S prodorom zelo hladnega zraka v višinah je prišlo do nastanka popoldanskih ploh in marsikje je zaradi suhega ozračja snežilo kljub pozitivni temperaturi zraka. Ob taljenju in izparevanju snežink se namreč porabi toplotna energija in tako se zrak okoli vsake snežinke ohladi. Proces je učinkovit v suhem zraku, podobno kot je hlajenje človeškega telesa s potom učinkovitejše v suhi vročini.

Sneženje so napovedovale bližajoče se snežne zavese pod konvektivnimi oblaki. Tekom sneženja se je temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana spustila s 5,9 °C na 2,3 °C in za krajši čas je zasnežilo tla. Kot se za aprilsko ploho spodobi se je ob najmočnejšem sneženju od severa že širila jasnina. Sneženje takšne vrste ni neobičajno, po nastanku pa se razlikuje od obilnih aprilskih sneženj v preteklosti, ko je lahko na Zaplani zapadlo tudi več kot 50 cm snega.

V preteklosti se je debela februarska snežna odeja zavlekla v marec in ob morebitnih novih snežnih padavinah se je ravno ta mesec, vsaj na Zaplani, pogosto ponašal z najvišjo snežno odejo. V zadnjih letih so se razmere spremenile in tudi letošnji marec je bil povsem spomladanski. Še več, zima ni zamahnila niti z repom in tako je mesec minil brez omembe vrednih snežnih padavin, beležili pa smo značilne dneve z velikim razponom v temperaturi zraka med dnevom in nočjo. Marec je bil nadpovprečno topel, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C.

Bolj kot z meteorološkega je bil marec zanimiv z botaničnega aspekta.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 5,1 °C je bil letošnji marec med toplejšimi od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. Najtoplejši je bil s temperaturo 7,5 °C marec 2012, z 1,5 °C pa najhladnejši marec 2013. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-3,5 °C) je bila izmerjena 13. marca, najvišja (15,3 °C) pa 30. marca. Pod ničlo se je temperatura spustila v 16 dneh. V preteklosti se je temperatura v marcu pod ledišče spuščala pogosteje in včasih zaradi prisotnosti snežne odeje celo pod -10 °C. Padlo je 133,6 mm padavin, kar je 125 % povprečja za mesec marec na vremenski postaji Rovte. Marec je bil statistiki navkljub suh mesec, saj je večji del mesečnih padavin, kar 109 mm, padel med 26. in 28. marcem. Snežna odeja je na Zaplani skopnela že v februarju, večji del marca pa je vtrajala v posameznih mraziščih. V začetku meseca je več dni pihal močan vzhodni veter, ki je 5. marca povzročil celo manjšo gmotno škodo. Tudi na mesečni ravni je bil dominanten veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Meteorološka zima 2014/2015 je bila na območju osrednje Slovenije večinoma peta najtoplejša v dobrega pol stoletja. Od dolgoletnega povprečja je odstopala za 3 °C, v primerjavi s prejšnjo zimo pa je bila ugodnejša z vidika sončnega obsevanja, manjše količine padavin in vsaj v nižjih legah odsotnosti žleda. Kljub visokemu temperaturnemu povprečju ni izostalo niti kakšno izrazitejše zimsko obdobje s snegom in mrazom.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 1,2 °C in z negativno povprečno temperaturo komaj -0,1 °C se je ponašal le mesec februar. Temperatura se je najnižje spustila do -15,5 °C, kar je šele šesta najnižja izmerjena vrednost doslej. V zadnjih trinajstih zimah se nikoli ni ohladilo bolj kot 1. marca 2005, ko je bilo na prvi dan meteorološke pomladi izmerjeno kar -18,5 °C. Od pričetka rednih temperaturnih meritev na Zaplani je samo zima 2005/2006 po povprečni temperaturi spominjala na hladnejše zime v preteklosti, hkrati pa sta se v tem istem obdobju zvrstili dve najtoplejši zimi v vsaj zadnjega pol stoletja.

Zima 2014/2015 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Količina padavin je bila podpovprečna, padlo je 292,8 mm padavin kar predstavlja 80 % zimskega povprečja na meteorološki postaji v Rovtah. Povprečno namočen je bil samo mesec februar, ki je bil z vidika trajanja snežne odeje in povprečne temperature tudi najbolj zimski mesec v minuli zimi. Beležili smo dve zimski obdobji s snegom in mrazom. V dneh okoli novega leta je bilo nekoliko manj snega in več mraza, v februarju pa ravno obratno. Snežna odeja je bila z 52 cm najdebelejša 5. februarja. V decembru se je žled na območju Zaplane pojavil na Ulovki, nižje je zgolj deževalo.

Topla zima je poskrbela tudi za takšne prizore.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane) in mrazišča Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2014/2015.

Povprečna zimska temperatura je bila negativna le v mrazišču Dolinca, sicer pa je bila v letošnji zimi vremenska ločnica pogosto nad okoli 800 m nadmorske višine. V decembru je nad to višino žledilo, v februarju pogosto snežilo, nižje pa v obeh primerih deževalo. Na Ulovki je bilo posledično precej več ledenih dni kot na nižjih območjih Zaplane. Največje število dni z zelo nizkimi temperaturami je bilo pričakovano v območju temperaturne inverzije na Spodnji Zaplani in seveda v mrazišču Dolinca, kjer izmerjena temperatura -28 °C velja za drugo najnižjo doslej.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

V obdobju med 9. februarjem in 6. marcem je snežna odeja počasi kopnela. Čeprav se je najdlje zadržala na območju mrazišč pa so bila ta ob največjem mrazu 19. februarja že deloma kopna in zato v njih tudi ni bilo zelo nizkih temperatur. V mrazišču Dolinca je bilo v omenjenem jutru -17,0 °C, na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, pa -7,8 °C. V Dolinci se je izrazito ohladilo še naslednji dan, 20. februarja (-15,5 °C), medtem ko se je v nekaj preostalih nočeh komajda ohladilo pod -10 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 3. marca, ko je bilo ob vzhodniku 10,8 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 8,8 °C.

V mrazišču Dvojček je bilo skoraj vseskozi topleje in v obeh najhladnejših nočeh so bile prisotne motnje zaradi vetra. 19. februarja sredi noči je bila izmerjena najnižja temperatura -14,7 °C.

Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo se je pomikalo proti jugovzhodu in zaradi njegove globine so obstajale velike tlačne razlike. Bilo je zelo vetrovno, nad Slovenijo je dotekal hladen in suh zrak z močnimi severovzhodnimi tokovi. Zaradi oddaljenosti ciklona so bile v Sloveniji padavine pičle, veliko padavin pa je tudi v obliki snega padlo južno od nas.

V četrtek 5. marca je bil na vremenski postaji Zaplana izmerjen sunek severovzhodnega vetra 52 km/h. Zaradi slabÅ¡e kakovosti vetromera – meritve potekajo le vsakih 14 sekund – je bila realna hitrost vetra verjetno čez 60 km/h. Meritve vetra prav tako ne potekajo na najbolj vetrovnem območju, bolj prevetreni so odprti travniki, v primeru severovzhodnika pa je na Zaplani znano vetrovno območje Planina nad Vrhniko oz. tamkajÅ¡nji razgledni stolp. Na vremenski postaji Logatec je bil najmočnejÅ¡i izmerjeni sunek vetra 48 km/h, Petkovec 35 km/h, Å entjoÅ¡t nad Horjulom 48 km/h in Medvedje Brdo 59,5 km/h. Zadnje tri postaje so sicer opremljene z veliko boljÅ¡im merilnikom vetra, zaradi njune mikrolokacije pa sta postaji Petkovec in Medvedje Brdo pod manjÅ¡im vplivom severovzhodnika. Na Zaplani je bila zaradi vetra ugotovljena manjÅ¡a gmotna Å¡koda.

V bližnji preteklosti je bil na Zaplani že večkrat zabeležen močan veter. Najmočnejši sunek vetra 59 km/h je bil z enakim merilcem vetra kot tokrat izmerjen 23. novembra 2005. Močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan nevihtni piš. Najmočnejši vetrovi so spremljali tornado 23. avgusta 1986, ko naj bi po nekaterih ocenah v nekaj 100 m širokem pasu sunki vetra presegali 200 km/h. H takratni gmotni škodi je veliko prispeval zlasti vrtinčast veter.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Februar je bil z dolgotrajno snežno odejo in negativno povprečno temperaturo zraka najbolj zimski mesec pravkar minule meteorološke zime. Kljub temu je bil nadpovprečno topel in je na območju osrednje Slovenije za pol stopinje C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1981-2010.

S povprečno mesečno temperaturo zraka -0,1 °C je bil letošnji februar na vremenski postaji Zaplana med bolj običajnimi. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 3,9 °C februar 2007, z -3,7 °C pa najhladnejši februar 2012. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-12,5 °C) je bila izmerjena 8. februarja, najvišja (9,3 °C) pa 20. februarja. Pod ničlo se je temperatura spustila v 22 dneh, ves dan pa je pod lediščem vztrajala v šestih dneh. Padlo je 79,8 mm padavin, kar je skladno s povprečjem za mesec februar na vremenski postaji Rovte. Snežna odeja je bila z 52 cm najdebelejša petega dne v mesecu in ob pričakovani novi obilni pošiljki snega bi se lahko snežna odeja odebelila tudi do enega metra. Kljub temu, da se nas je ta nova obilna pošiljka izognila in da je kasneje sledila tudi odjuga je snežna odeja Zaplano pokrivala skoraj ves mesec, čeravno se je v senčnih legah zavlekla tudi še v marec. Ob izmeničnem taljenju in zmrzovanju se je snežna odeja dobro predelala in kot taka je bila zelo odporna na taljenje v času toplejšega vremena v drugi polovici meseca. Na mesečni ravni je bil na vremenski postaji Zaplana prevladujoč veter vzhodnih smeri.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2015.

Mesec dni po decembrskem mrazu smo bili deležni še nizkih temperatur v začetku februarja. V mrazišču Dolinca je bilo v dneh po novem letu pogosto pod -10 °C, pod -15 °C pa je temperatura padla šele ob februarski ohladitvi. 3. februarja je bilo -18,4 °C, 2. februarja -17,4 °C, 7. februarja malo pred polnočjo pa je bila izmerjena najnižja temperatura merilnega obdobja med 2. januarjem in 9. februarjem in sicer -23,1 °C (po alkoholnem minimalnem termometru -23,5 °C). V nadaljevanju noči je zaradi pooblačitev temperatura zraka pričela naraščati. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v isti noči ohladilo na -12,5 °C. Najvišja temperatura v merilnem obdobju je bila v Dolinci izmerjena 18. januarja, ko je bilo ob zahodniku 10,2 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 10,7 °C.

Zadnji merilni niz je bolj kot zaradi neizrazitega februarskega mraza pomemben za primerjavo mrazišča Dolinca s sosednjim mraziščem Dvojček. Å e nikoli doslej se ni zgodilo, da bi v času pravega zimskega mraza meritve pod istimi pogoji potekale v obeh mraziščih hkrati. Že pred leti je kazalo na to, da je ob prisotnosti snežne odeje Dvojček hladnejÅ¡i od bolj znane Dolince – tu meritve potekajo že 12. leto – toda dokončni odgovor je dal Å¡ele zadnji niz podatkov. ÄŒeprav je bil decembrski mraz ugodnejÅ¡i za primerjavo obeh mrazišč pa je takrat v Dvojčku priÅ¡lo do okvare termometra.

Mrazišče Dvojček v mesečini – slika je nastala 7. februarja malo pred polnočjo, v času temperature -23 °C v mrazišču in okoli -10 °C nad njim.

V najhladnejši noči na 7. februar je bilo v Dvojčku za desetinko stopinje C topleje kot v Dolinci. Višji minimum od tistega v Dolinci je bil posledica vzhodnega vetra, ki je premešal plitvo temperaturno inverzijo v Dvojčku, medtem ko se je v bolj zatišni Dolinci temperatura zraka še nekaj časa spuščala. Pred omenjenim vetrom je bilo sicer v Dvojčku za 1 °C hladneje. To je bila edina noč, v kateri je bila Dolinca hladnejša, v preostalih nočeh s snežno odejo je bil hladnejši Dvojček. V noči na 2. februar je bilo v Dvojčku celo za 1,7 °C hladneje kot v Dolinci. Hitrejše in izrazitejše ohlajanje ozračja v Dvojčku glede na obliko mrazišča ni presenečenje, saj ponoči iz plitve in bolj odprte kraške kotanje toplota bolj neovirano izhaja nazaj v vesolje kot iz bolj zaprte Dolince.

Primerjava obeh mrazišč za noč na 2. februar 2015.

V januarju je prevladovalo pretoplo, vendar v primerjavi z meseci pred tem manj mokro vreme. Zima se je poslovila že na začetku meseca, ponovno pa se je vrnila šele ob njegovem izteku. Na območju osrednje Slovenije je januar za 3 °C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1961-1990.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 1,6 °C je bil letošnji januar na vremenski postaji Zaplana med najtoplejšimi doslej. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 3,6 °C januar 2007, z -3,5 °C pa najhladnejši januar 2010. Najnižja temperatura minulega meseca (-13,1 °C) je bila izmerjena 1. januarja, najvišja (10,7 °C) pa 18. januarja. Pod ničlo se je temperatura spustila v 20 dneh, ves dan je pod lediščem vztrajala v 4 dneh, enkrat pa se je spustila pod -10 °C. Padlo je 73,6 mm padavin, kar predstavlja 70 % dolgoletnega povprečja za mesec januar na vremenski postaji v bližnjih Rovtah. Snežna odeja je Zaplano pokrivala prvo tretjino, nato pa le še zadnja dva dneva meseca. Pred sneženjem 30. januarja so bila kopna tudi najbolj zatišna in senčna mrazišča. Omenjenega dne je zapadlo 37 cm snega, ob prehodu majhnega, a izrazitega ciklona iznad severnega Jadrana pa je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev, vsega 973 hPa. Na mesečni ravni sta bila na vremenski postaji Zaplana v skoraj enakem deležu zastopana tako vzhodni, kot tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2015.

Na obletnico katastrofalnega žledoloma v februarju 2014 je bil za oddajo Slovenska kronika na Televiziji Slovenija posnet tudi prispevek o žledu in vremenski postaji na Zaplani. Omenjeni prispevek je na voljo v arhivu TV Slovenija (začetek prispevka na 7 min in 17 s).

Kot dolgoletnemu opazovalcu in raziskovalcu podnebja na Zaplani (skoraj 20 let) in vsaj dvajsetim primerom večinoma manjšega žledenja po letu 1996 mi je pojav žleda dobro poznan. Na mogoč februarski žled sem na osnovi prosto dostopnih vremenskih kart in ostalih izračunov postal že 24. januarja lani, o čemer se je lahko prepričala tudi televizijska ekipa (žled se je na Zaplani sicer prvič pojavil 31. januarja). Kombinacija toplega zraka v višinah, hladnejšega zraka pri tleh in padavin je namreč potencialno nevarna situacija za žled, do katerega je v preteklosti najpogosteje prihajalo ravno na območju Notranjske. V dneh pred pričakovanim dogodkom je postajala situacija vse bolj jasna, skrb pa je vzbujalo dejstvo, da je za območje Zaplane kazalo na stalen dotok hladnega zraka iz severovzhoda in da ni kazalo običajne otoplitve z vdorom toplega jugozahodnega vetra v nižine. Na podlagi te informacije in izkušenj sem na Zaplani pričakoval stalno negativno temperaturo zraka. To je pa ob pričakovanem prehajanju snega v dež pomenilo katastrofo, saj se je sneg v toplejših višinah stalil v dež, ta podhladil v hladnejši plasti ozračja v nižjih nadmorskih višinah in šele ob stiku s tlemi zmrznil v ledeni oklep. Dejanske razmere so bile še precej slabše od izračunov meteoroloških modelov, več je bilo padavin in ob nižji temperaturi je bilo posledično veliko širše tudi območje žledenja. Osebne priprave na žledolom so bile tudi posledica slabih izkušenj s preteklimi žledolomi, posebej tistim januarja 1997.

V meteorološkem smislu je podnebje na Zaplani specifično zaradi njenega zaledja in ne zaradi njene relativno majhne nadmorske višine 500-800 m. Posebno velik vpliv ima na vremenske razmere v zimskem času bližnje Ljubljansko barje, od koder zlasti prek Spodnje Zaplane v tanki prizemni plasti doteka hladnejši zrak.

Položaj Zaplane glede na bližnjo okolico (iz diplomskega dela Topoklima Zaplane).

Zabeleženi pojavi žledenja na Zaplani v preteklosti:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)