Ob koncu zadnjega merilnega obdobja, ki zajema čas med 6. aprilom in 6. majem, je prišlo do močne pozno spomladanske ohladitve. Najnižja temperatura zraka je bila v prvi jasni in mirni noči po hladni fronti, na Zaplani je bila to noč na 30. april, ko je tla še pokrivala tanka snežna odeja. V mrazišču Dolinca se je temperatura zraka spustila do -6,7 °C, v sosednjem mrazišču Dvojček pa celo do -7,2 °C. Le dan kasneje bi bila izmerjena najnižja majska temperatura od pričetka meritev, nasprotno je bila v mesecu aprilu izmerjena tudi že nižja temperatura kakor letos. V noči na 30. april se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -1,8 °C. V Dolinci se je temperatura večkrat spustila globoko pod ničlo, navsezadnje je bilo še 6. maja -2,0 °C. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 6. aprila, v mrazišču se je ogrelo do 22,4 °C in na vremenski postaji Zaplana do 22,0 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.

April je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od povprečja v letih 1981-2010. Večji del aprila je bila temperatura močno nad povprečjem, vendar nas je hladna fronta ob koncu meseca iz pretople pomladi ponesla v zapoznelo zimo. Grozile so pozebe, zapadel je sneg in snežna odeja se je za nekaj dni celo obdržala.

April je prinesel praktično vse mogoče razmere, ki si jih človek lahko zamisli.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 9,8 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala april 2008 (8,0 °C) in 2007 (11,8 °C). Zaplana se je zaradi oblakov in megle pozebi dvakrat izognila, 30. aprila pa se je temperatura le spustila pod ledišče in sicer do -1,8 °C, tik nad snežno odejo pa je bilo -5 °C. Najvišja temperatura je bila izmerjena 6. aprila (22,0 °C). 28. aprila čez dan se je zaradi hladilnega učinka snežne odeje ogrelo le do 2,1 °C. To je bil najhladnejši dan druge polovice aprila od začetka meritev leta 2006. Pod ledišče se je temperatura spustila v 3 dneh. Padlo je 112,1 mm dežja in snega, kar ustreza 70 % običajne aprilske višine padavin. 27. aprila zvečer je bilo izmerjeno 29 cm snega in beležili smo tri dneve s snežno odejo. Zadnje aprilsko jutro je bilo povsem zimsko, navsezadnje smo bili škripajočega pomrznjenega snega pod nogami redko deležni celo sredi minule pretople zime. Snežne plohe so se pojavljale tudi v dneh pred omenjeno vremensko fronto. Na mesečni ravni je prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2016.

Hladna fronta nas je 27. aprila popoldne v kratkem času ponesla iz pretople pomladi v zapoznelo zimo. Nad Slovenijo je prevladoval predfrontalni jugozahodni zračni tok z občasnimi rahlimi padavinami in temperaturo zraka med 10 in 15 °C. Nekaj ur pred pričakovanji je severovzhodni del države že preplavil mrzel polarni zrak, ki se je nato širil proti jugozahodu. V krajih, ki jih je mrzel zrak dosegel prej je bilo precej hladneje kot v krajih v topli zračni masi pred ohladitvijo. Razlike v temperaturi zraka so bile po Sloveniji izjemno velike in so med kraji na podobni nadmorski višini dosegle celo 15 °C.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo pred fronto Å¡e 10 °C, v zgolj uri pa je dež že preÅ¡el v sneg. Kljub pogostim nevihtam – grmelo je Å¡e pozno v noč – so bile padavine ob samem prehodu fronte skromne. Temperatura zraka je hitro padla pod ledišče in večina manj mokrega, zrnatega snega je padlo ob temperaturi -1 °C. V večernih urah so nastajala vedno nova padavinska območja nad skrajno zahodno Slovenijo in se Å¡irila v notranjost države. Ob tem je prejela Zaplana velik del celotnih snežnih padavin in v poznih večernih urah je bila snežna odeja debela 29 cm. Maksimalna viÅ¡ina snega minule zime (31 cm) bi bila torej kmalu presežena konec aprila.

V času sneženja je bila vegetacija večinoma že olistana, kljub veliki količini snega pa do snegoloma ni prišlo. Za konec aprila je sneženje izstopalo predvsem po nižji temperaturi zraka, na Zaplani je namreč snežilo pri -1 °C in ne malo nad ničlo, kot je običajno za sneženja izven osrednje zimske sezone. Sneg je bil le zmerno moker in tako ni prišlo do snegoloma, kar se je ob manjši količini snega zgodilo po nižinah. Tudi sicer je po žledolomu 2014 na Zaplani manjša verjetnost za dodatne, večje poškodbe drevja.

V preteklosti je bilo na Zaplani aprilskega snega že tudi precej več, vendar je bilo letošnje sneženje za zadnjo tretjino aprila med najobilnejšimi doslej, predvsem pa je zajelo večji del države vključno z nižinskim svetom. Na logaškem je bilo v preteklosti več kot 20 cm snega izmerjeno tudi še v maju. Od obstoja vremenske postaje Zaplana je bilo na tej lokaciji najkasnejše sneženje (dež s snegom) zabeleženo 30. maja 2006.

V soboto, 16. aprila popoldne in zvečer je bilo na Notranjskem moč opazovati lepe primerke fenskih oblakov z latinskim imenom lenticularis. Večinoma gre za srednje visoke oblake krožne oblike. Pogosto nastajajo v bližini gorskih vrhov in grebenov ter se z vetrom pojavljajo še veliko za njimi. Ob gorskih vrhovih se namreč zračni tok spremeni in se lahko nadaljuje v obliki valovanja. Na zračnih valovih oblaki nastajajo in v območju spuščanju zraka izginjajo, zato oblaki navidezno lebdijo na mestu (shematski prikaz nastanka tovrstnih oblakov).

Lečasti oblaki so nad Notranjsko vidni predvsem ob severnem vetru, ki oblake zanese iznad Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Tokrat so se tovrstni oblaki pojavili ob močnem jugozahodniku in z Zaplane so bili vidni na južnem obzorju, kjer je najlepši izmed njih vztrajal nad Zagoro, neposeljeno planoto med Logatcem in Postojno.

Pospešen posnetek s kamere na Medvedjem Brdu nad Logatcem.

Viri podatkov:

• vremenska postaja Medvedje Brdo

Z izjemo prvih nekaj marčevskih dni se je v obdobju med 6. marcem in 6. aprilom 2016 vreme ustalilo in mrazišča so po daljšem času temperaturno spet bolj odstopala od svoje toplejše okolice. 15. marca se je v mrazišču Dolinca temperatura zraka spustila najnižje v merilnem obdobju in sicer do -9,8 °C. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -3,5 °C. Ob ustaljenem, suhem vremenu se je temperatura v mrazišču dvakrat spustila pod -9 °C in kar sedemkrat pod -7 °C. Še 27. marca se je ohladilo vse do -8,1 °C, v prvih nočeh aprila pa je bilo mrazišče tudi za 8 °C hladnejše od vremenske postaje Zaplana. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 5. aprila, v mrazišču se je ogrelo do 21,3 °C in na vremenski postaji Zaplana do 21,1 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -9,5 °C 16. marca sredi noči. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.

V osrednji Sloveniji je bil marec za stopinjo Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. V prvih desetih dneh meseca se je nadaljeval trend pogostih padavin, nato se je vreme ustalilo in v nadaljevanju je bilo dežja le za vzorec.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 4,8 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2012 (7,5 °C). Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 15. marca (-3,5 °C), najvišja 31. marca (17,4 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila v 12 dneh. Padlo je 117 mm dežja in snega, kar ustreza običajni marčevski količini padavin. Največ snega je bilo izmerjeno 3. marca zvečer, 24 cm. V celem mesecu je snežilo štirikrat, nazadnje pa je snežna odeja prekrivala tla 16. marca. Zadnja sneženja so bila temperaturno mejna in v najvišjih delih Zaplane (Ulovka) je bilo snega opazno več kot na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani. 23. marca je pihal močan severovzhodnik in najmočnejši sunki vetra so verjetno presegali 60 km/h. Vremenska postaja je z zgolj 14-sekundnimi meritvami zabeležila sunek vetra 53 km/h. Po več mesecih jugozahodnega vremena je v marcu severovzhodni veter prevladoval nad jugozahodnikom.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2016.

Prvi del meteorološke zime 2015/2016 je bil stanoviten in izjemno suh, drugi vremensko spremenljiv in moker, v obeh primerih pa so bile temperature precej previsoke za ta najhladnejši del leta. Za nami je tako ena od najtoplejših zim v zadnjega pol stoletja in tretja zelo topla zima zapored. Na območju osrednje Slovenije je od dolgoletnega povprečja 1981-2010 odstopala za 2 °C, zimske razmere smo občutili predvsem ob januarskem mrazu ter ob skromnih, toda relativno pogostih snežnih padavinah v februarju.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 2,1 °C in tudi vsi trije zimski meseci so bili v povprečju nad lediščem. Temperatura se je najvišje dvignila v decembru, ko je bilo za ta mesec rekordnih 15,2 °C, najnižje pa se je spustila v januarju, do -12,2 °C. V zadnjih petnajstih zimah se nikoli ni ohladilo bolj kot 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi tistega leta je bilo izmerjeno kar -18,5 °C. Od pričetka rednih temperaturnih meritev na Zaplani so se zvrstile že štiri najtoplejše zime v vsaj zadnjega pol stoletja in samo zima 2005/2006 je bila primerljiva z zimami, ki so se pojavljale še pred 30 leti.

Zima 2015/2016 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Kljub izjemno suhemu decembru je bila zimska količina padavin nadpovprečna, padlo je 409,6 mm oz. 115 % običajnih zimskih padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. V decembru je padel manj kot 1 % vseh zimskih padavin, njegovo veliko nasprotje pa je bil izdatno namočen februar. Ni bilo izrazitega zimskega obdobja, saj je za pravo zimsko idilo v januarju na Zaplani manjkala predvsem večja količina snega. Snežna odeja je bila z 31 cm najdebelejša 13. februarja. V februarju je nasploh pogosto snežilo, sneg pa je vedno znova hitro skopnel.

Takšni prizori niso bili redki, pač pa kratkotrajni.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane) in mrazišča Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2015/2016.

V decembru je bilo na višinskih vremenskih postajah topleje kot na nižje ležečih območjih, v drugi polovici zime pa je bilo ravno obratno. Višine so bile zaradi spremenljivega vremena ob odsotnosti temperaturne inverzije hladnejše in temperaturne razlike med merilnimi mesti so se tekom zime uravnotežile. S tem je bila povprečna zimska temperatura na vseh treh standardnih vremenskih postajah podobna. December je bil izjemno topel mesec v višinah, na Ulovki se temperatura v obdobju med 14. in 28. decembrom, torej v 16 dneh sploh ni spustila pod 0 °C. V mrazišču Dolinca je bilo izmerjeno za to mikrolokacijo skromnih -19 °C, zime v katerih se temperatura ne spusti pod -20 °C so redke in minula zima tudi ni prva od takšnih. Nižje bi se lahko temperatura zraka v mraziščih Zaplane spustila v primeru debelejše januarske snežne odeje.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

V obdobju med 1. februarjem in 6. marcem 2016 je pogosto snežilo, kljub temu je bila snežna odeja skromna, še manj pa je bilo mraza. Na vremenski postaji Zaplana je minil celo februar z najmanj mraza doslej, saj je bila najnižja mesečna temperatura komaj -3,7 °C. Splošno neugodne razmere za nizke temperature so se kazale tudi v mraziščih. 11. februarja se je v mrazišču Dolinca temperatura zraka spustila najnižje v merilnem obdobju in sicer do -9,1 °C. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na že omenjenih -3,7 °C. Temperatura se je v mrazišču še štirikrat spustila pod -7 °C, po 11. februarju in vse do konca merilnega obdobja pa so bile vremenske razmere tako neugodne za ohlajanje mrazišč, da ni bilo zabeleženo niti eno hladnejše jutro več in najnižja temperatura zraka je bila izmerjena kvečjemu v večernih urah. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 1. februarja, v mrazišču se je ogrelo do 12,0 °C in na vremenski postaji Zaplana do 12,2 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -9,1 °C enaka kot v Dolinci. 4. februarja je bila izmerjena doslej največja temperaturna razlika med mraziščema v prid Dvojčka, ob enakovrednih vremenskih pogojih v obeh kraških vrtačah je bilo namreč v Dvojčku -5,0 °C, v Dolinci pa le -2,6 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.

Februar po tipu vremena ni sledil prvima dvema mesecema letošnje meteorološke zime. Bil je zelo topel in moker, pogosti padavinski dogodki so se večkrat končali tudi s sneženjem. V osrednji Sloveniji je bil februar za kar 4 °C toplejši od povprečja med letoma 1981-2010.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 3,3 °C. Po letu 2006 je bila v februarju le-ta večinoma negativna, doslej pa sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 11. februarja (-3,7 °C), najviÅ¡ja 1. februarja (12,2 °C). Najnižja izmerjena temperatura -3,7 °C je za mesec februar zelo skromna vrednost, po letu 2006 v februarju na Zaplani Å¡e nikoli ni bilo tako malo mraza. Pod ledišče se je temperatura spustila v 13 dneh. Padlo je 284,6 mm dežja ter snega in običajne februarske padavine – mesec februar je v tem delu države statistično najbolj suh mesec v letu – so bile presežene skoraj Å¡tirikratno. Na vremenski postaji Zaplana je bil bolj moker le Å¡e žledni februar 2014. Največ snega je bilo izmerjeno 13. februarja, 31 cm. V celem mesecu je snežilo kar desetkrat, snežna odeja debeline vsaj 1 cm ob 7. uri zjutraj pa je bila zabeležena v le 12 dneh. Količine novozapadlega snega so bile namreč majhne in sneg je vedno hitro skopnel. Podobno kot vso minulo zimo je tudi v februarju prevladoval jugozahodnik.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2016.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si

V osrednji Sloveniji je bil januar za 1 °C toplejši od povprečja med letoma 1981-2010, povprečna mesečna temperatura tega statistično najhladnejšega meseca v letu pa je bila večinoma nad lediščem. Januar je kljub temu pustil bolj kot ne zimski vtis, saj sta ga v bolj skromni obliki spremljala sneg in mraz.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 0,2 °C. Za primerjavo je bilo s 3,6 °C najtopleje januarja 2007, z -3,5 °C pa najhladneje januarja 2010. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 19. januarja (-12,2 °C), najvišja pa 26. januarja (12,6 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila v 22 dneh, presegla ga ni v 10 popoldnevih, dvakrat pa se je temperatura spustila pod -10 °C. Padlo je 122,3 mm padavin, kar je 10 % več od dolgoletnega januarskega povprečja. Prva polovica meseca je bila bogata, druga pa skopa s padavinami. Na Zaplani je bil januar povečini zasnežen in največ snega, 20 cm, je bilo 4. januarja. Snežna odeja je nato skopnela in se znova pojavila v sredini meseca, ko se je kljub majhni debelini zaradi mrzlega in suhega vremena obdržala dlje časa. To velja za ravninska in senčna območja, prisojne lege so bile namreč kopne že kmalu po koncu sneženja. Na mesečni ravni je podobno kot v novembru in decembru prevladoval zahodni veter, močan jugozahodnik pa se je pojavil kar dvakrat in sicer 11. in 31. januarja.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2016.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si