V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21.julija do 3.septembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,7°C izmerjena 2.septembra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do 4,4°C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 31.avgusta (0,1°C), 3.septembra (1,7°C) in 26.julija (2,1°C). Minulo meteorološko poletje je dober pokazatelj kompleksnosti temperaturnih razmer v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bila skoraj vsako poletje zabeležena kakšna noč z minimalno temperaturo pod lediščem. Čeprav sta bili v poletju 2010 na zgornji meteorološki postaji Zaplana zabeleženi dve ekstremno nizki poletni temperaturi (druga in tretja najnižja doslej izmerjena poletna temperatura), pa v mrazišču vsaj na 2m višine temperatura ni padla pod ledišče. Vzrok sta bili megla in visoka vlažnost zraka, ki sta vsaj v nočeh, ki so bile potencialno ugodne za nizke temperature, zavirali ohlajanje v mrazišču. Tako je bila temperatura v mrazišču 31.avgusta ob 22:00 uri zvečer že 0,8°C, malo po polnoči je padla na 0,1°C, nato pa se je temperatura zaradi megle in prehodne oblačnosti hitro dvignila na temperaturo okolice. Najvišja temperatura 31,7°C je bila izmerjena 23.julija ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 32,9°C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje lokalno nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem, zgolj s travo poraslem in zato bolj prevetrenem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

Megla v mrazišču Dvojček 26.avgusta zvečer.

Avgust 2010 je bil v osrednji Sloveniji za dobro stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990, v primerjavi z zadnjim desetletjem pa je bil temperaturno povprečen mesec. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 17,1°C, povprečna najnižja 13,0°C in povprečna najvišja 22,8°C. Najnižja temperatura je bila 3,3°C (31.avgusta), najvišja pa 29,5°C (2.avgusta). Zabeleženih je bilo deset toplih dni s temperaturo nad 25°C. Vročih dni s temperaturo nad 30°C ni bilo in po letu 2006 naprej so bili vroči dnevi zabeleženi le v avgustu 2009, ki je bil tudi precej toplejši mesec od letošnjega avgusta. V zadnji dekadi meseca se je že zvrstilo nekaj meglenih noči z visokimi minimalnimi temperaturami okoli 17°C, že čez nekaj dni pa so bile zabeležene rekordno nizke avgustovske temperature. Zadnji dan v mesecu je bila namreč izmerjena jutranja temperatura 3,3°C, kar je najnižja avgustovska temperatura po letu 2002. Rekord posebne vrste je bil zabeležen tudi 14.avgusta, ko je megla za mesec avgust trajala rekordno dolgo v zgodnjepopoldanski čas. Padlo je 133,8mm padavin, kar je enako dolgoletnemu povprečju avgustovskih padavin na Rovtah. Bilo je več kratkotrajnih nalivov, ki pa večinoma niso prinesli večje količine dežja. Izjema so bili samo nalivi 13.avgusta, ko je padlo 51mm dežja in kar je bila največja izmerjena dnevna količina padavin v mesecu. Posebno vetrovnih dni in močnejših sunkov vetra ni bilo, zelo izražena pa je bila vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2010.

Na vremenski postaji Spodnja Zaplana je bila od pričetka meritev leta 2002 najnižja temperatura v meteorološkem poletju (junij, julij in avgust) izmerjena 8.junija 2005. Takrat se je temperatura po minimalnem alkoholnem termometru na 2m višine v meteorološki hišici spustila na 2,0°C. Najnižje avgustovske temperature so bile izmerjene v letu 2005, ko se je 5.avgusta ohladilo na 5,3°C, še nižje temperature pa je takrat preprečila vremenska situacija s  severovzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozračja, zaradi katerih se je na Zaplani pojavljala pobočna megla.

Vremenska situacija ob koncu avgusta 2010 je bila drugačna. 30.avgusta sredi dneva je bilo že pred prehodom hladne fronte precej mrzlo, za fronto, ki je Slovenijo prešla popoldne in so jo spremljale padavine, pa je dotekal še nekoliko hladnejši zrak. V meteorološkem žargonu bi lahko to hladno fronto brez zadržkov poimenovali kot ”summer killer” fronto, saj je prinesla nepreklicni konec poletja. Ob prehodu fronte je bila na Zaplani temperatura samo 7,7°C, okoli 17:00 ure pa se je razjasnilo, vendar je temperatura le malo naraščala. Tla so bila mokra in toplotna energija sonca se je porabljala bolj za izhlapevanje vode, kot pa za dvig temperature. Na Zaplani se je temperatura prehodno dvignila le do 9,3°C in že kmalu je pričela spet padati.

Stanje 30.avgusta popoldne; topel poletni dan, popestren s poletnimi kopastimi oblački? Zgolj na fotografiji! V času nastanka fotografije je bila temperatura namreč samo 8°C.

Ob 21:00 uri je bilo za avgust izjemnih 6,4°C, ob polnoči pa 4,4°C, do jutranjega minimuma pa je temperatura padla samo še za eno stopinjo. Vzrok je bil v prehodni oblačnosti, ki je povzročila dvig temperature. Zasebne meteorološke postaje v okolici Logatca so tako zabeležile temperaturo do 6°C ob 3:00 zjutraj, nato pa se je ponovno ohladilo. Na Spodnji Zaplani je bila po samodejni vremenski postaji izmerjena najnižja jutranja temperatura 3,3°C (glede na minimalni alkoholni termometer 3,2°C), na Petkovcu 2,7°C in v Logatcu 3,0°C. Ob 5:00 zjutraj je bila na Zaplani plitva megla z vidnim zvezdnatim nebom, kasneje pa se je megla nekoliko zgostila in dvignila. To je tudi vzrok, da je temperatura pričela naraščati ob 6:00 zjutraj, torej uro prej, kot je običajno za ta čas. Pri tleh je bila izmerjena temperatura 2,6°C in ni prišlo do pojava slane. Ljubljansko kotlino sta pokrivali debelejša megla in nizka oblačnost, tako da se je na uradni meteorološki postaji v Ljubljani ohladilo do 7,4°C, v višji Postojni na 3,0°C, vsaj v okolici Ilirske Bistrice pa se je pojavila tudi slana.

V preteklosti se je temperatura v avgustu spustila tudi nižje, kljub temu pa je bila na Spodnji Zaplani 31.avgusta 2010 izmerjena najnižja avgustovska temperatura od pričetka meritev leta 2002. Še nekoliko nižje temperature je preprečila prehodna oblačnost v nočnem času, profil vetra po višini pa ni bil najbolj ugoden za nočne ohladitve na Zaplani, saj so namesto severnih prevladovale jugozahodne do zahodne smeri vetra. Jakost ohladitve za ta čas ni bila izjemna, na kar kaže tudi 5.september 2007, ko se je na Zaplani ohladilo na 1,9°C. Temperatura resda ni bila izmerjena v avgustu, a vendarle je primerjava obeh ohladitev možna zaradi zgolj petih dni časovne razlike.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- radiosondaža Ljubljana-Bežigrad 

- OGIMET

O preteklih izrednih vremenskih dogodkih je na voljo le malo informacij, še posebej v obliki strokovnih člankov. Večkrat so taki dogodki opisani v lokalnih časopisih, za območje Zaplane sta tako zanimiva občinska časopisa Naš časopis in Logaške novice. V Digitalni knjižnici Slovenije so po novem na voljo skenirane starejše številke omenjenih časopisov. V nadaljevanju navajam članke o treh zanimivih vremenskih dogodkih, ki so se zgodili na območju Zaplane. Članki se bodo postopoma premaknili v ustrezne rubrike na blogu Podnebje Zaplane, ta zapis pa bo odstranjen.

Tornado 23.avgusta 1986

Dogodek se je zgodil na današnji dan pred 24. leti, poleg strokovnega članka iz revije UJMA pa so bili najdeni še časopisni članki v občinskih glasilih Naš časopis in Logaške novice.

Revija UJMA – meteorološke razmere in posledice neurja

Naš časopis in Logaške novice – posledice neurja in odprava škode

Žled v zimi 1996/1997

Žled decembra 1996 in januarja 1997 je lep primer tega, kako škoda in občutljivost človeške družbe na tovrstne naravne ujme premosorazmerno naraščata s stopnjo tehnološke modernizacije.

Naš časopis in Logaške novice – posledice žleda

Sneg aprila 1996

Aprilski sneg je bil izjemen meteorološki primer zaradi velikih količin mokrega snega, ki so padle praktično sredi pomladi.

Naš časopis – sneženje aprila 1996

Zaplana je precej megleno območje, vendar to ni vedno očitno, saj kakšno leto dlje časa prevladuje tip vremena, ki ni ugoden za nastanek megle in posledično ni zabeleženih prav veliko meglenih dni. V poletju se megla na Zaplani večinoma pojavlja le v zgodnjih jutranjih urah, kar je sicer odvisno od vrste megle. Radiacijska megla (značilna za doline in kotline) se običajno prej razkroji kot pobočna megla (značilna za hribovita območja). V obdobju meteoroloških opazovanj na Zaplani se je v poletju megla najdlje, do 11:30 dopoldne, zadržala 5.avgusta 2006. Ta rekord se je obdržal do 14.avgusta 2010. Dan prej je na Zaplani padlo 51mm dežja, večinoma v popoldanskem nalivu, zvečer pa se je že razjasnilo in ob brezvetrju je kmalu nastala radiacijska megla. Ta se je do jutra iz smeri Logaškega polja odebelila in zgostila. Pojavila se je meglena moča in z drevja je močno kapljalo. Ob 10:00 dopoldne se je radiacijska megla pričela trgati in temperatura je hitreje naraščala. Takrat ali pa že prej je radiacijska megla razpadla v Postojni, Ilirski Bistrici, na Loškem polju in v dolinah okoli Idrije. Na Zaplani je sledil obrat vetra, temperatura se je celo malo znižala, radiacijsko meglo ob brezvetrju pa je zamenjala pobočna megla, ki jo je spremljal vzhodni veter. Ta megla je na Spodnji Zaplani trajala do 12:30, najbolj izpostavljeni grebeni pa so bili oviti v meglo še nekoliko dlje časa. Zaradi razlike v osončenosti je prišlo do večjih temperaturnih razlik med Zaplano in okolico. Po hladnosti so pričakovano izstopali kraji na dnu zamegljene in oblačne Ljubljanske kotline, medtem ko je bilo v nekoliko dvignjenih in osončenih legah precej topleje. Opoldne je bilo na Zaplani 16°C, v Borštu pri Gorenji vasi 22°C, v Postojni, Idriji in na Babnem Polju pa 23°C. Na Zaplani se lahko megla v poletju pojavlja tudi sredi dneva, vendar le v primeru deževnega vremena. 14.avgusta 2010 pa je bila situacija drugačna, saj je megla nastala ob anticiklonalnem oz. ustaljenem vremenu in je bila povezana z dvignjeno temperaturno inverzijo nad Ljubljansko kotlino. Temperaturna inverzija, v tej plasti zraka je temperatura z višino nekoliko naraščala, je bila glede na radiosondažo Ljubljana-Bežigrad med višinama 550 in 750m.

Viri podatkov:

- avtomatske meteorološke postaje ARSO

- radiosondaža Ljubljana-Bežigrad

- vremenske kamere

Julij 2010 je bil na območju osrednje Slovenije za okoli 3°C toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Verjetno najtoplejši julij od kar v Sloveniji potekajo meteorološka opazovanja je preprečilo nekaj hladnejših dni ob koncu meseca. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 19,4°C, povprečna najnižja 14,1°C in povprečna najvišja 26,1°C. Najnižja temperatura je bila 8,6°C (28.julija), najvišja pa 34,0°C (15.julija). Zabeleženih je bilo osemnajst toplih dni s temperaturo nad 25°C in kar devet vročih dni s temperaturo nad 30°C. Od leta 2006 naprej je bil to drugi najtoplejši julij, 15.julij je bil na Zaplani doslej najtoplejši dan s povprečno dnevno temperaturo 25,2°C, izmerjena temperatura 34,0°C pa je tretja najvišja temperatura na Zaplani po letu 2002. Padlo je 131,6mm padavin, kar je 85% dolgoletnega povprečja julijskih padavin na Rovtah. Količina padavin ni bila zelo podpovprečna, zaradi kraških tal in neenakomerne razporeditve padavin pa se je pričela pojavljati suša. Tako je zgolj 29.julija padla dobra polovica mesečne količine padavin. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 19.julija, najmočnejši sunek vetra 38,2km/h pa je bil izmerjen ob prehodu nevihte 6.julija. Tekom celega meseca so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2010.

Ko je že kazalo, da bo julij 2010 najtoplejši in eden od bolj sušnih julijev doslej, je vreme v samo nekaj dneh ob koncu meseca statistiko postavilo na glavo. V četrtek 29.julija se je preko Alp pomikala hladna fronta, izrazitejše poslabšanje vremena pa je povzročilo območje nizkega zračnega pritiska nas severnim Sredozemljem. Ob tem se je prehod vremenske fronte upočasnil in posledica je bilo nekoliko daljše poslabšanje vremena. Lahko bi govorili tudi o izboljšanju vremena, saj je deževje prekinilo sušo v večjem delu Slovenije. Na Zaplani je na podlagi klasičnih meritev padlo 76,5mm, po podatkih samodejne vremenske postaje pa 75,3mm dežja. V Logatcu je padlo manj dežja, več pa v krajih v smeri Rovtarskega hribovja. Prvi dan poslabšanja so se na Zaplani pojavljali močnejši nalivi, ki pa se naslednji dan v še hladnejši zračni masi niso več pojavljali. Arhivski podatki kažejo, da taka deževja sredi poletja niso nič neobičajnega. Tokratno deževje ni bilo na Zaplani nič posebnega, ne po njegovem trajanju, ne po izmerjeni količini padavin. 2.julija 2007 je denimo v eni uri padlo več dežja, kot v tokratnem 24-urnem poslabšanju! V času padavin je večinoma pihal prizemni vzhodni veter, spodnja baza nizkih oblakov stratusov se je nekajkrat spustila pod 600m nadmorske višine in s tem je bil tudi del Spodnje Zaplane ovit v gosto meglo z vidnostjo le nekaj deset metrov. Temperature so se gibale med 12 in 14°C in tako je postalo dokončno jasno, da ne bo zabeležen najtoplejši julij doslej.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 24.maja do 20.julija, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura 0,8°C izmerjena 1.junija. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21m nad mraziščem, ohladilo do 3,8°C. Tako majhna temperaturna razlika med mraziščem in okolico je posledica zahodnega vetra, ki se je v mrazišču umiril šele v jutranjih urah. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 2.junija (0,9°C), 24.junija (1,0°C) in 8.julija (2,4°C). Še v nekaj dneh je temperatura padla pod 5°C. Najvišja temperatura 32,7°C je bila izmerjena 15.julija.  Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem kar 34,0°C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem in zgolj s travo poraslem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

Višek zelo izrazitega vročinskega vala, na nekaterih postajah so izmerili julijski rekord, ponekod se je segrelo skoraj do 40°C! V Murski Soboti se je živo srebro dvignilo do 39,1°C, na Bizeljskem do 38,0°C, v Mariboru do 37,7°C, v Ljubljani do 37,0°C in v Novi vasi na Blokah do 34,1°C.

ARSO-meteo.si

Samo petnajst dni po rekordno nizkih jutranjih temperaturah, na Zaplani se je 5.julija ohladilo na 4,7°C, je sledil vročinski val, ki je prinesel najvišjo izmerjeno temperaturo na meteorološki postaji Zaplana. Več dni zapored je pihal jugozahodni veter. Dnevi, ko je temperatura presegla 30°C, so se kar vrstili, svoj višek pa je vročinski val dosegel v petek 20.julija. Na meteorološki postaji Zaplana se je na podlagi digitalnega termometra ogrelo do 34,1°C in po živosrebrnem termometru do 34,4°C. Slednja temperatura še danes velja za najvišjo izmerjeno temperaturo na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Vzhodnemu vetru, ki je pihal dopoldne, je popoldne sledil obrat v jugozahodni veter in pri tem se je zamenjala zračna masa, saj se je v kratkem času ogrelo za dobre 3°C, v tem času pa je močno padla tudi relativna vlažnost zraka. V bližnjem mrazišču Dolinca se je ogrelo do 34,6°C, vendar je bila od pričetka meritev leta 2004 izmerjena že tudi višja temperatura (35,1°C ob vzhodnem vetru avgusta 2006).

Greben visokega zračnega pritiska je segal iz južnega Sredozemlja vse do naših krajev. Ob jugozahodnih vetrovih je bilo sprva najtopleje v osrednji in vzhodni Sloveniji, kasneje ob vzhodnih vetrovih pa na Primorskem. Vlažnost je bila nekoliko višja, kot ob običajnih vročinskih valovih. Nevihte so se lokalno pojavljale v severnem delu Slovenije. Vremenske razmere so v posameznih dneh sicer dovoljevale močne nevihte, vendar je njihov nastanek preprečevala zgolj stabilna plast zraka v nižji troposferi. Po Sloveniji so beležili visoke nočne temperature, morje v severnem Jadranu pa je bilo najtoplejše v zgodovini meritev.

K nam je pritekala vse bolj topla zračna masa, zaradi suhih tal se je vročina iz dneva v dan stopnjevala, noči pa so postajale vse toplejše. Veliko krajev po Sloveniji je pričelo beležiti t.i. tople noči, v katerih se temperatura ponoči ni spustila pod 20°C. Na Zaplani je vročina dosegla višek 15.julija, ko se je glede na samodejno vremensko postajo ogrelo do 34,0°C in glede na živosrebrni termometer do 34,2°C. To je bila tretja najvišja temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru so bile temperaturne razlike med posameznimi meteorološkimi postajami v okolici Logatca majhne. Do izraza je prišla zatišna lega meteorološke postaje Zaplana v primeru zahodnih vetrov in tako se je na postaji ogrelo nekoliko bolj, kot bi se na bolj odprtem in prevetrenem območju. Bližnja vremenska postaja Petkovec je omenjenega dne izmerila temperaturo 33,4°C, postaja v Logatcu pa 34,2°C. Tudi v dneh pred tem so bile temperaturne razlike med postajami podobne. Petkovec je beležil za slabo stopinjo nižje maksimume, Logatec pa je bil od Zaplane vedno za nekaj desetink stopinje toplejši, čeprav je bila Zaplana vse do sredine popoldneva zaradi šibkega vetra pogosto tudi nekoliko toplejša od Logatca. Na Zaplani je bilo v dneh z jugozahodnim vetrom podobno vroče kot na Goriškem, Postojna pa je bila 15.julija hladnejša z 32,0°C, v Ljubljani pa se je ogrelo do 35,9°C. Če so bile razlike v dnevni temperaturi med Zaplano in Ljubljano še relativno majhne, so se te seveda precej povečale v večernem času (6°C in več), ko se mesto ohlaja počasneje od krajev v zelenem okolju.

16.julija je bil v Ljubljani z najnižjo nočno temperaturo 21,7°C izenačen rekord iz leta 1998, pri čemer je potrebno povdariti, da ima na vse višje nočne temperature še največji vpliv pozidava prej zelene okolice meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad. Na Zaplani so bile razmere precej drugačne. Zaradi ugodne vremenske situacije za nočno ohlajanje, v prizemni plasti zraka je namreč pihal severni veter, se je ohladilo do 16,3°C. V primerjavi z dnevi pred tem so čez dan pri tleh pihali jugovzhodni vetrovi, kar je povzročilo v notranjosti Slovenije vetrove vzhodnih smeri ter šibko burjo na Primorskem. Vročina se je tako prenesla na kraje zahodno od dinarske gorske pregrade, kjer je bilo v dneh pred tem zaradi zahodnika in prisotnosti morske zračne mase hladneje kot v marsikaterem višje ležečem kraju v notranjosti Slovenije. Vendar je bila zračna masa nekoliko bolj vlažna, na Zaplani je pihal bolj izrazit vzhodnik, nastalo je več oblakov in nad Logatcem celo ploha z 1mm dežja. Vse to je prineslo nekoliko nižje dnevne temperature od pričakovanj. Na Zaplani se je ogrelo na za čas vročinskega vala skromnih 29,9°C, topleje pa je bilo na postajah Petkovec in Logatec. Zaradi spremembe smeri vetra so najvišje temperature tokrat beležile postaje na Goriškem in v Vipavski dolini.

Jutro 17.julija je bilo v Ljubljani najtoplejše doslej, tako po najnižji nočni temperaturi (22,3°C), kot po temperaturi ob 8:00 uri zjutraj (24,9°C). Celo v Postojni se je ponoči ohladilo samo do 21,3°C. Noč je bila še posebno topla v krajih z burjo, torej v Vipavski dolini, na Goriškem, Krasu ter ob morju. Preko dneva se na Zaplani ponovno ni pretirano ogrelo, saj je v bližini dinarske gorske pregrade že zgodaj pričela nastajati konvektivna kopasta oblačnost, ki je popoldne vse bolj zmanjševala Sončevo obsevanje in s tem naraščanje temperatur. Na Zaplani se je ogrelo do 30,1°C, na Petkovcu na 32,9°C in v Logatcu do 31,9°C.  Temperatura v Kopru in Trstu je bila najvišja v zgodovini meritev in je na globini 2m presegla 30°C. Vzroki za omenjeni rekord so številni, predvsem pa zaradi suše ni bilo hladilnega učinka padavin, dolgo časa pa ni bilo tudi močnejše burje, ki bi odrinila stran površinski sloj morja, s čimer bi prišla na površje hladnejša voda iz globin.

17.julija je bilo vreme kljub ne najvišjim temperaturam še najbolj obremenilno zaradi soparnosti. V večernem času so bile temperature še visoke, relativna vlažnost zraka pa je bila izjemno visoka. Do naslednjega jutra, ko so padavine zajele vsaj del Slovenije, se na nekaterih meteoroloških postajah nočne temperature ponovno niso spustile pod 20°C. Na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad je bilo ob tem vročinskem valu zabeleženih kar pet zaporednih toplih noči, podobno je bilo tudi v nekoliko dvignjenih krajih nad temperaturno inverzijo, kot je Zgornja Zaplana nad nadmorsko višino 650m. Na Spodnji Zaplani zaradi plitve plasti hladnega zraka v nočnem času toplih noči ni bilo. Najtoplejša noč je bila 17.julija, ko se je ohladilo na 19,0°C. Edina rekordna vrednost, najvišja dnevna minimalna temperatura, je bila na Zaplani zabeležena 14.julija. Tega dne je bila ob 22:00 uri zvečer za zadnjih 24 ur (standarden klimatološki dan) izmerjena minimalna temperatura 18,5°C, kar je največ od pričetka delovanja samodejne vremenske postaje leta 2006.

Viri podatkov:

- Ogimet

- Slovenski meteorološki forum

- Podatki z zasebnih vremenskih postaj