (-7,0 °C 8. aprila 2003, dosežen brez prisotnosti snega). Tako nizka temperatura kot zanimivost ni bila izmerjena niti v zimi 2019/2020, v nekaterih drugih primerih pa zimska temperatura ni padla pod -10 °C.

Precej bolj je bil presežen aprilski temperaturni rekord v mraziscih. V mraziscu Dolinca (stalne meritve od leta 2004) je bilo doslej najbolj mrzlo 2. aprila 2020, -12,7 °C. Ravno za mesec april se je pricakovalo najvecji presežek temperaturnega ekstrema, saj je bil ta v aprilu doslej vedno izmerjen brez prisotnosti snežne odeje. Tokrat ni prišlo le do kombinacije jasne in zasnežene noci, temvec za april nenavadne kombinacije suhega zraka in suhega snega, ki omogoca najintenzivnejše nocno ohlajanje.

V primerjavi z mrazisci v južnem delu Notranjske je noc na Zaplani minila z nekaj pooblacitvami, v nižjih plasteh ozracja pa je prevladoval zahodni zracni tok. Ta krepi krajevni nocni veter, ki pihlja preko Spodnje Zaplane, pri cemer mrazisca pogosto prepiha ali vsaj zavre ohlajanje v njih. Kljub samo trem uram nocnega ohlajanja med posameznimi motnjami je bilo v mraziscu Dolinca po 2. uri zjutraj izmerjeno -19,5 °C, v sosednjem Dvojcku pa -21,4 °C. Ob omenjenih motnjah se je temperatura v mraziscih vedno uskladila s temperaturo njihove višje okolice.

 

Aprilskih -20 °C v mrazišcu Dvojcek (553 m).

 

7. april je bil izjemno mrzel dan za ta del leta, ne le po jutranjem mrazu, temvec tudi po nizki dnevni temperaturi zraka. Popoldne so ozracje dodatno ohladile snežne plohe, povprecna dnevna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana pa je znašala za april izjemnih -2,8 °C. To je velik odmik od prvotne izjemne vrednosti 1. aprila 2013 (-0,4 °C).

 

Posnetek z Medvedjega Brda nad Logatcem razkriva zimsko vreme 7. aprila, kakršnega smo v novejšem casu težko deležni celo pozimi.

 

Hladno majsko jutro, 7. maj 2019

Po nedeljskem prehodu hladne fronte, ki je snežinke ponesla precej nizko, se je v ponedeljek zvečer, 6. maja, ob pojemajočem vetru pričelo jasniti. Zrak se je osušil, na Zaplani pa se podnevi ni segrelo nad 10 °C. Obetalo se je izjemno hladno majsko jutro, tudi z morebitno pozebo.

V torek 7. maja zjutraj je bilo na samodejni vremenski postaji Zaplana v meteorološki hišici 2 m nad tlemi izmerjeno kar -1,4 °C, kar je za to lokacijo nov negativni majski temperaturni rekord. Dosedanja najnižja vrednost za mesec maj je bila izmerjena 10. maja 2005, ko se je po klasičnih tekočinskih termometrih ohladilo na -0,6 °C. Na podlagi omenjenih termometrov je bilo tokrat -1,5 °C. Tik nad travnatimi tlemi je bilo ob zmerni slani seveda še bolj mrzlo, -3,2 °C. Od zahoda se je hitro pooblačilo, a oblačnost je prišla prepozno in ni vplivala na omilitev jutranjega mraza. Negativna temperatura zraka je vse skupaj vztrajala dolgih 5 ur in pol.

 

Pobeljeni travniki zaradi slane.

 

V višjih legah, od koder se hladen zrak neovirano spušča v doline, denimo na Zgornji Zaplani pri cerkvi, se po podatkih tamkajšnje cestne meteorološke postaje ni ohladilo pod ničlo. Megla je pred negativno temperaturo zraka rešila tudi večino nižin Slovenije, njen vpliv na zmanjšano ohlajanje pa se je poznal tudi v mrazišču Dolinca, kjer je bilo izmerjeno -4,9 °C. Vsakokratni prehod tanke radiacijske megle iz smeri Logatca je v mrazišču dvignil temperaturo zraka, ki je pod lediščem sicer vztrajala 9 ur. Tudi brez omenjenih vplivov je bilo v mraziščih Zaplane preveč vlažno za doseganje majskih temperaturnih rekordov, ki so še za dve stopinji nižji od temperature v minuli noči.

 

Posledice pozebe na bukvah so se pokazale že po polovici dneva.

 

Obilno deževje 25. in 26. avgusta 2018

Daljše sušno obdobje je območje Zaplane pestilo od sredine julija in je trajalo vse do konca avgusta, ko nas je zajelo obilno deževje. Pod vplivom ciklonskega območja, ki je upočasnilo že tako izrazito hladno fronto je v večjem delu Slovenije padla precejšnja količina dežja.

Močnejše padavine so se pričele pojavljati v sredini noči na soboto, predvsem v obliki ozkih nevihtnih linij, ki jih je iznad Primorske gnal višinski jugozahodnik. V noči na nedeljo so bile ob prehodu hladne fronte padavine manj močne, a vztrajnejše in podkrepljene s severovzhodnim vetrom, s katerim je nad naše kraje dotekal precej hladnejši zrak. Po vzporednih klasičnih meritvah je na vremenski postaji Zaplana od sobote polnoči do nedelje popoldne padlo skupno 161,1 mm dežja. Meritve na samodejni vremenski postaji so po drugi strani zaradi močnejših nalivov nekoliko podcenile padlo količino padavin. 24-urna višina padavin je presegla 120 mm. V nedeljo 26. avgusta je temperatura zraka podnevi komaj presegla 10 °C.

Padla količina dežja v obdobju 39 ur je velika, vendar ne izjemna. Primerljiva količina padavin je ob neurju julija 2007 padla v le treh urah, največjo 24-urno količino dežja, 175 mm, pa je povzročil padavinski dogodek v septembru 2010.

 

Mraz ob koncu februarja 2018

 

Pojav hudega mraza na vremenski postaji Zaplana

V vsej merilni zgodovini vremenske postaje je bil hud zimski mraz, kakršen se je pojavljal še v prejšnjem stoletju, zelo redek. Še redkeje so v primeru mrzlega zraka sovpadli vsi preostali pogoji za močnejše nočno ohlajanje, kot so jasno nebo, brezvetrje, snežna odeja in nizka vlažnost ozračja. Vso bedo minulih milih zim odslikuje podatek, da na Zaplani večjega mraza od tistega 1. marca 2005, ko je bilo izmerjeno -18,5 °C, kasneje ni bilo več niti v katerem od osrednjih zimskih mesecev. Tudi letos smo se z najhujšim mrazom soočili na pragu meteorološke pomladi.

Po marčevskem mrazu leta 2005 je sicer bilo nekaj primerov zelo mrzlega zraka, vendar skoraj nikoli niso bili izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji. V februarju 2012 zaradi oblakov in pomanjkanja snega ni prišlo do nizkih temperatur, podobno pa je bilo tudi v januarju 2017. Tega je sicer zaznamovala nizka povprečna mesečna temperatura, nikakor pa ne izjemen mraz pod -20 °C.

 

Nenadno ogretje stratosfere

Da se je v Sloveniji v preteklosti izjemen mraz pogosto pojavil v februarju in ne v decembru, kot bi to pričakovali, ni zgolj naključje. Nad severnim polom se v stratosferski plasti ozračja (več kot 10 km nad tlemi) jeseni ustvari gmota zelo mrzlega zraka s sistemom zahodnih vetrov. Do spomladanskega, takrat že dokončnega razpada omenjenega polarnega vrtinca pride navadno v marcu ali aprilu, včasih pa se zgodi, da sredi zime pride do njegovega ogretja, nato pa razcepa ali vsaj njegove oslabitve. Pri tem zahodna cirkulacija oslabi, mrzel zrak iznad severnega pola pa se spusti v nižje geografske širine, največkrat na območje Severne Amerike in Evrazije, od koder lahko ob ugodnih razmerah doseže tudi Evropo. Posledica sprememb polarnega vrtinca se lahko v nižjih slojih ozračja v Evropi pokažejo v povprečju dva tedna zatem, pri čemer pa razcep vrtinca ne pomeni nujno zimskega vremena povsod na območju severne hemisfere Zemlje, dogajanje v nižjih slojih ozračja tudi nujno ne sledi burnim spremembam v višji stratosferi. Dejstvo pa je, da ob večjih spremembah polarnega vrtinca pogosteje sledi zimsko vreme kot ne. Do tega pojava najpogosteje prihaja v januarju in v začetku februarja, kar vsaj delno pojasni pojavljanje izrednih zimskih dogodkov v februarju ali celo še kasneje.

 

Hud mraz ob koncu februarja 2018

Letos je do razcepa polarnega vrtinca na dve manjši jedri prišlo v dneh okrog 12. februarja in kmalu se je izkazalo, da bomo posledice še kako občutili ravno na območju Evrope. Mrzel, celinski zrak je pričel nad naše kraje dotekati v soboto, 24. februarja. Pogosto sneženje je bilo posledica dotoka mrzlega zraka nad toplo Sredozemlje, pri čemer je prihajalo do nastanka območij nizkega zračnega tlaka in padavin, ki so z juga občasno zajemale tudi območje osrednje Slovenije. Oblačno vreme s pogostim sneženjem je sprva prineslo hud mraz v gorah, čeprav je bil tudi na vremenski postaji Zaplana v ponedeljek, 26. februarja prisoten občutek mraza zaradi vetra okoli -23 °C. V takšnih razmerah je na Zaplani sicer najbolj mrzlo na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Najvišja temperatura zraka ta dan ni presegla -10 °C, kar pa je bilo v bližnji preteklosti zabeleženo že nekajkrat. Suh sneg je okrepljen severovzhodni veter prenašal v zamete.

 

Suh sneg z vetrom vpliva na kakovost meritev, saj pogosto oklepa merilne naprave in povzroči nezaželeno zmanjšanje pretoka zraka.

 

Vpliv mraza se je po nižinah in mraziščih prvič pokazal v delno jasni noči na 28. februar, ko se je polegel tudi veter. Obdobje izrazitega nočnega ohlajanja je bilo zaradi večerne in nato še jutranje oblačnosti precej krajše, kot bi lahko bilo. Na vremenski postaji Zaplana se je ohladilo na -17,4 °C, kar je ena od najnižjih izmerjenih temperatur na tej lokaciji. Je pa izmerjena vrednost najnižja za mesec februar in če se pozitivni mesečni temperaturni rekordi zadnja leta kar vrstijo, pa je bil do tokratnega mraza zadnji negativni mesečni rekord na Zaplani izmerjen že davnega leta 2010. V okoliških mraziščih se je ohladilo na kar -31 °C, kljub zdaj že močnejšim sončnim žarkom pa se ozračje podnevi ni segrelo na več kot -8 °C. Noč na 1. marec so zaznamovali oblaki in že nekoliko manj mrzla zračna masa, zaradi česar se temperatura tako na vremenski postaji kot tudi v mraziščih ni spustila več tako nizko kot v noči poprej.

 

Obilno sneženje, 2. februar 2018

V preteklosti je bilo na območju Zaplane izmerjeno že bistveno več snega, kot ga je zapadlo v minulem sneženju, ki pa se bo zapisalo kot eno najobilnejših sneženj doslej, saj toliko snega v 24 urah ni padlo vse od februarja 1999. Obilne snežne padavine so bile posledica kombinacije počasi se premikajoče hladne fronte od severa in ciklonskega območja v severnem Sredozemlju, ki je z višinskim jugozahodnikom vzdrževalo dotok toplejšega in vlažnega zraka.

Sprva je padal moker sneg, nato vse bolj suh. Priča smo bili zares veliki vremenski spremembi, saj je bilo petkovo jutro še kopno, čez 12 ur je bilo snega pol metra, naslednji dan, dobrih 24 ur kasneje, pa ga je bilo že 68 cm. To je bila najdebelejša izmerjena snežna odeja po februarju 2013. V času sneženja je bila temperatura zraka na Zaplani ves čas pod lediščem, zato ni presenetljivo, da je bilo v manj kot 100 m nižjem Logatcu, kjer je bila temperatura nekoliko nad lediščem, v določenem trenutku skoraj 20 cm snega manj. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno približno 80 mm padavin v obliki snega.

V februarju 2013 je bila snežna odeja na Zaplani sicer enkrat debelejša kot ob tokratnem sneženju, vendar med obema dogodkoma obstaja pomembna razlika, saj se je takrat snežna odeja debelila daljši čas, medtem ko je ob aktualnem sneženju padlo veliko snega v precej krajšem časovnem obdobju, ki je zato povzročil tudi veliko več nevšečnosti.

 

S strehe meteorološke hišice je bil sneg večkrat odstranjen.

 

Obilno sneženje ob koncu novembra 2017

Letos novembra so Zaplano doletele kar tri snežne pošiljke in zadnja med njimi je bila tudi najbolj izdatna. Vremenska situacija je bila ugodna za močno sneženje v severni Sloveniji in v višjih delih zahodne Slovenije, kar se je v preteklosti dogajalo pogosteje kot v sedanjosti, ko nas sneženje pogosto obide južneje. Še enkrat več se je pokazalo, da so v takšnih situacijah snežne padavine na območju Zaplane kljub nižji nadmorski višini lahko nenavadno obilne.

V sredo, 29. novembra je v višinah dotekala topla in vlažna zračna masa iz jugozahoda, topel jugozahodnik je v južni Sloveniji pihal do nižin. Tam je deževalo, v severni Sloveniji pa snežilo. Podobno kot v severnih krajih so bile tudi na območju Zaplane s prizemnim vzhodnikom temperaturne razmere ugodne za sneženje, vendar pa je zaradi toplejšega zraka v višinah zgolj deževalo pri temperaturi zraka malo nad 0 °C. V južni Sloveniji je bila v tem času temperatura zraka sicer nekaj stopinj nad lediščem.

Pred poldnevom je zaradi spremembe vetra v višinah dež prešel v sneg in snežna odeja se je pričela debeliti, medtem ko je le malce južneje od Zaplane še naprej deževalo tudi na precej večji nadmorski višini. Zvečer je bilo na Zaplani (566 m) že 14 cm snega, v južnem delu Notranjske pa ni bilo snežne odeje niti v krajih 200 m višje. Ponoči so bile padavine obilnejše od pričakovanj in v četrtek zjutraj je bilo snega že 29 cm. Razlike v višini snega med kraji so bile velike, saj je bilo v Logatcu (485 m) 15 cm, na vremenski postaji nekoliko nad Vrhniko (370 m) 12 cm, na Blokah (718 m) 6 cm, v Postojni (533 m) pa 2 cm snega.

Podnevi je na Zaplani snežilo pri temperaturi zraka blizu ničle. Razlika v snežni odeji se je do večera vsaj na Logaškem še nekoliko povečala, na Zaplani je bilo 37 cm, v Logatcu 17 cm, na Vrhniki pa 10 cm snega. Do 1. decembra zjutraj se je snežna odeja na Zaplani odebelila na 40 cm, v Logatcu na 22 cm in na Vrhniki na 13 cm. Podobno veliko snega kot v Logatcu je bilo tudi na območju spodnjega dela Petkovca pri Zaplani (543 m).

 

Zimska podoba, kakršna se za Zaplano v tem letnem času spodobi.

 

Nadmorska višina tako ni vedno odločilni dejavnik za gibanje meje sneženja. Območje Zaplane kljub razmeroma nizki nadmorski višini pogosto prejme večjo količino snežnih padavin predvsem zaradi dveh dejavnikov; prvi je privetrni položaj Zaplane, temperatura zraka je kljub majhnemu dvigu zračne mase z vzhoda ob pobočjih nekoliko nižja, padavine pa močnejše. Drugi dejavnik je prav tako povezan z okoliškim reliefom, saj Zaplana leži na robu pogosto neprevetrene Ljubljanske kotline, kjer se pozimi kopiči hladnejši zrak. V določenih primerih lahko to dejstvo zadostuje za sneženje na Zaplani, medtem ko južneje in zahodneje zgolj dežuje tudi na večji nadmorski višini, saj ta območja ne obkrožajo večje reliefne depresije, kjer bi obležal mrzel zrak. Od vremenske situacije je odvisno, kateri dejavnik prevlada, če sploh.

 

Viri podatkov:

  • ARSO mreža samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj
  • zasebna vremenska postaja Petkovec

 

Nevihta s točo, 11. avgust 2017

Le pet dni po neurju s točo 6. avgusta je le-ta po Zaplani udarila še enkrat. Tokratno nevihto sta spremljala majhna količina padavin in brezvetrje, količina toče je bila manjša, ledena zrna pa večja. Če je bilo prejšnjo točo že prej mogoče videti po zelenih odtenkih med oblaki, jo je bilo tokrat mogoče slišati.

Nekaj minut pred padanjem toče se je namreč iz jugozahodne smeri širilo bobnenje, za katero se je kmalu izkazalo, da ni posledica močnega vetra ali dežja. Skoraj brez dežja je pričela padati toča v premeru do 5 cm, vendar so te ledene projektile k sreči kmalu zamenjala manjša zrna toče in še ta je kmalu prenehala. Po klasičnih meritvah, pri katerih ni prihajalo do odbojev zrn ven iz dežemera je padlo vsega 2,4 mm padavin. Podobno velika toča je padala tudi v Logatcu.

 

Na Zaplani je to največja toča v merilni zgodovini.

 

Nevihta s točo, 6. avgust 2017

Na območju Zaplane je debela toča redek pojav, padanje manjše toče pa je praktično vsakoletno. Na vremenski postaji Zaplana je bila doslej največja toča zabeležena 30. maja 2008, ko so zrna še šest ur po nevihti v premeru merila do 2 cm. Predvidoma so med takratno nevihto padala zrna do debeline 3 cm.

Nevihta, ki je 6. avgusta 2017 iz smeri Idrije dosegla Zaplano, je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani presegla nekatere dotedanje ekstreme. Na prisotnost toče v nevihtnem oblaku so že pred neurjem opozarjali zeleni barvni odtenki med oblaki.

 

Zeleno opozorilo pred točo.

 

Točo debeline do 4 cm so spremljale močne padavine in močan severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h. To je doslej največja izmerjena hitrost vetra ne tej vremenski postaji, na kateri se zaradi predolgega intervala meritev vetra (14 sekund) najmočnejši sunki vetra sploh ne zabeležijo. Tudi sama mikrolokacija meritev je nekoliko v zatišju vetra zahodnih smeri. Po klasičnih meritvah padavin je padlo 22,2 mm padavin, samodejne meritve pa zaradi tehničnih omejitev večji del omenjenih močnih padavin z veliko zrn toče niso zabeležile.

 

 

Na območju Zaplane je prihajalo do izpadov električne energije in vetroloma, na Vrhniki v glavnem do težav povezanimih z močnimi padavinami. Po radarskih meritvah je center nevihte prešel zlasti Zgornjo Zaplano.

 

Radarska slika padavin v času, ko je neurje razsajalo po Zaplani (ARSO-meteo.si)

 

 

Spomladanska pozeba, 21. april 2017

Prva polovica pomladi 2017 je minila v znamenju nadpovprečne temperature zraka, ko so veliko sušnost prekinile padavine in se je razvoj vegetacije še pospešil, se je verjetnost za kasnejšo spomladansko pozebo močno povečala. Niz mrzlih noči okoli 20. aprila je sledil seriji ohladitev v predhodnemu obdobju. Na Zaplani je najnižja temperatura zraka za drugo polovico aprila sovpadla z dva tedna zgodnejšo vegetacijo.

Na Spodnji Zaplani se je temperatura v meteorološki hišici prvič spustila pod 0 °C že v sredo, 19. aprila ponoči. Dva metra od tal je bilo izmerjeno -1,3 °C, pri tleh pa -4,1 °C. Slana je bila zmerna, termometer za meritve temperature zraka pri tleh je bil popolnoma odet v ledene kristale. Noč na četrtek je bila vetrovna in v večjem delu oblačna, temperatura na vremenski postaji je obstala nad lediščem, pod njim pa je bila zaradi premešanega ozračja in odsotnosti temperaturne inverzije v večjih nadmorskih višinah.

Vetroven četrtek ni obetal mrzle petkove noči, pa vendar je pričel veter v poznih večernih urah postopno popuščati. Pri tleh je bila temperatura pod ničlo že okoli 22. ure zvečer, na vremenski postaji pa se je to zgodilo ob 1. uri zjutraj. V zgodnjih jutranjih urah je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja temperatura za drugo polovico aprila od pričetka meritev leta 2003. Ohladilo se je do -4,3 °C, pri tleh pa celo do -7,1 °C. Ozračje je bilo izrazito suho in slana komaj opazna. Termometer pri tleh je bil le deloma pokrit s slano, merilna skala pa vidna brez težav.

 

Najhladnejše jutro je minilo ob komaj opazni slani.

 

Posledice pozebe, ki je zajela večji del države vključno z običajno toplejšim višinskim pasom in delom Primorske, so postale kmalu vidne. Na Zaplani je v sredo, petek in soboto ponoči temperatura pod ničlo skupaj vztrajala kar 14 ur, bližje tlom pa še mnogo dlje. To je bilo dovolj, da so pozeble številne grmovne in drevesne vrste, vključno s sadnim drevjem, orehi, mlajšimi deli bukev, gorskim javorjem, lesko, pa tudi gozdnimi jagodami.

 

Grozljive posledice pozebe na orehih.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy