Mesec oktober je zaznamovala izrazita dvojnost, saj je nestanovitni prvi polovici meseca sledilo dolgotrajno obdobje ustaljenega jesenskega vremena. Temperatura zraka se je gibala v okviru dolgoletnega povprečja obdobja 1981-2010 in podobno je bilo tudi s količino padavin.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 8,6 °C. Po letu 2006 je bilo v oktobru večinoma nekoliko topleje kot letos, najtoplejÅ¡i oktober je bil z 11,3 °C v letih 2006 in 2014, s 7,5 °C pa najhladnejÅ¡i v letih 2010 in 2011. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 20. oktobra (-0,9 °C), najviÅ¡ja 5. oktobra (16,6 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila dvakrat. Prvi jesenski dan s pojavom zmrzali – letos 20. oktobra – smo v primerjavi z razmerami v zadnjem desetletju zabeležili v povsem običajnem času. V zadnjih dneh meseca z izrazitim temperaturnim obratom Zaplana od viÅ¡je ležečih krajev ni bila hladnejÅ¡a le ponoči, temveč zaradi dolgotrajne megle tudi podnevi. Padlo je 185 mm padavin kar je v mejah običajnih oktobrskih vrednosti. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v oktobru 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

V obdobju med 11. septembrom in 28. oktobrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -4,7 °C. Izmerjena je bila 25. oktobra, v isti noči pa se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -0,6 °C. Turobno vreme v prvi polovici oktobra ni dopuščalo posebnega mraza in temperatura se je pričela redno spuščati pod ledišče šele po 17. oktobru, kar se ujema s stabilno vremensko situacijo in vsaj deloma jasnimi nočmi. Izraziteje pod ledišče se je v mrazišču ohladilo še 24. oktobra (-3,6 °C), 21. oktobra (-2,7 °C) in 26. oktobra (-2,6 °C). Omembe vredna je tudi temperatura -1,9 °C, izmerjena mesec dni prej (22. september). Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 18. septembra, v mrazišču in tudi na vremenski postaji Zaplana je bilo 26,8 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -3,5 °C izmerjena 24. oktobra. Ob koncu merilnega obdobja so bila v Dvojčku jutra podobno hladna kot v Dolinci in 20. oktobra je bilo to mrazišče od Dolince hladnejše celo za 1 °C.

Izmerjena najnižja temperatura v letoÅ¡njem oktobru precej zaostaja za rekordnimi vrednostmi. To je namreč mesec, v katerem lahko v redkih primerih že pričakujemo snežno odejo. V primeru, da snežna odeja sovpade z mirno in jasno nočjo je lahko v mraziščih zabeležena izredno nizka temperatura, veliko nižja od tiste, ki je izmerjena v primeru kopnih tal. ÄŒeprav je bil oktobrski sneg na Zaplani zabeležen tudi v letih 2011 in 2012 pa se je v obdobju 14-letnih meritev v mrazišču Dolinca to zgodilo le enkrat in sicer 26. oktobra 2003. Ob prisotnosti 20 cm debele snežne odeje se je takrat ohladilo do -20,6 °C, kar je daleč najmanj v oktobru doslej. Možnosti za večji “popravek” najnižjih temperaturnih vrednosti gre na tak način pričakovati Å¡e v aprilu in celo v maju, tudi to sta namreč meseca z mogočo kombinacijo snežne odeje in jasnih noči.

Ob ugodnih vremenskih pogojih to jutro, za nami je mirna in večinoma jasna noč, se je na vremenski postaji Zaplana temperatura spustila pod 0 °C. V meteorološki hišici 2 m nad tlemi se je ohladilo do -0,9 °C in pri tleh do -2,4 °C. Pojavila se je sicer neizrazita slana.

Minulo noč je veliko vlogo odigrala radiacijska megla, ki je pokrivala širše območje Logatca. Megla se je občasno dvigovala in spuščala, zaradi večje nadmorske višine Zaplane pa je bila tu megla plitva in skoznjo je bilo večinoma vidno nebo. Prisotnost debelejše megle vpliva na nočno zniževanje temperature, saj gostejša megla bolj zavira ohlajanje kot plitva. Tako ni čudno, kar se pogosto dogaja v prehodnih letnih časih ob višji vlažnosti zraka, da je npr. v Logatcu topleje kot na višji Zaplani, pa čeprav je običajno ravno obratno. Podobna temperaturna razlika je bila tudi danes.

Čas prve letošnje slane v sredini oktobra je kot lahko vidimo iz spodnjega seznama precej običajen. Med leti so velike razlike, saj se slana na vremenski postaji Zaplana včasih pojavi prej kot na okoliških vremenskih postajah, bolj pogosto, predvsem če je prisoten vzhodni veter brez megle, pa je Zaplana deležna slane med zadnjimi. Velike razlike vladajo tudi na sami Zaplani, saj se lahko na mrazu bolj izpostavljenih območjih slana pojavi veliko prej kot na vremenski postaji. Gre za nižje ležeča in bolj zaprta območja, kot so Jezerce, širše doline manjših potokov in kraške vrtače.

Prva negativna jesenska temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

Viri podatkov:

• podatki z osebnih vremenskih postaj

Sonce predstavlja najpomembnejši in trajen vir energije, ki pa je na zemeljskem površju močno odvisen od vremena. Na osončenosti temelji sodobna nizkoenergijska gradnja objektov (sončni pribitki skozi zastekljene površine, sončni zbiralniki, fotovoltaika). Vir podatkov o osončenosti sta na meteoroloških postajah heliograf z meritvami trajanja sončnega obsevanja in piranometer z meritvami energije sončnega sevanja.

Čeprav za območje Zaplane tovrstne meritve ne obstajajo pa lahko po drugih razpoložljivih podatkih sklepamo, da je Zaplana jeseni in pozimi skromno osončena. Poleg satelitskih meritev so v novejšem času dober vir podatkov o trenutnem vremenu tudi kamere. Kot bo razvidno iz prispevka, najbližje uradne meritve trajanja sončnega obsevanja na Lavrovcu (880 m) pri Smrečju ne morejo odražati dejanskih razmer na 8 km oddaljeni Zaplani. Vzroke za manjšo osončenost Zaplane gre iskati v njenem položaju v severnem delu Notranjske.

Z vidika pojavljanja oblakov in megle je bistven položaj Zaplane glede na Ljubljansko barje, od koder se jeseni in pozimi z vzhodnim vetrom širita megla in nizka oblačnost, ter dinarsko gorsko pregrado in Primorsko, iznad katerih se ob vlažnem jugozahodniku širi oblačnost. Ob različnih vremenskih tipih so deli Slovenije osončeni različno, obstajajo pa območja, kjer je osončenost skromna v večini primerov. V nadaljevanju so prikazane tipične vremenske situacije, v katerih je kljub prevladujočemu sončnemu vremenu na Zaplani le-tega malo.

1. Nizka oblačnost ob vzhodniku

Ta scenarij je pogost v zimskem času, nizka oblačnost do določene nadmorske višine pokriva celinski del Slovenije, trga pa se na dinarski gorski pregradi in zahodno od Postojne. Na Spodnji Zaplani se pojavlja predvsem nizka oblačnost, v višjih predelih pa tudi megla. Ob odsotnosti megle je z Zaplane na južnem in jugozahodnem obzorju, v smeri Primorske, viden rob oblačnosti. Na Primorskem prevladuje jasno vreme z burjo.

Situacija 28. februarja 2015 – Zaplano označuje modri simbol.

2. Megla ob vzhodniku

V prejÅ¡njem primeru je razen viÅ¡jih hribov in Primorske pod oblaki večji del Slovenije, v primeru megle z vzhodnikom pa je lahko osončenost zmanjÅ¡ana na izrazito lokalni ravni, v okolici Logatca včasih zgolj na Zaplani. Iz bližnjega Ljubljanskega barja namreč na Zaplano v nadmorski viÅ¡ini okoli 550 m doteka hladen in vlažen zrak, pojavlja se megla in dnevna temperatura zraka je opazno nižja kot v osončeni okolici. Na le nekaj kilometrov razdalje je lahko kljub podobni nadmorski viÅ¡ini meja med celodnevnim Soncem in celodnevno meglo. V megli sta Ljubljanska kotlina in del Zaplane (dopoldne navadno tudi Logatec), medtem ko se preostali del Notranjske kopa v soncu. Morebitna megla v neprevetrenih kotlinah, kakrÅ¡na je Žirovska, se navadno razkroji že dopoldne – za razliko od Spodnje Zaplane, kjer gre za stalen dotok megle iz Ljubljanske kotline. Posledice te vrste megle na zaplaninsko podnebje so se najbolj očitno pokazale v novembru 2011.

Situacija z dne 16. novembra 2011, Spodnjo Zaplano prekriva ozek pas megle.

3. Oblačnost ob jugozahodniku

V prvih dveh primerih je torej Primorska deležna obilo Sonca, večji del preostale Slovenije pa oblakov in megle. Ob vlažnem jugozahodniku se to razmerje obrne, kajti Primorsko iz jugozahoda pokrije oblačnost. Ta se pogosto razširi tudi nad Notranjsko, drugod po Sloveniji, največkrat v zahodnem delu osrednje Slovenije, pa se oblačnost trga. Iz česar izhaja, da je območje Zaplane ponovno pod oblaki, le da tokrat iz nasprotne, jugozahodne smeri.

Situacija z dne 21. marca 2015.

Sklep

Ob različnih vremenskih tipih je razporeditev oblačnosti in megle po Sloveniji različna, kot kaže pa se omenjene razporeditve oblačnosti na Zaplani pogosto prekrivajo. Že v splošnem ima območje Logatca v hladni polovici leta manj sončnih ur, še manj pa gre na Sonce računati na Zaplani. Na Spodnji Zaplani k temu največ pripomore megla z vzhodnikom (2. primer), ponekod drugod, denimo na notranjskih kraških poljih, pa jutranja radiacijska megla. Vendar slednja po dolgotrajnosti ni primerljiva z meglo na Zaplani.

Osončenost je sicer močno odvisna od prevladujočih vremenskih razmer in tako se po tem kriteriju posamezne zime lahko precej razlikujejo med seboj, pa vendar lahko skromno osončenost Spodnje Zaplane razumemo kot podnebno danost.

Razlika v vremenskih razmerah – slike kažejo stanje okoli poldneva, 5. oktobra 2015.

Viri podatkov:

• spletna kamera Bloke
• spletna kamera Postojna
• spletna kamera Žiri
• satelitske slike MODIS

Prvi mesec meteorološke jeseni je na območju osrednje Slovenije za nekaj desetink st. Celzija presegel temperaturno povprečje obdobja 1981-2010. Prehod v jesen je bil letos razmeroma hiter, tako zaradi nizkih jutranjih temperatur okoli 8. septembra, kot zaradi oblačnega, vetrovnega in za ta čas prehladnega konca meseca.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 13,8 °C. Po letu 2006 je bilo v septembru lahko veliko hladneje, kot tudi topleje – najtoplejÅ¡i september je bil s 16,5 °C leta 2011, najhladnejÅ¡i pa z 12,0 °C september 2007. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena že v prvi tretjini meseca, 8. septembra (3,8 °C), najviÅ¡ja pa 1. septembra (29,1 °C). Nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh. V zadnjih dneh meseca je povprečna dnevna temperatura za dolgoletnim povprečjem zaostajala za 3 °C. Ker si ljudje bolj zapomnimo negativne odklone od pozitivnih se bomo hladnega konca meseca zapomnili bolj kot toplejÅ¡e sredine meseca, pa čeprav je bilo takrat dnevno povprečje preseženo tudi za 7 °C. 148,8 mm padlih padavin predstavlja 70 % povprečnih septembrskih padavin. 4. septembra ponoči je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najmočnejÅ¡i naliv doslej, v manj kot minuti je padlo 5 mm dežja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Meteorološko poletje 2015 je bilo na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Obdobje med 1. junijem in 31. avgustom je postreglo s kar petimi vročinskimi obdobji in v višje ležečih krajih tudi z velikim številom toplih noči. Uvodni del poletja je bil na Zaplani rekordno sušen, v nadaljevanju pa je k sreči deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Padavinski dogodki so bili redki, a navadno večdnevni.

Na Zaplani je minilo najtoplejše poletje od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka (2006) oz. se je s povprečno temperaturo 19,4 °C izenačilo z najbolj vročim poletjem 2012. Vročinski valovi so večinoma sovpadli z vzhodnim vetrom, ob katerem je vročina na Zaplani milejša od tiste ob jugozahodniku. Letošnjo vročino si bomo bolj kot po visoki temperaturi zapomnili po visoki zračni vlagi, zaradi katere smo vročino še veliko težje prenašali. Temperatura zraka je trinajstkrat presegla 30 °C, za primerjavo je bilo v rekordnem poletju 2012 takih dni kar 22. V preteklosti so se pojavljala poletja tudi povsem brez vročih dni, v novejšem času se je to na Zaplani zgodilo zgolj poleti 2008. Skupna višina padavin v poletju je dosegla 350,6 mm ali 80 % dolgoletnega povprečja. Izrazito sušo iz začetka poletja je prekinilo deževje 23. junija s skoraj 100 mm dežja v pol dneva. Razen obilnejših nalivov so močnejše nevihte izostale, vsaj dvakrat pa se je sredi sicer vročega in sušnega poletja pojavilo obdobje več zaporednih mračnih dni, v katerih Sonce izza oblakov sploh ni posijalo.

Spodnja tabela prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilni mesti na Šentjoštu in Ulovki sta višinski, merilno mesto Dolinca pa se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2015.

Poletje so močno zaznamovale tople (tropske) noči na višje ležečih vremenskih postajah. Na Ulovki je bilo takih noči, v katerih se temperatura ni spustila pod 20 °C, kar 13, medtem ko je bila na Spodnji Zaplani le ena, z minimalno temperaturo točno 20 °C. Najtoplejša noč na Ulovki je bila 23. julija, ko se ni ohladilo pod 22,9 °C. Nasprotno se je v omenjenih nočeh v mraziščih temperatura spuščala do okoli 10 °C, kot je za zadnje desetletje meritev že običajno pa je bila tudi letos poleti v mraziščih izmerjena temperatura pod lediščem. V Dolinci je bilo 18. junija izmerjeno -0,6 °C. Zunaj mrazišč je bilo poletje v povprečju najhladnejše na Ulovki, ki je bila po minimalni in maksimalni temperaturi sicer toplejša od Šentjošta, vendar nekoliko hladnejša ob 15. uri, še bolj pa ob 8. uri zjutraj (oba časovna termina sta pomembna za izračun dnevnega temperaturnega povprečja).

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

V obdobju med 16. julijem in 11. septembrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -1,7 °C. Izmerjena je bila 8. septembra, v isti noči pa se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na 3,8 °C. Pod ledišče se je v mrazišču ohladilo le še naslednji dan (-0,9 °C), najbližje ledišču pa 10. septembra (1,0 °C), 23. avgusta (2,2 °C) in 11. septembra (2,4 °C). Najbolj vroče je bilo 22. julija s temperaturo v mrazišču 33,4 °C in na vremenski postaji Zaplana 31,9 °C. Podobnih primerov, ko je bila čez dan zgornja vremenska postaja toliko hladnejša od tiste v mrazišču, je bilo v letošnjem poletju zaradi prevladujočega vzhodnega vetra v času vročinskih valov veliko. V sosednjem mrazišču Dvojček tekom poletja ni bilo negativne temperature zraka, je bila pa ta izmerjena 8. septembra (-0,8 °C), dan kasneje pa se je ohladilo točno do ledišča.

Avgust sta zaznamovali že četrto in peto vročinsko obdobje v minulem poletju in s tem je tudi ta mesec znatno odstopal od običajnih vremenskih razmer. Kljub temu ni bil rekordno vroč in ni nas pestila suša, saj je v rednih časovnih presledkih deževalo. Temperaturno povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 2 °C.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 19,2 °C. Po letu 2006 je bil najtoplejÅ¡i avgust 2012 z 20,3 °C, najhladnejÅ¡i pa s komaj 15,1 °C avgust 2006. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 23. avgusta (8,3 °C), najviÅ¡ja pa 13. avgusta (30,5 °C). Le dvakrat je temperatura presegla 30 °C, v začetku meseca je namreč vročina sovpadla z vzhodnim vetrom – ta na Zaplani običajno ni povezan z največjo vročino – ob koncu meseca pa je kljub jugozahodniku k nam že dotekala malo manj vroča zračna masa. Takratno vročinsko obdobje so lajÅ¡ale tudi že precej bolj sveže noči z veliko jutranje megle in rose. Padla je le dobra polovica ali 73,4 mm povprečnih avgustovskih padavin, podobno kot v prvih dveh poletnih mesecih pa so se sicer redke padavine pojavljale v več dneh zaporedoma, in to v rahli intenziteti, ki je bolj spominjala na jesen kot na močnejÅ¡e poletne nalive. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Po več kot desetih letih neprekinjenega delovanja se je vremenska postaja „WMR928 NX“ poslovila, njeno vlogo pa bo odslej opravljala njena naslednica, „WMR200“. Bistvena prednost nove postaje je v vgrajenem dataloggerju, ki omogoča shranjevanje izmerjenih vremenskih podatkov ne glede na razpoložljivo računalniško povezavo in izpade električne energije.

Največja sprememba je na področju meritev padavin. Meritve so se z vetru izpostavljene in drevjem vedno bolj poraščene lokacije preselile na bolj zatišno in obenem povsem odprto mesto. Zelo se je izboljšala dostopnost dežemera za različne posege in popravila, saj se je s prejšnjih 3 metrov višine znižal na znosnejšo delovno višino. Tudi globina samega dežemera je sedaj več kot enkrat večja kot pri prejšnjem modelu, pri katerem je prihajalo do odbijanja močnejših padavin in toče ven iz dežemera.

Stara postaja se je poslovila v velikem slogu, saj do njene zamenjave ni prišlo zaradi kakšne okvare. Zaradi starosti senzorja je prihajalo le do težav pri meritvah vlage. Te so se stopnjevale in se kazale v prenizkih vrednostih relativne vlage. S prehodom na novo vremensko postajo je bil neizbežen prehod na novo programsko opremo in posledično je izgled grafov drugačen. Medtem ostaja osebni arhiv z vremenskimi podatki še vedno enak kot je bil doslej in s tem se tudi grafi v mesečnih poročilih o vremenu ne bodo spremenili.

Bistvene izboljšave ob prehodu na novo postajo

– Več informacij o vremenski postaji in meritvah

Julij 2015 je bil z naskokom toplejši od doslej najtoplejšega julija, ponekod, zelo verjetno tudi na vremenski postaji Zaplana, pa je bil tudi najtoplejši mesec nasploh. Rekordne gorkote ni preprečilo niti za ta letni čas nenavadno dolgo obdobje kislega vremena ob koncu meseca. Povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za kar 4 °C. Vročinska obdobja so spremljale tople noči in velika soparnost.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana rekordnih 21,2 °C. Za najtoplejši julij in hkrati tudi mesec v letu je do sedaj veljal julij 2006, ko je povprečna temperatura dosegla 20,6 °C. Na drugi strani je bil s 17,7 °C najbolj svež julij 2014. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 11. julija (10,6 °C), najvišja pa 19. julija (33,9 °C). Tekom prvega vročinskega obdobja v začetku meseca ni bil zabeležen noben vročinski rekord, vročina je namreč sovpadla s povišano vlažnostjo ozračja in vzhodnim vetrom. Je bilo pa veliko toplejših noči in v eni izmed njih se tudi na običajno hladnejši vremenski postaji Zaplana ni ohladilo pod 20,0 °C. Drugo vročinsko obdobje je bilo milejše predvsem po zaslugi popoldanskih neviht, ki so osvežile ozračje tudi v krajih, ki sicer niso bili deležni padavin. Presežen je bil rekord v številu dni s temperaturo nad 30 °C, toliko je bilo izmerjeno v 11 popoldnevih. To je več kot v vročem avgustu 2003, ko so meritve na vremenski postaji Zaplana potekale še s klasičnimi termometri. Padlo je 120 mm ali 80 % običajnih julijskih padavin na bližnji vremenski postaji Rovte, podobno kot v maju in juniju so bile padavine tudi tokrat neenakomerno porazdeljene. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si