V obdobju med 8. januarjem in 1. februarjem 2016 smo beležili nekajdnevno obdobje snega in mraza, vendar posebno nizkih temperatur v mraziščih Zaplane kljub temu ni bilo. Snežna odeja je mrazišča prekrivala le deloma, nekatere noči so bile tudi nekoliko oblačne. 19. januarja se je v mrazišču Dolinca temperatura zraka spustila najnižje v celotnem obdobju in sicer do -19,2 °C. V omenjeni noči je prišlo do prehodnih pooblačitev in -19 °C je bilo izmerjeno tako v večernih, kot tudi v jutranjih urah, saj je v vmesnem času temperatura zaradi oblačnosti naraščala. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -12,2 °C. Temperaturna razlika med mraziščem in zgornjo vremensko postajo je bila za tisti čas s prisotno snežno odejo zelo majhna, običajno znaša v takšnih razmerah okoli 13 °C. Močnejše ohladitve so bile v mrazišču še 18. januarja (-17,6 °C), 23. januarja in 20. januarja sredi noči (-17,1 °C oz. -16,9 °C), še nekajkrat pa se je ohladilo pod -15 °C. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 29. januarja, v mrazišču se je ogrelo do 11,7 °C in na vremenski postaji Zaplana do 12,4 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -17,2 °C izmerjena 18. januarja zvečer. 15. januarja zvečer je bilo ob temperaturi -12 °C v tem mrazišču za 1,6 °C hladneje kot v Dolinci.

V ponedeljek, 11. januarja popoldne in v prvem delu noči na torek je pihal okrepljen jugozahodni veter, ki so ga spremljali tudi močni nalivi s sodro. Na vremenski postaji Zaplana je od polnoči padlo 40 mm padavin, ob večernem prehodu nevihtne linije pa je bil izmerjen sunek zahodnega vetra s hitrostjo 57,5 km/h. Na vremenski postaji Medvedje Brdo nad Logatcem je pihal veter s hitrostjo 101,4 km/h.

Na Zaplani je bila realna hitrost vetra višja od izmerjene. Vzrok je merilna oprema in njena postavitev. Merilnik vetra namreč hitrost vetra beleži v 14-sekundnih časovnih intervalih in verjetnost, da zabeleži najmočnejši sunek vetra je tako precej majhna. Vetromer je postavljen tudi v delnem zatišju pred vetrovi jugozahodnih smeri, čeprav so se razmere po žledolomu v februarju 2014 nekoliko spremenile.

Od jeseni leta 2005 je bil najmočnejši veter na vremenski postaji Zaplana izmerjen 23. novembra 2005, ko je pihal severovzhodni veter s hitrostjo 59 km/h. Močan južni veter je bil zabeležen tudi 30. novembra 2009, 5. marca 2015 močan vzhodni veter, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan zahodnik ob nevihti. V času močnih vetrov 29. junija 2005 in 16. novembra 2002 še ni bilo meritev vetra.

Viri podatkov:

• vremenska postaja Medvedje Brdo

V letu 2015 ni bilo uničujočih vremenskih dogodkov, primerljivih s tistimi v letu poprej. Leto se je pričelo z mrzlim vremenom, nadaljevalo pa v precej toplejšem slogu. V najbolj kritičnem času med pomladjo in poletjem se je zaradi pomanjkanja padavin krepila hidrološka suša, k sreči pa je v nadaljevanju poletja deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Pod vplivom vztrajnega anticiklona so bili ob koncu leta izmerjeni novi mesečni temperaturni rekordi, posebno malo je bilo tudi padavin. V osrednji Sloveniji je bilo leto za več kot 1 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v letih 1981-2010 in kot tako je bilo med najtoplejšimi doslej.

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,9 °C in je bila druga najvišja doslej. Absolutna najnižja temperatura v letu 2015 je bila -13,1 °C (1. januar), najvišja 33,9 °C (19. julij). Po kriteriju povprečne mesečne temperature je bil mesec julij najtoplejši doslej, rekordno visoka temperatura za posamezni mesec pa je bila izmerjena v novembru in decembru. V meteorološki hišici na višini dveh metrov od tal se je temperatura spomladi zadnjič spustila pod ledišče 20. aprila, v jeseni pa prvič 20. oktobra. V najvišjih delih Zaplane je bilo obdobje med zadnjo in prvo zmrzaljo daljše predvsem na račun jeseni, ko se je na Ulovki pod 0 °C ohladilo kar mesec dni kasneje kot na nižje ležečih območjih.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2015.

Leto 2015 je bilo drugo najbolj suho od pričetka meritev na Zaplani. Manj kot 1176,6 mm padavin, kolikor je bilo izmerjeno lani, jih je bilo le še leta 2011. Izmerjene padavine ustrezajo 60 % dolgoletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Prva polovica leta je bila skromno namočena, vendar je nato nekaj nenadejano izdatnih padavinskih dogodkov v poletju sušo omililo. Prva polovica jeseni je bila zmerno namočena, novembra in predvsem decembra pa so bile padavine skromne in še to večinoma v obliki snega. Mesec december bo ostal z vsega 2,7 mm padavin zapisan kot najbolj suh mesec od pričetka meritev. Najvišja snežna odeja, visoka 52 cm, je bila izmerjena 5. februarja. Izpostaviti velja tudi sneženje v sredini aprila, ki je prineslo 8 cm snega. Snežilo je tudi ob koncu novembra, vendar je snežna odeja do pričetka meteorološke zime skopnela in je nato vse do konca leta nismo več zabeležili. Posledica toplega anticiklona z jugozahodnimi vetrovi je bila izdatna osončenost v zadnjih dveh mesecih leta, to je v delu leta, ko je po nižinah zaradi megle običajno izrazito malo sonca.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2015 v primerjavi s preteklimi leti.

Poleg zelo visoke povprečne temperature je leto 2015 izstopalo tudi po velikem številu dni s temperaturo višjo od 25 °C. Veliko, čeprav ne rekordno je bilo tudi število dni nad 30 °C. Število dni s temperaturo nižjo od 0 °C je bilo povprečno, skromno pa število dni s celodnevno negativno temperaturo in temperaturo nižjo od -10 °C. Hujšega mraza torej ni bilo, razen v mraziščih, kjer pa so kriteriji glede mraza močno drugačni. V mrazišču Dolinca je bilo 1. januarja -23,2 °C, še dvakrat v februarju pa se je temperatura spustila pod -20 °C. Negativna temperatura je bila izmerjena tudi v poletju in sicer -0,6 °C 18. junija.

Leto 2015 na vremenski postaji Zaplana.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si

V obdobju med 1. decembrom 2015 in 8. januarjem 2016 je bilo vreme ustaljeno in brez večjih padavin. December je minil brez snežne odeje, v začetku januarja pa je padlo nekaj snega in takrat je bilo v mraziščih tudi najhladneje v celotnem obdobju. 7. januarja ponoči se je prehodno razjasnilo in ob prisotnosti snežne odeje se je na višini dveh metrov od tal v mrazišču Dolinca ohladilo do -17,1 °C. Temperaturni minimum se je pojavil zgodaj, ob 6. uri zjutraj, saj se je nato nekoliko otoplilo zaradi dotoka meglenega zraka iz smeri Logatca. Ker se je kasneje megla umaknila se je v mrazišču spet ohladilo in še ob 10. uri dopoldne je bilo izmerjeno -15,2 °C. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -7,1 °C. Močnejše ohladitve so bile v mrazišču še 31. decembra (-13,1 °C), 2. januarja sredi noči (-12,4 °C) in 29. decembra (-10,2 °C). Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 27. decembra, v mrazišču se je ogrelo do 14,0 °C in na vremenski postaji Zaplana do 15,2 °C. Razlika med dnevom in nočjo je bila velika, po temperaturi 14 °C podnevi se je nato do jutra v mrazišču ohladilo do -9,1 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -14,0 °C izmerjena 7. januarja sredi noči in preden so nastopile motnje v ohlajanju je bilo to mrazišče nekoliko hladnejše od Dolince.

Žled ni pogost, vendar je na Zaplani značilen pojav. Položaj Zaplane ob robu Ljubljanske kotline omogoča pogosto žledne razmere ko pri tleh z vzhodnikom doteka hladen zrak, v višinah pa z jugozahodnikom toplejši zrak. Posebnost Zaplane je v dejstvu, da ima ob žledenju pogosto nižjo temperaturo zraka od preostalega dela Notranjske, hkrati pa se nad območjem Zaplane v višinah še čutijo vplivi toplejših zračnih mas iznad Sredozemlja. Proti osrednji Sloveniji je lahko pri tleh še hladneje, kjer pa v višinah navadno ni več toliko toplejšega zraka. Prevladuje tudi nižja nadmorska višina in dež pogosteje zmrzne že v ozračju, še pred stikom s tlemi. S tem je žled na teh območjih redkejši.

Sredi dneva, 5. januarja, se je pojavila za čas žledenja značilna mešanica padavin. Sprva je padal sneg v obliki ledenih zrn, nato običajen sneg in prehodno so padale velike krpe mokrega snega. Vse to je bila posledica mešanja dveh različno toplih zračnih mas v višinah. Problematična toplejša plast zraka se je nahajala v višinah med 700 in 1000 m. Med sneg se je pričelo vse bolj mešati rosenje in na Zaplani je ob stalno negativni temperaturi zraka nastajal žled. Na izpostavljenih predmetih je nastala do 0,5 cm debela ledena obloga.

Žled na Spodnji Zaplani, jutro 6. januarja.

Največ dežja je bilo na območju med Logatcem in Postojno, kjer pa se je temperatura dvignila nad ničlo. Na Zaplani je bilo po drugi strani padavin le za vzorec, a je temperatura zaradi hladnega prizemnega vzhodnika ves čas vztrajala pod lediščem. V primeru obilnejših padavin bi bil ledeni oklep debelejši.

Dopolnjen seznam zabeleženih pojavov žledenja na Zaplani

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)
• 5.1.2016

V osrednji Sloveniji je temperatura zraka za dobro stopinjo Celzija presegla dolgoletno povprečje obdobja 1981-2010. Izjemno topel december je minil v višjih legah nad hladnim zrakom, ki je bil pogost spremljevalec zamegljenih nižin. V celem mesecu skorajda ni bilo padavin.

Na vremenski postaji Zaplana je bil to drugi najtoplejši december doslej. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila 2,6 °C, po letu 2005 je bilo s 3,6 najtopleje decembra 2006, z -1,7 °C pa najhladneje decembra 2010. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 31. decembra (-7,0 °C), za mesec december pa je bilo rekordno toplo 27. decembra, ko se je ogrelo do 15,2 °C. Pod ledišče se je temperatura spustila v 19 dneh, presegla pa ga ni v treh ledenih dneh. V višjih legah na območju Logatca je temperatura pogosto ostajala nad lediščem ves čas tudi v dnevih, ko se v nižjih legah sploh ni ogrelo nad 0 °C. Zaplana je bila pogosto na robu hladnega zraka na območju Vrhnike, tako se je ob zahodniku lahko ogrelo preko 10 °C, dan prej in kasneje pa je bilo ob vzhodniku le malo nad 0 °C. Če je en sam padavinski dogodek preprečil zelo suh november pa se to ni ponovilo v mesecu decembru, ki je bil najbolj suh v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani. Padlo je zgolj 2,7 mm padavin, od katerih pa je samo 1 mm posledica rahlega dežja, preostanek je namreč prispevala jutranja rosa. Snega, ki bi pokril cvetoče trobentice in črni teloh torej ni bilo, novembrski sneg pa je skopnel tudi v najhladnejših mraziščih. Na mesečni ravni je podobno kot v mesecu pred tem prevladoval zahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2015.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si
• vremenska postaja Medvedje Brdo nad Logatcem

Letošnja meteorološka jesen, s tem izrazom označujemo obdobje med septembrom in novembrom, se je po količini padavin in osončenosti pomembno razlikovala od lanske. Povprečna osončenost in majhna namočenost sta bili glavni značilnosti predvsem druge polovice jeseni, v kateri pa se je pojavil celo sneg.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 9,4 °C. Za primerjavo je bila najvišja povprečna temperatura v obdobju meritev zabeležena v jeseni 2006 (11,1 °C), najnižja pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 3. novembra (-3,6 °C), najvišja pa 1. septembra (29,1 °C). V sredini novembra se je izjemno ogrelo, prejšnji temperaturni rekord je bil popravljen kar dvakrat na novo rekordno vrednost 20,5 °C, kolikor je bilo izmerjeno dvajsetega dne v mesecu. Vse skupaj je padlo 387,2 mm padavin, kar predstavlja le dobro polovico običajnih jesenskih padavin. Padavine so bile neenakomerno porazdeljene, nekoliko presuhemu septembru in povprečno namočenemu oktobru je sledil zelo suh november, ki je običajno najbolj namočen mesec v letu. Z vidika preteklosti je bila letošnja jesen med manj namočenimi, najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Minulo jesen je močno zaznamoval zimski preblisk s snegom ob koncu meseca novembra, kljub nekajdnevni prisotnosti snežne odeje pa zaradi oblačnosti večjega mraza ni bilo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2015.

Podatki v tabeli kažejo na pogosto temperaturno inverzijo v minuli jeseni, saj je imela najnižje ležeča postaja Zaplana podobno ali celo nižjo povprečno jesensko temperaturo od višje ležečih postaj na Ulovki in v Šentjoštu. Kljub inverziji pa so najnižje temperature sovpadle z advekcijo oz. dotokom hladnejše zračne mase. Tako je bil absolutni jesenski temperaturni minimum na običajno hladnejši Zaplani višji kot na preostalih dveh merilnih mestih. Na Zaplani je bilo več hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, z razliko od Zaplane se na Ulovki in Šentjoštu v oktobru hladni dnevi še niso pojavili. Časovna razlika je znašala kar cel mesec, saj je temperatura pod ledišče na Zaplani prvič padla 20. oktobra, na Ulovki pa šele ob sneženju 21. novembra. Megla in nizka oblačnost sta bili redki, s tem je bilo ledenih dni s celodnevno negativno temperaturo zraka najmanj na Zaplani, čeprav je bilo v preteklosti tudi že obratno. Novembrska otoplitev je bila bolj izražena v višinah, na Ulovki je bilo kar dvakrat izmerjeno vsaj 20 °C, enkrat celo 21,4 °C, kar je več kot na Spodnji Zaplani. V mrazišču Dolinca jesenske temperature zraka pod -10 °C niso vsakoletni, a tudi ne neobičajen pojav.

November je bil z meteorološkega stališča vse prej kot monoton mesec, zaznamovale so ga nadpovprečna osončenost, sušnost, visoka temperatura zraka, v zadnji tretjini meseca pa tudi snežna odeja. Ob pogostem zahodniku je bilo ponoči in podnevi vreme pogosto zelo milo, toda nekoliko drugačna postavitev anticiklona bi imela za posledico vzhodni veter, pogostejšo meglo in s tem bi bili na Zaplani deležni precej drugačnih vremenskih razmer kot smo jim bili priča letos. V osrednji Sloveniji je temperatura zraka za 1,5 °C presegla dolgoletno povprečje obdobja 1981-2010.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 5,9 °C. Po letu 2006 je bilo v novembru večinoma topleje kot letos, najtoplejši november je bil s 7,1 °C v letu 2006, najhladnejši pa z 1,7 °C november 2011. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 3. novembra (-3,6 °C), najvišja pa 9. novembra, ko se je ogrelo na izjemnih 20,5 °C. Prejšnja rekordna novembrska vrednost je bila presežena za kar 2,5 °C. Pod ledišče se je temperatura spustila enajstkrat, presegla pa ga ni v treh ledenih dneh. Padlo je 53,4 mm ali zgolj 20 % običajne novembrske višine padavin. Vse padavine so bile omejene na en sam padavinski dogodek okrog 21. novembra, brez katerega bi letošnji november po sušnosti presegel celo november 2011, ki je s 6,4 mm padavin najbolj suh mesec doslej. Omenjeni padavinski dogodek je prinesel prvo sezonsko in obilno sneženje hkrati. 29 cm debela snežna odeja se je obdržala do konca meseca, snežni odeji navkljub pa zaradi oblakov in vetra ni bilo pretiranega nočnega mraza. Zaradi toplih tal se je snežna odeja kljub negativni temperaturi zraka pospešeno talila od spodaj in tako je bilo veliko več snega na od tal dvignjenih predmetih. Novembrske zime so bili sicer deležni višje ležeči kraji, kjer se je snežna odeja obdržala, medtem ko po nižinah marsikje sploh ni prišlo do njenega nastanka. Na mesečni ravni je prevladoval zahodni veter, kar je za lokacijo vremenske postaje Zaplana, kjer navadno prevladuje veter vzhodnih smeri, precejšnja posebnost.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Obdobje med 28. oktobrom in 1. decembrom  je zaznamovala snežna odeja, ki je pokrivala tla zadnjih deset dni novembra. Kljub snežni odeji pa prav zelo izrazitih ohladitev v mraziščih ni bilo, saj so ohlajanje bolj ali manj preprečevali oblaki in veter. Doslej najnižja novembrska temperatura, -19,4 °C, je bila v Dolinci izmerjena leta 2008, tokrat pa se je najnižje spustila 29. novembra in sicer do -13,2 °C. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -3,5 °C. Izraziteje pod ledišče, takrat še brez prisotnosti snežne odeje, se je v mrazišču ohladilo 3. in 2. novembra (-9,6 °C oz. -9,2 °C). 22. novembra zvečer je bilo ob snežni odeji, vendar ob manj ugodnih vremenskih pogojih izmerjeno -8,5 °C. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 9. novembra, v mrazišču in tudi na vremenski postaji Zaplana je bilo 20,5 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -9,7 °C izmerjena 22. novembra zvečer, takrat je bilo v tem mrazišču za 1,2 °C hladneje kot v Dolinci. Območje mrazišč je namreč pokrivala tanka megla, ki je v plitvem mrazišču Dvojček manj zavrla ohlajanje kot v globji Dolinci.

V novi številki revije UJMA, katere izdajatelj in založnik je Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, je objavljena temeljita analiza meteoroloških razmer v času lanskega žleda, pri kateri sem sodeloval tudi sam avtor spletne strani Podnebje Zaplane.

» Meteorološke razmere ob žledenju konec januarja in v začetku februarja 2014