Trenutno je namescena samodejna vremenska postaja HOBO RX, ki ni del državne meteorološke mreže. Stoji v naselju Ograje na Spodnji Zaplani na nadmorski visini 566 m, 4 km severno od Logatca in 5 km jugozahodno od Vrhnike. Nahaja se 250 m nad Vrhniko, 90 m nad Logatcem in 235 m nižje od najvišjega vrha Ulovka.

Posebnost mikrolokacije vremenske postaje je stik z Ljubljanskim barjem. Postaja je izpostavljena vzhodnemu vetru, iz iste smeri pa tudi pobocni megli in zaradi tega je Zaplana ob vzhodniku, predvsem pozimi in jeseni bolj meglena in podnevi hladnejša od okolice. Lokacija vetromera je manj izpostavljena jugozahodniku. Dnevno se izmenjujeta dva tipicna vetrova in sicer piha podnevi vzhodni veter iznad Vrhnike ter ponoci jugozahodnik iznad Logaškega polja.

Merjene meteorološke spremenljivke

» temperatura zraka

» relativna vlažnost zraka

» višina padavin

» smer in hitrost vetra

» višina snežne odeje

Merilniki na meteorološki postaji Zaplana

V meteorološki hišici:

» digitalni termometer in vlagomer HOBO RX (2 m nad tlemi)

» rezervni digitalni termometer in vlagomer HOBO MX (2 m)

» klasicni termometer za trenutno temperaturo (2 m)

» klasicni termometer za minimalno temperaturo (2 m)

» klasicni termometer za maksimalno temperaturo (2 m)

Na prostem:

» dežemer HOBO RX (1,7 m)

» Hellmannov dežemer, meritve z menzuro ali tehtanjem

» posoda za snežne padavine, meritve s tehtanjem

» vetromer Davis (6 m)

» klasicni termometer za minimalno temperaturo pri tleh (5 cm)

Vremenska postaja Zaplana.

Podatki in delovanje meteorološke postaje

» meritve potekajo v meteorološki hišici, kakršne so od nedavno v uporabi tudi v merilni mreži ARSO. Hišica je izdelana v kombinaciji aluminija in UV-odporne plastike. Za kar najmanjšo kolicino svetlobe v hišici je njena notranjost crna.

» vremenska postaja HOBO RX se napaja s pomocjo soncnih celic in deluje neodvisno od elektricnega omrežja. Povezuje se na mobilno omrežje, pri cemer shranjuje izmerjene podatke in jih ob morebitnih izpadih omrežja pošlje v prvem mogocem trenutku. Del postaje HOBO RX so razlicni senzorji, ki se napajajo s pomocjo soncnih celic in polnilnih baterij oz. na mraz odpornih litijevih baterij. Senzorji v bolj oddaljenih mraziscih so s postajo HOBO RX povezani v lokalno brezžicno omrežje.

» dnevne ekstremne temperature v modri tabeli se nanašajo na obdobje od polnoci prvega, do polnoci drugega dne. V mesecnih statistikah, objavljenih v rubriki STATISTIKE, pa se tako kot na uradnih meteoroloških postajah upoštevajo ekstremne temperature od 21. ure prvega, do 21. ure naslednjega dne (22. ure poletni cas).

» dnevna kolicina padavin v modri tabeli se nanaša na obdobje od polnoci prvega, do polnoci drugega dne. V mesecnih statistikah, objavljenih v rubriki STATISTIKE pa se tako kot na uradnih meteoroloških postajah upoštevajo padavine, izmerjene v obdobju od 7. ure prvega, do 7. ure drugega dne (8. ure poletni cas). Padavine padle 1. januarja se izmerijo 2. januarja ob 7. uri zjutraj in se pripišejo dnevu meritve. Aprilska kolicina padavin se torej nanaša na obdobje od 31. marca ob 8. uri zjutraj do 30. aprila ob 8. uri zjutraj.

» dežemer HOBO RX ima merilni prag pri 0,2 mm padavin in ni ogrevan, zato so verodostojne meritve v casu sneženja na voljo z zamikom.

» klasicni dežemer Hellmann, ki je v uporabi tudi v merilni mreži ARSO je namenjen meritvam padavin in kontroli delovanja digitalnega dežemera HOBO RX. Posoda za padavine v obliki snega je namenjena za zimske meritve, zbrane snežne padavine se tehtajo z natancnostjo 1 gram.

Meritve temperature zraka v mraziscih

Že pred vzpostavitvijo meritev na meteorološki postaji Zaplana so poleti 2001 stekle prve meritve tudi v okoliških kraških vrtacah oziroma mraziscih. Prve sistematicne meritve temperature so se leto kasneje z živosrebrnim in kasneje minimalnim alkoholnim termometrom izvajale v bližnjem mraziscu Dolinca. Klasicni termometri so omogocili vpogled v dnevne temperaturne minimume, za beleženje casovnega poteka temperature zraka pa so bili nato v uporabi digitalni registratorji temperature, primerni za meritve na odrocnejših lokacijah. Vsi termometri so bili in so namesceni 2 m nad tlemi.

Termometrski zaklon v mraziscu Dolinca.

V kasnejših letih so se pricele tovrstne meritve izvajati tudi v drugih mraziscih in hribih (Ulovka 801 m, mrazisce Dvojcek v bližini Dolince). Danes je na vseh lokacijah v uporabi plasticni zaklon Onset RS-1, v katerem je termometer HOBO zasciten pred Soncevim sevanjem in padavinami.

Poleg digitalnih termometrov so zlasti ob hujšem mrazu v uporabi tudi minimalni alkoholni termometri, ki pokažejo najnižjo izmerjeno temperaturo v nekem obdobju. Prednost klasicnih tekocinskih termometrov je v zanesljivem delovanju in mogocih meritvah pod -40 °C. Ker se nahajajo na prostem in niso namesceni v zaklon, so njihovi izmerki nekoliko nižji kot bi bili v zaklonu, ceprav so izmerjeni tocno.

Merilniki v mraziscih Dolinca in Dvojcek

» digitalni termometer HOBO RX v zaklonu (2 m)

» rezervni digitalni termometer HOBO MX v zaklonu (2 m)

» alkoholni termometer brez zaklona po potrebi (2 m)

Alkoholni termometer se je ustavil pri -32 °C. Mrazisce Dvojcek, 28. februar 2018.

Meritve višine snega

Meritve se izvajajo s pomocjo lavinske sonde. Višina snega na Spodnji Zaplani je bila sprva merjena na odprtem travniku zunaj naselja. Po vec letih meritev se je izkazalo, da izbira te lokacije za meritve snežne odeje ni bila najbolj posrecena in da ta pogosto ni odražala snežnih razmer v bližnjih naseljih Zaplane. Omenjena lokacija je bila prevetrena, v casu zmernega vzhodnega vetra je bil sneg spihan in veter je lahko v kratkem casu odnesel vec centimetrov snega ter ga odlagal v bližnjo kraško kotanjo. Meritve snežne odeje so bile na tej lokaciji otežene tudi zaradi vpliva ljudi in živali.

Zaradi navedenih razlogov se od leta 2008 aktualno merilno mesto za sneg nahaja pri meteorološki postaji Zaplana. Merilno mesto je manj izpostavljeno vzhodnemu vetru, je minimalno prisojno in vecino dneva izpostavljeno Soncu. Po potrebi je tudi ograjeno, tako na stanje snežne odeje vplivajo zgolj in samo vremenski dejavniki. Višina snega se praviloma v jutranjih urah izmeri na dveh ali treh mestih.

Merilno mesto za snežno odejo.

Obcasno se izvajajo tudi meritve snega v mraziscih, predvsem v kraški vrtaci pod sedanjim cebelnjakom in v mraziscu Globoka dolina pri Jezercu. Snežna odeja v mraziscih je obicajno debelejša kot v okolici. Medtem ko v bližnji okolici snega že davno ni vec je v mraziscih lahko še prava zima z debelo snezno odejo. Ob obicajnem spomladanskem vremenu se sneg v nekaterih mraziscih Zaplane obdrži tudi do prvomajskih praznikov.

V prvi polovici letošnjega meteorološkega poletja je bilo daljše obdobje suhega in vrocega vremena. V suhem zraku je bilo na obmocju mrazisc nekaj svežih juter, a podobno kot v lanskem letu je bila zadnja negativna temperatura zraka izmerjena zadnji dan maja, tik pred zacetkom meteorološkega poletja.

V mraziscu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju, 1,2 °C, izmerjena 2. junija. Na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne 6,5 °C. Dan prej je bilo v Dolinci malo manj mraz z 1,5 °C, a ravno v noci na 1. junij je po vec letih prekinitve obstajal velik potencial za negativno poletno temperaturo zraka, katera pa nato ni bila izmerjena zaradi prehodne pooblacitve. V mraziscu se je obcutneje ohladilo še 15. junija (2,0 °C) in 3. junija (2,2 °C). Najvišja temperatura 32,3 °C je bila izmerjena 19. junija.

V sosednjem mraziscu Dvojcek je bila najnižja temperatura 1,4 °C prav tako izmerjena 2. junija. Vsaj do košnje trave v Dvojcku so bili jutranji temperaturni minimumi v obeh mraziscih podobni, obcasno v Dvojcku celo nekoliko nižji. V zacetku poletja so se nadaljevale meritve temperature tal v izbrani globini 5 cm. Te so razkrile, da so tla v Dolinci tudi do 5 °C hladnejša kot v Dvojcku in tudi sicer v bližnji okolici. Po opravljeni košnji v Dvojcku se je razlika v temperaturi tal še povecala na skoraj 10 °C. Kljub veliko toplejšim tlem v Dvojcku pa meritve kažejo, da so se nocne vrednosti temperature zraka 2 m od tal v tem mraziscu v primerjavi z Dolinco le malo povišale.

Vremenske razmere v prvi polovici letošnje meteorološke pomladi so pogosto dopuscale intenzivno nocno ohlajanje v mraziscih. Še vec, razmere so bile celo bolj ugodne za pojav mraza kot pozimi. V sredini marca se je temperatura zraka redno spuscala pod -10 °C. Ce so takšne marcevske ohladitve še obicajne, pa so bile aprilske vrednosti temperature okrog -20 °C vsekakor izjemne.

V mraziscu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 7. aprila ponoci, -19,5 °C. Na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne -9,0 °C. To je najnižja izmerjena aprilska temperatura v Dolinci od pricetka stalnih meritev temperature leta 2004. Prejšnja rekordna vrednost je bila presežena za kar 7 °C, kar je posledica kombinacije suhega ozracja in snežne odeje, kar se je v aprilu zgodilo prvic v zadnjih 15 letih. V mraziscu se je obcutno pod -10 °C ohladilo še 7. marca (-15,8 °C) in 7. aprila zvecer (-14,5 °C). Povprecna dnevna temperatura je 7. aprila v Dolinci znašala -6,9 °C, za primerjavo je bila v februarju le v enem dnevu nekoliko nižja.

Sosednje mrazisce Dvojcek je v vecini primerov, posebno pa v toplejši polovici leta, toplejše od Dolince, vse pa se spremeni ob prisotnosti snežne odeje. To se je pokazalo tudi tokrat, saj je bilo 7. aprila, ko je pokrajino v celoti pokrival sneg, v njem izmerjeno kar -21,4 °C. Za razliko od Dolince je bila v tem mraziscu najnižja temperatura zimske sezone izmerjena v aprilu in ne v katerem od zimskih mesecev.

Najzgodnejša meteorološka opazovanja in meritve so se na sedanji lokaciji vremenske postaje Zaplana vršila konec 90. let prejšnjega stoletja, vendar je kakovostnejše meritve omogočila šele montaža lesene meteorološke hišice jeseni 2002. Namen meteorološke hišice je zaščita zlasti merilnikov temperature pred neposrednim sevanjem Sonca ter vplivom dežja in snega, da le-ti merijo dejansko temperaturo zraka. Termometri so nameščeni 2 m nad tlemi v hišici, ki zaradi bele barve odbija čim večji del sevanja Sonca, zaradi prezračevalnih lamel pa skoznjo kroži zrak.

Meteorološka hišica na Zaplani je bila pridobljena s strani Agencije RS za Okolje (ARSO), kot odslužena hišica je prišla z merilnega mesta Dobliče pri Črnomlju. Kot pri večini tovrstnih odsluženih hišic je bilo tudi v tem primeru zaradi gnitja lesa potrebno zamenjati večino nosilnega ogrodja in izdelati zgornjo streho. Kupljeni so bili standardni meteorološki termometri za trenutno, najvišjo in najnižjo temperaturo zraka, z njimi so se konec oktobra leta 2002 v prenovljeni hišici pričele prve meritve. Leta 2005 je bil v hišico dodan digitalni termometer, sicer del vremenske postaje, ki je omogočala tudi meritve ostalih meteoroloških spremenljivk (padavine, veter).

Že pred desetimi leti so se pokazale prve poškodbe nosilnih stebričkov obnovljene meteorološke hišice, ki so se v zadnjih letih stopnjevale do te mere, da bi lahko močnejši veter hišico dvignil iz sicer močnega aluminijastega stojala. Ob pričakovanem močnejšem vetru je bilo potrebno zato hišico dodatno privezovati na stojalo, pred viharnim jugozahodnikom v decembru 2017 pa so bili klasični termometri (polnjeni z alkoholom in živim srebrom) iz nje preventivno celo umaknjeni. Zaradi prisotnega pogrezanja hišice je bilo potrebno sneg ob obilnejših sneženjih čistiti s strehe.

Poleti 2019 je bila kupljena meteoroloÅ¡ka hiÅ¡ica najnovejÅ¡e generacije, kakrÅ¡ne so od nedavna v uporabi tudi v državni meteoroloÅ¡ki mreži samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj. Prezračevalne lamele so iz UV-odporne plastike, kovinsko nosilno ogrodje zagotavlja trdnost. Na podlagi pozitivnih primerjalnih Å¡tudij so prezračevalne lamele na zunanji strani bele, na notranji pa črne barve. Bela barva učinkovito odbija sevanje Sonca, črne notranje lamele pa omogočajo Å¡e večjo “temo” v notranjosti meteoroloÅ¡ke hiÅ¡ice in zmanjÅ¡ujejo svetlobo, ki vendarle zaide v hiÅ¡ico. Nova hiÅ¡ica v primerjavi s predhodnico omogoča lažje vzdrževanje, večji pretok zraka, hkrati pa nudi boljÅ¡o zaščito pred Soncem, odbito svetlobo od tal ter napihanim snegom. V staro hiÅ¡ico so občasno zaÅ¡li tudi ptiči, česar se pri novi hiÅ¡ici ne pričakuje več.

Letošnji praznični decembrski dnevi so bili vsaj z vremenskega stališča nadvse ugodni za menjavo hišice, čeprav so pripravljalna dela potekala že poleti. Skupaj z menjavo meteorološke hišice je namreč prišlo tudi do spremembe neposredne okolice vremenske postaje, ki je postala bolj odprta kot je bila pred tem. Mikrolokacija postaje se je sicer spremenila zgolj za dva metra v smeri jugovzhod.

Posegi na meteorološki hišici so vedno problematični z vidika meritev, ki naj bi potekale neprekinjeno. Tako je bilo poskrbljeno, da so imela obnovitvena dela kar se da majhen vpliv na meritve temperature (meritve padavin in vetra seveda potekajo na drugem mestu). Sprva je bila odstranjena zgornja plastična valovita streha, ki je podaljševala življenjsko dobo lesene strehe pod njo. Umaknjeni so bili klasični tekočinski termometri, tik pred rušilnimi deli pa je bil termometer samodejne vremenske postaje, katere podatki so v živo dostopni na spletnih straneh Podnebje Zaplane, premaknjen v novo meteorološko hišico, začasno postavljeni v bližini.

Provizorično postavljena nova meteorološka hišica.

Rušilna dela stare hišice so se pričela. Vidni so nosilni stebrički v zelo slabem stanju ter podstavki iz lesa, ki so hišico za nekaj let držali v ravnotežju.

17 let zaplaninske meteorološke zgodovine je na tleh, nosilna stebrička na vzhodni strani sta bila popolnoma trhla.

Sledila je demontaža stojala in njegova prilagoditev na novo, precej manjšo meteorološko hišico. Z nasutjem zemlje in ozelenitvijo bo večji merilni prostor veliko primernejši za meteorološke meritve kot je bil doslej.

28. decembra 2019 popoldne je bila na spremenjeno stojalo skupaj z digitalnim termometrom nameščena nova meteorološka hišica, kmalu zatem so bili vanjo nameščeni še klasični tekočinski termometri.

Vremenska postaja Zaplana je torej na prehodu v leto 2020 dobila sodobno, na osnovi predhodnic na več področjih izboljÅ¡ano meteoroloÅ¡ko hiÅ¡ico, ki zaradi svoje velikosti omogoča zavetje tudi klasičnim merilnim instrumentom. Ti v nasprotju s sodobno merilno tehnologijo delujejo “ne glede na vse”. O prav tako veliki novosti na področju meteoroloÅ¡kih meritev na Zaplani – do nje je priÅ¡lo že v letoÅ¡njem novembru – si boste lahko že kmalu prebrali na tej spletni strani.

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejša od referenčnega obdobja 1981-2010. Sončnemu septembru, ki ga je zaznamovala že prva slana, je sledilo oktobrsko babje poletje, temu pa oblačen in vlažen november, ko je del padavin padel tudi v obliki snega.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 10,7 °C. Za primerjavo je bila najtoplejša jesen v obdobju meritev leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 29. novembra (-5,4 °C), najvišja pa 12. septembra (28,3 °C). Obdobje med prvo jesensko slano in prvo negativno temperaturo v meteorološki hišici je bilo letos daljše kot navadno, saj je bila prva slana opažena že 25. septembra, medtem ko je po meritvah v meteorološki hišici 2 metra nad tlemi prvič zmrzovalo šele 17. novembra, kar je približno mesec dni kasneje kot običajno.

Padlo je 476,4 mm padavin, kar predstavlja 80 % običajne jesenske namočenosti. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Noben jesenski mesec ni bil pretirano moker, saj je suhemu septembru sledil povprečno namočen oktober, temu pa nekoliko podpovprečno namočen november, ki pa so ga zaznamovale majhna osončenost in pogoste rahle padavine, kar je odločilno prispevalo k turobnosti vremenskih razmer. Beležili smo tako padavine v snežni obliki kot tudi snežno odejo. V novembru se je namreč zvrstilo pet dni s snežno odejo, le-ta pa je bila debela do 20 cm.

Spodnja preglednica prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2018 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2018.

 

V obdobju meritev še ni bilo primera, ko bi bilo jeseni merilno mesto Ulovka tako občutno in po skoraj vseh kriterijih hladnejše od Spodnje Zaplane, kot se je to zgodilo prav letos. Temperatura se je prvič spustila pod ledišče na obeh merilnih mestih na isti dan in sicer 17. novembra, čeprav je lahko v preteklosti prihajalo tudi do enomesečnega razhajanja. Število ledenih dni je bilo na vseh merilnih mestih nadpovprečno, vendar jih je bilo prav toliko tudi že v jeseni 2015. Podobno je bilo s toplimi dnevi s temperaturo vsaj 25 °C, ki jih je bilo na Spodnji Zaplani in predvsem v mrazišču nadpovprečno veliko, a tudi v tem primeru jih je bilo še več v jeseni 2011. V mrazišču Dolinca je bilo v primerjavi s preteklostjo manj hladnih dni, prav tako se v obdobju meteorološke jeseni najnižja temperatura zraka ni spustila pod -10 °C.

 

V letošnji pomladi je prišlo do postopne posodobitve meritev v dveh mraziščih na Zaplani, v Dolinci in Dvojčku. K starim in včasih nezanesljivim digitalnim termometrom so se že ob koncu zime tudi v drugem mrazišču dodali klasični tekočinski termometri. Tako se občasno uporabljajo minimalni alkoholni termometri, ki pokažejo najnižjo izmerjeno temperaturo v nekem obdobju. Prednost takšnih termometrov je v zanesljivem delovanju, veliki natančnosti, odzivnosti in v mogočih meritvah pod -40 °C. Ker so nameščeni na prostem so njihovi izmerki nekoliko nižji kot bi bili v zaklonu, čeprav so izmerjeni točno.

Alkoholni termometer se je ustavil pri -29 °C. Mrazišče Dolinca, 30. december 2014.

V maju je prišlo do velikih sprememb tudi na področju digitalnih termometrov. Dosedanji termometri, ki prvenstveno niso bili namenjeni za meritve na prostem, so bili nadomeščeni z novimi, vremensko odpornimi, odzivnejšimi in veliko natančnejšimi termometri. Velik preskok se je zgodil predvsem na področju pridobivanja podatkov iz termometrov, katere se po novem upravlja na daljavo s pomočjo mobilnega telefona. Čeprav ne gre za prenos na velike razdalje, pa ima takšen način odčitavanja vrsto prednosti, zlasti pa možnost pridobivanja podatkov kadarkoli in ne le enkrat mesečno, kot se je zaradi oteženega odčitavanja podatkov dogajalo doslej.

Z novimi pridobitvami se je posledično razširil tudi nabor podatkov iz mrazišč na spletni strani Podnebje Zaplane. Najnovejši podatki bodo odslej prikazani tudi na interaktivnem grafikonu, ki je na voljo na tej povezavi.

Da so za zaplaninska mrazišča kljub razmeroma nizki nadmorski višini potrebni še kako na mraz prilagojeni termometri, priča tudi spodnja tabela, v kateri so zbrani podatki o najnižji temperaturi zraka za posamezne mesece leta. Vrednosti so izmerjene 2m nad tlemi in veljajo za lokacijo mrazišča Dolinca za obdobje po aprilu 2004, razen navedenih izjem.

Opombe k tabeli

¹ Verjetno bolj mrzlo ob izpadu meritev februarja 2005

² Ob izpadu meritev marca 2005 pod -30 °C

³ Majhna verjetnost, da je bilo hladneje nekoliko pred pričetkom meritev v aprilu 2004

⁴ Izmerjeno z minimalnim alkoholnim termometrom brez zaklona

Izbruh požara malo pred 20. uro zvečer je sovpadel s prevladujočim vetrom vzhodnih smeri. Dimni plini so se širili v nekaj sto metrov širokem koridorju v smeri Ulovke in Planine nad Vrhniko ter naprej v smeri Rovt nad Logatcem. Kljub temu, da se je dim širil preko Zgornje Zaplane, pa je bil neprijeten vonj zaznan tudi na Spodnji Zaplani, konkretno na lokaciji vremenske postaje Zaplana, ki je locirana na samem južnem robu Zaplane v naselju Ograje.

Pogled iz smeri vremenske postaje Zaplana proti severu.

Fotografija, ki jasno kaže smer gibanja dimnih plinov v smeri Ulovke in Planine nad Vrhniko.

Pogled z vremenske kamere Pasja ravan. Podan čas je v UTC, poletni čas je za 2 uri večji.

Okoli polnoči je na Spodnji Zaplani kljub šibkemu vzhodnemu vetru smrad povsem popustil, saj se je vetrovnost spremenila nad samim območjem Vrhnike. Dimni plini so se pričeli širiti v smeri Ljubljanskega barja.

Kot kaže vremenska kamera Vrhnika, se je dim sprva Å¡iril v smeri Zaplane…

…pred polnočjo pa ob spremenjenih vetrovih v nasprotno smer.

Na vremenski postaji Zaplana je rahel vzhodnik prevladoval večino noči na 16. maj, le proti jutru je pričakovano zapihal rahel lokalni veter južnih smeri in Spodnja Zaplana se je za krajši čas znašla tudi v radiacijski megli nad Logatcem. Ta megla je po nastanku ločena od tiste na Vrhniki, lahko se pojavi v obeh krajih, samo v Logatcu ali obratno.

Vetrovnost na vremenski postaji Spodnja Zaplana, 566 m n.v.

Južni veter je povezan z nastankom plasti hladnega zraka na Logaškem polju, ki prične zaradi nagnjenosti terena preko Spodnje Zaplane in Zapolja počasi polzeti v smeri Vrhnike. Kljub temu, da je imel veter nasprotno smer od lokacije požara, pa je bil smrad izrazitejši, kot kaže zaradi nočnega kopičenja dimnih plinov v prizemni plasti ozračja. Naj bo tokratna nesreča opomin, da živimo v krajih s kompleksno in slabo prevetrenostjo ozračja, ki odločilno vpliva na širjenje onesnaženosti v primeru tovrstnih nesreč.

Zjutraj je meglena pokrovka nad Vrhniko onemogočala vertikalno širjenje dimnih plinov.

Približen koridor večernega oblaka dimnih plinov in običajna smer nočnih vetrov.

Na lokaciji vremenske postaje je smrad postopno izginil po poldnevu in ker na tem mestu dima ni bilo, tudi morebitnih saj ni bilo moč opaziti. Na Zaplani, kjer so kapnice marsikje še vedno prisotne (za zalivanje ali celo kot edini vir pitne vode) se poleg ukrepov, podanih s strani civilne zaščite, preventivno do prvega zmernega dežja (če to sploh zadostuje) priporoča preusmeritev vode s streh mimo zbiralnikov deževnice.

Vi podatkov:

• vremenske kamere ARSO
• @Andraž Kobe -Andy, fotografija požara
• Geopedia, kartografska podlaga

Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so v sredini marca 1976 ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih, sneženju je nato sledil še hud mraz. Na širšem območju Logatca je bila snežna odeja debela okoli 45 cm, ki se je nato v dveh dneh odebelila za skoraj meter.

10. marca je bilo izmerjeno največ snega in sicer v Logatcu 120 cm, v Rovtah nad Logatcem 131 cm in v Hotedršici 134 cm. Snegu je sledil tudi mraz in 12. marca se je v izpostavljenih legah ohladilo pod -20 °C, v notranjskih mraziščih pa celo pod -30 °C. V Rovtah nad Logatcem so izmerili -13,5 °C, na Vrhniki -21,2 °C, v Planini pri Rakeku -19,5 °C, na območju Cerkniškega polja -26,2 °C in v Babnem Polju -30,4 °C. Na Zaplani se je predvidoma ohladilo do -20 °C, v mraziščih do -32 °C.

V povezavi z visokim marčevskim snegom objavljam ekskluzivni posnetek z območja sedanje vremenske postaje Zaplana. Na podlagi posnetkov in podatkov z okoliških vremenskih postaj je bilo na tej lokaciji snega predvidoma 140 cm. V primerjavi z Logatcem je bila namreč februarska snežna odeja, na katero je padel novi sneg, na Zaplani debelejša, prav tako je to območje privetrno, bolj izpostavljeno vlažnemu vzhodniku in zato bogatejše s snežnimi padavinami.

Vir podatkov:

• ARSO-meteo.si
• osebni arhiv

V začetku decembra 2014 se je pojavil žled v krajih nad 700 m nadmorske višine. Na območju Zaplane je bilo to predvsem na Ulovki, na še višjih območjih pa je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa in s tem je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takšnih območij je bil Javornik nad Idrijo (1240 m), ki ga je bilo mogoče v povsem zimski preobleki občudovati z bližnje in daljne okolice ter tudi z Zaplane.

V novi številki revije UJMA, katere izdajatelj in založnik je Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, je objavljena temeljita analiza meteoroloških razmer v času lanskega žleda, pri kateri sem sodeloval tudi sam avtor spletne strani Podnebje Zaplane.

» Meteorološke razmere ob žledenju konec januarja in v začetku februarja 2014