Žled ni pogost, vendar je na Zaplani značilen pojav. Položaj Zaplane ob robu Ljubljanske kotline omogoča pogosto žledne razmere ko pri tleh z vzhodnikom doteka hladen zrak, v višinah pa z jugozahodnikom toplejši zrak. Posebnost Zaplane je v dejstvu, da ima ob žledenju pogosto nižjo temperaturo zraka od preostalega dela Notranjske, hkrati pa se nad območjem Zaplane v višinah še čutijo vplivi toplejših zračnih mas iznad Sredozemlja. Proti osrednji Sloveniji je lahko pri tleh še hladneje, kjer pa v višinah navadno ni več toliko toplejšega zraka. Prevladuje tudi nižja nadmorska višina in dež pogosteje zmrzne že v ozračju, še pred stikom s tlemi. S tem je žled na teh območjih redkejši.

Sredi dneva, 5. januarja, se je pojavila za čas žledenja značilna mešanica padavin. Sprva je padal sneg v obliki ledenih zrn, nato običajen sneg in prehodno so padale velike krpe mokrega snega. Vse to je bila posledica mešanja dveh različno toplih zračnih mas v višinah. Problematična toplejša plast zraka se je nahajala v višinah med 700 in 1000 m. Med sneg se je pričelo vse bolj mešati rosenje in na Zaplani je ob stalno negativni temperaturi zraka nastajal žled. Na izpostavljenih predmetih je nastala do 0,5 cm debela ledena obloga.

Žled na Spodnji Zaplani, jutro 6. januarja.

Največ dežja je bilo na območju med Logatcem in Postojno, kjer pa se je temperatura dvignila nad ničlo. Na Zaplani je bilo po drugi strani padavin le za vzorec, a je temperatura zaradi hladnega prizemnega vzhodnika ves čas vztrajala pod lediščem. V primeru obilnejših padavin bi bil ledeni oklep debelejši.

Dopolnjen seznam zabeleženih pojavov žledenja na Zaplani

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)
• 5.1.2016