Category: Razno

Vreme na Zaplani v jeseni 2018

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejša od referenčnega obdobja 1981-2010. Sončnemu septembru, ki ga je zaznamovala že prva slana, je sledilo oktobrsko babje poletje, temu pa oblačen in vlažen november, ko je del padavin padel tudi v obliki snega.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 10,7 °C. Za primerjavo je bila najtoplejša jesen v obdobju meritev leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 29. novembra (-5,4 °C), najvišja pa 12. septembra (28,3 °C). Obdobje med prvo jesensko slano in prvo negativno temperaturo v meteorološki hišici je bilo letos daljše kot navadno, saj je bila prva slana opažena že 25. septembra, medtem ko je po meritvah v meteorološki hišici 2 metra nad tlemi prvič zmrzovalo šele 17. novembra, kar je približno mesec dni kasneje kot običajno.

Padlo je 476,4 mm padavin, kar predstavlja 80 % običajne jesenske namočenosti. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Noben jesenski mesec ni bil pretirano moker, saj je suhemu septembru sledil povprečno namočen oktober, temu pa nekoliko podpovprečno namočen november, ki pa so ga zaznamovale majhna osončenost in pogoste rahle padavine, kar je odločilno prispevalo k turobnosti vremenskih razmer. Beležili smo tako padavine v snežni obliki kot tudi snežno odejo. V novembru se je namreč zvrstilo pet dni s snežno odejo, le-ta pa je bila debela do 20 cm.

Spodnja preglednica prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2018 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2018.

 

V obdobju meritev še ni bilo primera, ko bi bilo jeseni merilno mesto Ulovka tako občutno in po skoraj vseh kriterijih hladnejše od Spodnje Zaplane, kot se je to zgodilo prav letos. Temperatura se je prvič spustila pod ledišče na obeh merilnih mestih na isti dan in sicer 17. novembra, čeprav je lahko v preteklosti prihajalo tudi do enomesečnega razhajanja. Število ledenih dni je bilo na vseh merilnih mestih nadpovprečno, vendar jih je bilo prav toliko tudi že v jeseni 2015. Podobno je bilo s toplimi dnevi s temperaturo vsaj 25 °C, ki jih je bilo na Spodnji Zaplani in predvsem v mrazišču nadpovprečno veliko, a tudi v tem primeru jih je bilo še več v jeseni 2011. V mrazišču Dolinca je bilo v primerjavi s preteklostjo manj hladnih dni, prav tako se v obdobju meteorološke jeseni najnižja temperatura zraka ni spustila pod -10 °C.

 

Posodobljene meritve v mraziščih, pomlad 2017

V letošnji pomladi je prišlo do postopne posodobitve meritev v dveh mraziščih na Zaplani, v Dolinci in Dvojčku. K starim in včasih nezanesljivim digitalnim termometrom so se že ob koncu zime tudi v drugem mrazišču dodali klasični tekočinski termometri. Tako se občasno uporabljajo minimalni alkoholni termometri, ki pokažejo najnižjo izmerjeno temperaturo v nekem obdobju. Prednost takšnih termometrov je v zanesljivem delovanju, veliki natančnosti, odzivnosti in v mogočih meritvah pod -40 °C. Ker so nameščeni na prostem so njihovi izmerki nekoliko nižji kot bi bili v zaklonu, čeprav so izmerjeni točno.

 

Alkoholni termometer se je ustavil pri -29 °C. Mrazišče Dolinca, 30. december 2014.

 

V maju je prišlo do velikih sprememb tudi na področju digitalnih termometrov. Dosedanji termometri, ki prvenstveno niso bili namenjeni za meritve na prostem, so bili nadomeščeni z novimi, vremensko odpornimi, odzivnejšimi in veliko natančnejšimi termometri. Velik preskok se je zgodil predvsem na področju pridobivanja podatkov iz termometrov, katere se po novem upravlja na daljavo s pomočjo mobilnega telefona. Čeprav ne gre za prenos na velike razdalje, pa ima takšen način odčitavanja vrsto prednosti, zlasti pa možnost pridobivanja podatkov kadarkoli in ne le enkrat mesečno, kot se je zaradi oteženega odčitavanja podatkov dogajalo doslej.

Z novimi pridobitvami se je posledično razširil tudi nabor podatkov iz mrazišč na spletni strani Podnebje Zaplane. Najnovejši podatki bodo odslej prikazani tudi na interaktivnem grafikonu, ki je na voljo na tej povezavi.

Da so za zaplaninska mrazišča kljub razmeroma nizki nadmorski višini potrebni še kako na mraz prilagojeni termometri, priča tudi spodnja tabela, v kateri so zbrani podatki o najnižji temperaturi zraka za posamezne mesece leta. Vrednosti so izmerjene 2m nad tlemi in veljajo za lokacijo mrazišča Dolinca za obdobje po aprilu 2004, razen navedenih izjem.

 

 

Opombe k tabeli

1 Verjetno bolj mrzlo ob izpadu meritev februarja 2005

2 Ob izpadu meritev marca 2005 pod -30 °C

3 Majhna verjetnost, da je bilo hladneje nekoliko pred pričetkom meritev v aprilu 2004

4 Izmerjeno z minimalnim alkoholnim termometrom brez zaklona

 

Meteorološke razmere ob požaru Kemis-Vrhnika, 15. maj 2017

Izbruh požara malo pred 20. uro zvečer je sovpadel s prevladujočim vetrom vzhodnih smeri. Dimni plini so se širili v nekaj sto metrov širokem koridorju v smeri Ulovke in Planine nad Vrhniko ter naprej v smeri Rovt nad Logatcem. Kljub temu, da se je dim širil preko Zgornje Zaplane, pa je bil neprijeten vonj zaznan tudi na Spodnji Zaplani, konkretno na lokaciji vremenske postaje Zaplana, ki je locirana na samem južnem robu Zaplane v naselju Ograje.

 

Pogled iz smeri vremenske postaje Zaplana proti severu.

 

Fotografija, ki jasno kaže smer gibanja dimnih plinov v smeri Ulovke in Planine nad Vrhniko.

 

Pogled z vremenske kamere Pasja ravan. Podan čas je v UTC, poletni čas je za 2 uri večji.

 

Okoli polnoči je na Spodnji Zaplani kljub šibkemu vzhodnemu vetru smrad povsem popustil, saj se je vetrovnost spremenila nad samim območjem Vrhnike. Dimni plini so se pričeli širiti v smeri Ljubljanskega barja.

 

Kot kaže vremenska kamera Vrhnika, se je dim sprva širil v smeri Zaplane…

 

…pred polnočjo pa ob spremenjenih vetrovih v nasprotno smer.

 

Na vremenski postaji Zaplana je rahel vzhodnik prevladoval večino noči na 16. maj, le proti jutru je pričakovano zapihal rahel lokalni veter južnih smeri in Spodnja Zaplana se je za krajši čas znašla tudi v radiacijski megli nad Logatcem. Ta megla je po nastanku ločena od tiste na Vrhniki, lahko se pojavi v obeh krajih, samo v Logatcu ali obratno.

 

Vetrovnost na vremenski postaji Spodnja Zaplana, 566 m n.v.

 

Južni veter je povezan z nastankom plasti hladnega zraka na Logaškem polju, ki prične zaradi nagnjenosti terena preko Spodnje Zaplane in Zapolja počasi polzeti v smeri Vrhnike. Kljub temu, da je imel veter nasprotno smer od lokacije požara, pa je bil smrad izrazitejši, kot kaže zaradi nočnega kopičenja dimnih plinov v prizemni plasti ozračja. Naj bo tokratna nesreča opomin, da živimo v krajih s kompleksno in slabo prevetrenostjo ozračja, ki odločilno vpliva na širjenje onesnaženosti v primeru tovrstnih nesreč.

 

Zjutraj je meglena pokrovka nad Vrhniko onemogočala vertikalno širjenje dimnih plinov.

 

Približen koridor večernega oblaka dimnih plinov in običajna smer nočnih vetrov.

 

Na lokaciji vremenske postaje je smrad postopno izginil po poldnevu in ker na tem mestu dima ni bilo, tudi morebitnih saj ni bilo moč opaziti. Na Zaplani, kjer so kapnice marsikje še vedno prisotne (za zalivanje ali celo kot edini vir pitne vode) se poleg ukrepov, podanih s strani civilne zaščite, preventivno do prvega zmernega dežja (če to sploh zadostuje) priporoča preusmeritev vode s streh mimo zbiralnikov deževnice.

 

Vi podatkov:

  • vremenske kamere ARSO
  • @Andraž Kobe -Andy, fotografija požara
  • Geopedia, kartografska podlaga

 

Vreme na današnji dan v preteklosti – sneg v marcu 1976

Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so v sredini marca 1976 ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih, sneženju je nato sledil še hud mraz. Na širšem območju Logatca je bila snežna odeja debela okoli 45 cm, ki se je nato v dveh dneh odebelila za skoraj meter.

10. marca je bilo izmerjeno največ snega in sicer v Logatcu 120 cm, v Rovtah nad Logatcem 131 cm in v Hotedršici 134 cm. Snegu je sledil tudi mraz in 12. marca se je v izpostavljenih legah ohladilo pod -20 °C, v notranjskih mraziščih pa celo pod -30 °C. V Rovtah nad Logatcem so izmerili -13,5 °C, na Vrhniki -21,2 °C, v Planini pri Rakeku -19,5 °C, na območju Cerkniškega polja -26,2 °C in v Babnem Polju -30,4 °C. Na Zaplani se je predvidoma ohladilo do -20 °C, v mraziščih do -32 °C.

V povezavi z visokim marčevskim snegom objavljam ekskluzivni posnetek z območja sedanje vremenske postaje Zaplana. Na podlagi posnetkov in podatkov z okoliških vremenskih postaj je bilo na tej lokaciji snega predvidoma 140 cm. V primerjavi z Logatcem je bila namreč februarska snežna odeja, na katero je padel novi sneg, na Zaplani debelejša, prav tako je to območje privetrno, bolj izpostavljeno vlažnemu vzhodniku in zato bogatejše s snežnimi padavinami.

 

 

Vir podatkov:

  • ARSO-meteo.si
  • osebni arhiv

 

Vreme na današnji dan v preteklosti – ivje na Javorniku v decembru 2014

V začetku decembra 2014 se je pojavil žled v krajih nad 700 m nadmorske višine. Na območju Zaplane je bilo to predvsem na Ulovki, na še višjih območjih pa je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa in s tem je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takšnih območij je bil Javornik nad Idrijo (1240 m), ki ga je bilo mogoče v povsem zimski preobleki občudovati z bližnje in daljne okolice ter tudi z Zaplane.

Dejanske razmere na Javorniku smo si pobližje ogledali člani Društva za raziskovanje vremena in podnebja. S kamere na tamkajšnjem smučišču so prihajale v javnost pretresljive slike žleda in ivja na žičniških napravah, celotna zgodba pa se je znašla tudi v medijih. Žled v februarju 2014 je prizadel večji del Slovenije, Javorniku pa je povsem prizanesel. V decembru istega leta pa je bil žled v kombinaciji z ivjem najbolj izrazit ravno na območju Javornika. Na društvenih spletnih straneh smo objavili veliko fotografij o teh zanimivih in nevsakdanjih vremenskih razmerah, tokrat pa v obliki krajšega filma objavljamo še nikoli objavljene posnetke.

 

Strokovna analiza žleda 2014

V novi številki revije UJMA, katere izdajatelj in založnik je Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, je objavljena temeljita analiza meteoroloških razmer v času lanskega žleda, pri kateri sem sodeloval tudi sam avtor spletne strani Podnebje Zaplane.

» Meteorološke razmere ob žledenju konec januarja in v začetku februarja 2014

 

Osončenost Zaplane

Sonce predstavlja najpomembnejši in trajen vir energije, ki pa je na zemeljskem površju močno odvisen od vremena. Na osončenosti temelji sodobna nizkoenergijska gradnja objektov (sončni pribitki skozi zastekljene površine, sončni zbiralniki, fotovoltaika). Vir podatkov o osončenosti sta na meteoroloških postajah heliograf z meritvami trajanja sončnega obsevanja in piranometer z meritvami energije sončnega sevanja.

Čeprav za območje Zaplane tovrstne meritve ne obstajajo pa lahko po drugih razpoložljivih podatkih sklepamo, da je Zaplana jeseni in pozimi skromno osončena. Poleg satelitskih meritev so v novejšem času dober vir podatkov o trenutnem vremenu tudi kamere. Kot bo razvidno iz prispevka, najbližje uradne meritve trajanja sončnega obsevanja na Lavrovcu (880 m) pri Smrečju ne morejo odražati dejanskih razmer na 8 km oddaljeni Zaplani. Vzroke za manjšo osončenost Zaplane gre iskati v njenem položaju v severnem delu Notranjske.

 

vpzaplana

 

Z vidika pojavljanja oblakov in megle je bistven položaj Zaplane glede na Ljubljansko barje, od koder se jeseni in pozimi z vzhodnim vetrom širita megla in nizka oblačnost, ter dinarsko gorsko pregrado in Primorsko, iznad katerih se ob vlažnem jugozahodniku širi oblačnost. Ob različnih vremenskih tipih so deli Slovenije osončeni različno, obstajajo pa območja, kjer je osončenost skromna v večini primerov. V nadaljevanju so prikazane tipične vremenske situacije, v katerih je kljub prevladujočemu sončnemu vremenu na Zaplani le-tega malo.

 

1. Nizka oblačnost ob vzhodniku

Ta scenarij je pogost v zimskem času, nizka oblačnost do določene nadmorske višine pokriva celinski del Slovenije, trga pa se na dinarski gorski pregradi in zahodno od Postojne. Na Spodnji Zaplani se pojavlja predvsem nizka oblačnost, v višjih predelih pa tudi megla. Ob odsotnosti megle je z Zaplane na južnem in jugozahodnem obzorju, v smeri Primorske, viden rob oblačnosti. Na Primorskem prevladuje jasno vreme z burjo.

 

28feb2015Situacija 28. februarja 2015 – Zaplano označuje modri simbol.

 

2. Megla ob vzhodniku

V prejšnjem primeru je razen višjih hribov in Primorske pod oblaki večji del Slovenije, v primeru megle z vzhodnikom pa je lahko osončenost zmanjšana na izrazito lokalni ravni, v okolici Logatca včasih zgolj na Zaplani. Iz bližnjega Ljubljanskega barja namreč na Zaplano v nadmorski višini okoli 550 m doteka hladen in vlažen zrak, pojavlja se megla in dnevna temperatura zraka je opazno nižja kot v osončeni okolici. Na le nekaj kilometrov razdalje je lahko kljub podobni nadmorski višini meja med celodnevnim Soncem in celodnevno meglo. V megli sta Ljubljanska kotlina in del Zaplane (dopoldne navadno tudi Logatec), medtem ko se preostali del Notranjske kopa v soncu. Morebitna megla v neprevetrenih kotlinah, kakršna je Žirovska, se navadno razkroji že dopoldne – za razliko od Spodnje Zaplane, kjer gre za stalen dotok megle iz Ljubljanske kotline. Posledice te vrste megle na zaplaninsko podnebje so se najbolj očitno pokazale v novembru 2011.

 

16nov2011Situacija z dne 16. novembra 2011, Spodnjo Zaplano prekriva ozek pas megle.

 

3. Oblačnost ob jugozahodniku

V prvih dveh primerih je torej Primorska deležna obilo Sonca, večji del preostale Slovenije pa oblakov in megle. Ob vlažnem jugozahodniku se to razmerje obrne, kajti Primorsko iz jugozahoda pokrije oblačnost. Ta se pogosto razširi tudi nad Notranjsko, drugod po Sloveniji, največkrat v zahodnem delu osrednje Slovenije, pa se oblačnost trga. Iz česar izhaja, da je območje Zaplane ponovno pod oblaki, le da tokrat iz nasprotne, jugozahodne smeri.

 

21mar2015Situacija z dne 21. marca 2015.

 

Sklep

Ob različnih vremenskih tipih je razporeditev oblačnosti in megle po Sloveniji različna, kot kaže pa se omenjene razporeditve oblačnosti na Zaplani pogosto prekrivajo. Že v splošnem ima območje Logatca v hladni polovici leta manj sončnih ur, še manj pa gre na Sonce računati na Zaplani. Na Spodnji Zaplani k temu največ pripomore megla z vzhodnikom (2. primer), ponekod drugod, denimo na notranjskih kraških poljih, pa jutranja radiacijska megla. Vendar slednja po dolgotrajnosti ni primerljiva z meglo na Zaplani.

Osončenost je sicer močno odvisna od prevladujočih vremenskih razmer in tako se po tem kriteriju posamezne zime lahko precej razlikujejo med seboj, pa vendar lahko skromno osončenost Spodnje Zaplane razumemo kot podnebno danost.

 

sonce5okt2015Razlika v vremenskih razmerah – slike kažejo stanje okoli poldneva, 5. oktobra 2015.

 

Viri podatkov:

 

Nova vremenska postaja Zaplana, 22. avgust 2015

Po več kot desetih letih neprekinjenega delovanja se je vremenska postaja „WMR928 NX“ poslovila, njeno vlogo pa bo odslej opravljala njena naslednica, „WMR200“. Bistvena prednost nove postaje je v vgrajenem dataloggerju, ki omogoča shranjevanje izmerjenih vremenskih podatkov ne glede na razpoložljivo računalniško povezavo in izpade električne energije.

Največja sprememba je na področju meritev padavin. Meritve so se z vetru izpostavljene in drevjem vedno bolj poraščene lokacije preselile na bolj zatišno in obenem povsem odprto mesto. Zelo se je izboljšala dostopnost dežemera za različne posege in popravila, saj se je s prejšnjih 3 metrov višine znižal na znosnejšo delovno višino. Tudi globina samega dežemera je sedaj več kot enkrat večja kot pri prejšnjem modelu, pri katerem je prihajalo do odbijanja močnejših padavin in toče ven iz dežemera.

Stara postaja se je poslovila v velikem slogu, saj do njene zamenjave ni prišlo zaradi kakšne okvare. Zaradi starosti senzorja je prihajalo le do težav pri meritvah vlage. Te so se stopnjevale in se kazale v prenizkih vrednostih relativne vlage. S prehodom na novo vremensko postajo je bil neizbežen prehod na novo programsko opremo in posledično je izgled grafov drugačen. Medtem ostaja osebni arhiv z vremenskimi podatki še vedno enak kot je bil doslej in s tem se tudi grafi v mesečnih poročilih o vremenu ne bodo spremenili.

 

Bistvene izboljšave ob prehodu na novo postajo

WMRprimerjava

 

Več informacij o vremenski postaji in meritvah

 

Zimska idila na Zaplani v februarju 2015

 

 

Vremenska postaja Zaplana v oddaji Slovenska kronika, 30. januar 2015

Na obletnico katastrofalnega žledoloma v februarju 2014 je bil za oddajo Slovenska kronika na Televiziji Slovenija posnet tudi prispevek o žledu in vremenski postaji na Zaplani. Omenjeni prispevek je na voljo v arhivu TV Slovenija (začetek prispevka na 7 min in 17 s).

Kot dolgoletnemu opazovalcu in raziskovalcu podnebja na Zaplani (skoraj 20 let) in vsaj dvajsetim primerom večinoma manjšega žledenja po letu 1996 mi je pojav žleda dobro poznan. Na mogoč februarski žled sem na osnovi prosto dostopnih vremenskih kart in ostalih izračunov postal že 24. januarja lani, o čemer se je lahko prepričala tudi televizijska ekipa (žled se je na Zaplani sicer prvič pojavil 31. januarja). Kombinacija toplega zraka v višinah, hladnejšega zraka pri tleh in padavin je namreč potencialno nevarna situacija za žled, do katerega je v preteklosti najpogosteje prihajalo ravno na območju Notranjske. V dneh pred pričakovanim dogodkom je postajala situacija vse bolj jasna, skrb pa je vzbujalo dejstvo, da je za območje Zaplane kazalo na stalen dotok hladnega zraka iz severovzhoda in da ni kazalo običajne otoplitve z vdorom toplega jugozahodnega vetra v nižine. Na podlagi te informacije in izkušenj sem na Zaplani pričakoval stalno negativno temperaturo zraka. To je pa ob pričakovanem prehajanju snega v dež pomenilo katastrofo, saj se je sneg v toplejših višinah stalil v dež, ta podhladil v hladnejši plasti ozračja v nižjih nadmorskih višinah in šele ob stiku s tlemi zmrznil v ledeni oklep. Dejanske razmere so bile še precej slabše od izračunov meteoroloških modelov, več je bilo padavin in ob nižji temperaturi je bilo posledično veliko širše tudi območje žledenja. Osebne priprave na žledolom so bile tudi posledica slabih izkušenj s preteklimi žledolomi, posebej tistim januarja 1997.

V meteorološkem smislu je podnebje na Zaplani specifično zaradi njenega zaledja in ne zaradi njene relativno majhne nadmorske višine 500-800 m. Posebno velik vpliv ima na vremenske razmere v zimskem času bližnje Ljubljansko barje, od koder zlasti prek Spodnje Zaplane v tanki prizemni plasti doteka hladnejši zrak.

 

vpzaplana Položaj Zaplane glede na bližnjo okolico (iz diplomskega dela Topoklima Zaplane).

 

Zabeleženi pojavi žledenja na Zaplani v preteklosti:

 

LouiseBrooks theme byThemocracy