O preteklih izrednih vremenskih dogodkih je na voljo le malo informacij, še posebej v obliki strokovnih člankov. Večkrat so taki dogodki opisani v lokalnih časopisih, za območje Zaplane sta tako zanimiva občinska časopisa Naš časopis in Logaške novice. V Digitalni knjižnici Slovenije so po novem na voljo skenirane starejše številke omenjenih časopisov. V nadaljevanju navajam članke o treh zanimivih vremenskih dogodkih, ki so se zgodili na območju Zaplane. Članki se bodo postopoma premaknili v ustrezne rubrike na blogu Podnebje Zaplane, ta zapis pa bo odstranjen.

Tornado 23.avgusta 1986

Dogodek se je zgodil na današnji dan pred 24. leti, poleg strokovnega članka iz revije UJMA pa so bili najdeni še časopisni članki v občinskih glasilih Naš časopis in Logaške novice.

Revija UJMA – meteorološke razmere in posledice neurja

Naš časopis in Logaške novice – posledice neurja in odprava škode

Žled v zimi 1996/1997

Žled decembra 1996 in januarja 1997 je lep primer tega, kako škoda in občutljivost človeške družbe na tovrstne naravne ujme premosorazmerno naraščata s stopnjo tehnološke modernizacije.

Naš časopis in Logaške novice – posledice žleda

Sneg aprila 1996

Aprilski sneg je bil izjemen meteorološki primer zaradi velikih količin mokrega snega, ki so padle praktično sredi pomladi.

Naš časopis – sneženje aprila 1996

Julij 2010 je bil na območju osrednje Slovenije za okoli 3°C toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Verjetno najtoplejši julij od kar v Sloveniji potekajo meteorološka opazovanja je preprečilo nekaj hladnejših dni ob koncu meseca. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 19,4°C, povprečna najnižja 14,1°C in povprečna najvišja 26,1°C. Najnižja temperatura je bila 8,6°C (28.julija), najvišja pa 34,0°C (15.julija). Zabeleženih je bilo osemnajst toplih dni s temperaturo nad 25°C in kar devet vročih dni s temperaturo nad 30°C. Od leta 2006 naprej je bil to drugi najtoplejši julij, 15.julij je bil na Zaplani doslej najtoplejši dan s povprečno dnevno temperaturo 25,2°C, izmerjena temperatura 34,0°C pa je tretja najvišja temperatura na Zaplani po letu 2002. Padlo je 131,6mm padavin, kar je 85% dolgoletnega povprečja julijskih padavin na Rovtah. Količina padavin ni bila zelo podpovprečna, zaradi kraških tal in neenakomerne razporeditve padavin pa se je pričela pojavljati suša. Tako je zgolj 29.julija padla dobra polovica mesečne količine padavin. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 19.julija, najmočnejši sunek vetra 38,2km/h pa je bil izmerjen ob prehodu nevihte 6.julija. Tekom celega meseca so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2010.

Višek zelo izrazitega vročinskega vala, na nekaterih postajah so izmerili julijski rekord, ponekod se je segrelo skoraj do 40°C! V Murski Soboti se je živo srebro dvignilo do 39,1°C, na Bizeljskem do 38,0°C, v Mariboru do 37,7°C, v Ljubljani do 37,0°C in v Novi vasi na Blokah do 34,1°C.

ARSO-meteo.si

Samo petnajst dni po rekordno nizkih jutranjih temperaturah, na Zaplani se je 5.julija ohladilo na 4,7°C, je sledil vročinski val, ki je prinesel najvišjo izmerjeno temperaturo na meteorološki postaji Zaplana. Več dni zapored je pihal jugozahodni veter. Dnevi, ko je temperatura presegla 30°C, so se kar vrstili, svoj višek pa je vročinski val dosegel v petek 20.julija. Na meteorološki postaji Zaplana se je na podlagi digitalnega termometra ogrelo do 34,1°C in po živosrebrnem termometru do 34,4°C. Slednja temperatura še danes velja za najvišjo izmerjeno temperaturo na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Vzhodnemu vetru, ki je pihal dopoldne, je popoldne sledil obrat v jugozahodni veter in pri tem se je zamenjala zračna masa, saj se je v kratkem času ogrelo za dobre 3°C, v tem času pa je močno padla tudi relativna vlažnost zraka. V bližnjem mrazišču Dolinca se je ogrelo do 34,6°C, vendar je bila od pričetka meritev leta 2004 izmerjena že tudi višja temperatura (35,1°C ob vzhodnem vetru avgusta 2006).

Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah zabeležili dosedaj najvišjo dnevno višino padavin v juliju. Največ padavin, 183mm, so namerili v Borovnici pri Vrhniki; v Hotedršici in na Pokojišču, prav tako blizu Vrhnike, je padlo 160mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 144mm, v Ložah pri Vipavi 142mm ter v Komnu na Krasu 133mm dežja.

ARSO-meteo.si

Nad severno Italijo, Jadranom in tudi našimi kraji je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V prizemnem delu ozračja so prevladovali jugovzhodni, v višjih plasteh ozračja pa vlažni zahodni vetrovi. Višina padavin je bila velika v večjem delu Slovenije, več kot 100mm dežja v 24-urah pa je padlo v pasu od Nove Gorice in Krasa preko Notranjske do zahodnega dela Ljubljanskega barja. V okolici Zaplane je višina padavin naraščala z višjega Rovtarskega hribovja proti jugovzhodu. Na Rovtah je v 24-urah padlo 98mm, v Šentjoštu nad Horjulom 60,7mm, v Logatcu pa že 151mm dežja. V Ljubljani je padlo samo še 59mm dežja. Na območju južnega dela Zaplane je bila količina dežja predvidoma med količinama, izmerjenima na Vrhniki in v Logatcu.

Viri podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

- NCEP reanalize takratne vremenske situacije

V popoldanskih urah se je nad Vrhniko in okolico razbesnelo neurje z izjemno količino padavin, ponekod je v nekaj urah padlo več kot 150mm dežja. Naslednjega dne zjutraj so na Vrhniki izmerili 181mm, v Logatcu 110mm in na Hrušici 97mm padavin v 24 urah.

ARSO-meteo.si

Neurje je v popoldanskem času nastalo nad planoto Hrušico, nato pa so močni nalivi več ur prehajali območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani zaradi kraškega površja kljub izjemni količini padavin ni bilo posebne škode, povsem drugače pa je bilo v okolici Vrhnike. Več podatkov o neurju je zbranih v rubriki Vremenska kronika na blogu Podnebje Zaplane.

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je v zvezi z najdebelejšimi drevesi na Zaplani in v bližnji okolici zapisano, da se verjetno najdebelejše drevo na tem območju, bukev pri Turku, počasi poslavlja. Za bukev izjemnih dimenzij, ki raste na osojnem in zelo strmem pobočju Malega vrha na skrajnem zahodnem robu Zaplane, sem izvedel ob koncu 90-ih let. Do leta 2008 se je vitalnost drevesa več kot očitno poslabšala, v zadnjem času pa se slabša vse hitreje.

Deblo je v spodnjem delu sicer videti povsem zdravo, vendar počasi gnije. Po mnenju gozdarske stroke (TV oddaja Slovenska kronika v letu 2009) je drevo vsekakor prišlo v jesen življenja, kar pa naj ne bi pomenilo, da nima pred seboj še nekaj desetletij življenja. Vendar letošnje razmere kažejo na izjemno poslabšanje vitalnosti drevesa. V nekaj letih je bukev izgubila večji del krošnje, saj so se trhle veje ob zimskih viharjih polomile. V vršnem delu poraščajo bukev lesne gobe, vidne pa so tudi odmrle veje.

Deblo je predvsem na severni strani precej načeto, saj je velik del lubja preprosto odpadel. Kljub temu bukev še vedno deluje zelo mogočno, še posebej iz vzhodne, pa tudi severne smeri, kjer se zaradi strmega pobočja večji del korenin nahaja na površju.

Pred dobrim desetletjem naj bi imela bukev v prsnem obsegu, po dogovoru je to 1,3m nad tlemi, obseg 490cm, kar jo brez dvoma uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Za nameček so bili pred leti primorani požagati najdebelejšo znano slovensko bukev na območju Hobovš pri Žireh. Bukvi pri Turku sem 7.junija 2010 izmeril prsni obseg 485cm. Številka se nekoliko razlikuje od uradne, kar gre pripisati težkim razmeram za meritve in samemu hiranju drevesa, ki mu odpada lubje. Starost drevesa je verjetno nekaj stoletij, ne le zaradi dimenzij, temveč tudi zaradi specifičnih rastiščnih pogojev. Pravo starost drevesa ugotovimo po številu drevesnih letnic, ki pa morajo biti preštete korektno, kar zlasti velja za letnice v sredini. Te kažejo na čas, ko je bilo drevo še mlado. Bukev velja za senčno drevesno vrsto, ki lahko več desetletij preživi kot majhno drevesce v senci višjih dreves. Tako je lahko bukev, ki ima premer debla samo kakšen centimeter, stara tudi 50 let, pa čeprav bi v tako tankem deblu razločili kvečjemu dve ali tri letnice. Letnic razporejenih tako na gosto s prostim očesom seveda ni mogoče prešteti in tako napačno ocenimo starost drevesa.

Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, nenavadno hladno za junij je bilo tudi drugod. Na Rakitni je bila minimalna temperatura -3,0°C, v Babnem Polju so izmerili -2,0°C, v Novi vasi na Blokah -1,8°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0°C in Biljah pri Novi Gorici 4,4°C.

ARSO-meteo.si

Dan pred tem je deževalo, proti večeru pa se je že razjasnilo in nizke večerne temperature so napovedovale hladno jutro. Zelo nizke jutranje temperature sta v Ljubljanski kotlini preprečili megla in nizka oblačnost, medtem ko so bile v višje ležečih krajih s temperaturno inverzijo temperature nižje zaradi jasne noči ali zgolj plitve jutranje megle. V Postojni se je ohladilo do 1,4°C, na Rovtah nad Logatcem je bilo 1,5°C, na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je bilo jutro v glavnem oblačno pa 3,1°C oziroma 4,6°C. Pri tleh so prevladovali severni do severozahodni vetrovi in tako so bile, kot se to dogaja v novejšem času, velike temperaturne razlike med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini. Na območju Spodnje Zaplane, kjer se pojavlja temperaturna inverzija, se je predvidoma ohladilo do 1°C, zaradi nižjih temperatur pri tleh pa se je zagotovo pojavila tudi slana. Na meteorološki postaji Rovte je bila to ena od najnižjih poletnih temperatur v tridesetletnem nizu 1961-1990.

Viri podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

- arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

V zadnjih dneh je v javnosti zaokrožila novica o 10.000 uradno odkritih kraških jamah v Sloveniji in da si je omenjeno zaporedno številko simbolično prislužila Žirovcova jama na območju Zaplane. V večjem delu Zaplane prevladuje kamnina dolomit, v katerem se redkeje pojavljajo večji jamski sistemi. Ti so pogostejši v apnencu, ki pa je na Zaplani omejen na območje ob glavni cesti, ki povezuje Logatec in Vrhniko.

Leta 2003 je bila odkrita jama vzhodno od Ulovke, ki se imenuje po jamarju in njenemu odkritelju Milanu Ferranu. Jama je bila veliko presenečenje predsem zaradi njene globine in najvišjega stalnega podzemeljskega slapa v Sloveniji. Še sedaj se poraja vprašanje, od kod vse pritekajo vode v jamo, saj je vodotok v jami precej bolj vodnat, kot vsi do sedaj znani površinski vodotoki skupaj, ki potencialno dotekajo v jamo. Dinamika dotekanja in pronicanja vode v jamo se ugotavlja tudi na podlagi meteoroloških podatkov iz moje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani. Iz podatkov, katere z Milanom Ferranom in nekaterimi drugimi jamarji delim že nekaj let, so bile ugotovljene zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin, na drugi strani nevihte) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na počasnejše pretakanje vode v podzemlje).

Leta 2006 je bila odkrita Žirovcova jama na območju Miznega Dola, na skrajnem severozahodnem delu Zaplane. V letu 2009 se je izkazalo, da gre za še eno veliko jamsko presenečenje. Posebnost te jame je njena 5-kilometrska dolžina, ki se z nadaljnim odkrivanjem še povečuje, ter kompleksen preplet jamskih rovov. Ves ta sistem so jamarji odkrili, gledano z vidika prostornine, na izredno majhnem območju. Območje je namreč dvignjeno nad okoliški relief s treh strani, kot nekakšna osamljena vzpetina, ki pa skriva v sebi predvsem za krasoslovno stroko zanimiv jamski sistem. Obe omenjeni jami nista primerni za turistični obisk.

Drugi dan zapored je bilo zlasti v zahodni polovici Slovenije nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3°C, v Ljubljani do 32,2°C, na Letališču JP Ljubljana do 31,6°C, v Postojni do 31,0°C in v Lescah do 30,6°C.

ARSO-meteo.si

Na posameznih meteoroloških postajah v okviru državne meteorološke mreže so 25. ali 26.maja zabeležili rekordno visoke temperature zraka. V Postojni je bila prvič že v maju zabeležena temperatura nad 30°C, rekordno visoke temperature so bile tudi v Kočevju in na Kredarici. Iz teh podatkov gre sklepati, da je bila verjetno tudi na Zaplani izmerjena najvišja majska temperatura vsaj v zadnjega pol stoletja. 25.maja, ko je bila v Postojni izmerjena najvišja temperatura 31,6°C, se je na zasebni postaji Spodnja Zaplana ogrelo do 31,5°C. 26.maja, ko so bile temperature po Sloveniji večinoma malo nižje kot dan prej, se je na Zaplani ogrelo na rekordnih 31,6°C. Kot zanimivost velja omeniti potek temperature v bližnjem mrazišču Dolinca, kjer je bila 25.maja izmerjena temperatura 31,8°C, pet dni kasneje pa se je v jasni in mirni noči ohladilo na -2,4°C.

Viri podatkov:

- Vetrnica 01/09 - glasilo Slovenskega meteorološkega društva

Ob prehodu hladne fronte z izjemno obilnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je marsikje po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 70cm snega, na Kleniku nad Litijo 26cm, na Rakitni 24cm, v Logatcu 22cm, v Ljubljani in Celju pa 8cm snega. Ponekod je v 24-urah padlo prek 100mm padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140mm, v Gornjem Gradu 113mm, v Čepovanu 107mm, v Postojni 106mm in v Celju 100mm.

ARSO-meteo.si

Kot primer zelo poznega sneženja v Sloveniji je v medijih in literaturi pogosto izpostavljeno sneženje 20.maja 1969. V Ljubljani so bili po 10.maju zabeleženi trije dnevi s temperaturo nad 30°C, 20. maja pa se je prestolnica prebudila v zasneženo jutro. V Rovtah nad Logatcem je zapadlo 16cm, na Vrhniki 10cm in v Šentjoštu nad Horjulom 20cm snega. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega padlo na logaškem, padlo je celo več snega kot v mnogih višjeležečih krajih na Idrijskem in južnem Notranjskem, kjer je bilo večinoma tudi več padavin. Pomembno vlogo je očitno odigral zaprt tip reliefa v širši okolici Logatca, ki je zaradi šibkejših vetrov omogočal hitrejši spust meje sneženja. Na Spodnji Zaplani je predvidoma padlo 70mm padavin v 24-urah in do 25cm snega.

Viri podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si