Po več kot desetih letih neprekinjenega delovanja se je vremenska postaja „WMR928 NX“ poslovila, njeno vlogo pa bo odslej opravljala njena naslednica, „WMR200“. Bistvena prednost nove postaje je v vgrajenem dataloggerju, ki omogoča shranjevanje izmerjenih vremenskih podatkov ne glede na razpoložljivo računalniško povezavo in izpade električne energije.

Največja sprememba je na področju meritev padavin. Meritve so se z vetru izpostavljene in drevjem vedno bolj poraščene lokacije preselile na bolj zatišno in obenem povsem odprto mesto. Zelo se je izboljšala dostopnost dežemera za različne posege in popravila, saj se je s prejšnjih 3 metrov višine znižal na znosnejšo delovno višino. Tudi globina samega dežemera je sedaj več kot enkrat večja kot pri prejšnjem modelu, pri katerem je prihajalo do odbijanja močnejših padavin in toče ven iz dežemera.

Stara postaja se je poslovila v velikem slogu, saj do njene zamenjave ni prišlo zaradi kakšne okvare. Zaradi starosti senzorja je prihajalo le do težav pri meritvah vlage. Te so se stopnjevale in se kazale v prenizkih vrednostih relativne vlage. S prehodom na novo vremensko postajo je bil neizbežen prehod na novo programsko opremo in posledično je izgled grafov drugačen. Medtem ostaja osebni arhiv z vremenskimi podatki še vedno enak kot je bil doslej in s tem se tudi grafi v mesečnih poročilih o vremenu ne bodo spremenili.

Bistvene izboljšave ob prehodu na novo postajo

– Več informacij o vremenski postaji in meritvah

Na obletnico katastrofalnega žledoloma v februarju 2014 je bil za oddajo Slovenska kronika na Televiziji Slovenija posnet tudi prispevek o žledu in vremenski postaji na Zaplani. Omenjeni prispevek je na voljo v arhivu TV Slovenija (začetek prispevka na 7 min in 17 s).

Kot dolgoletnemu opazovalcu in raziskovalcu podnebja na Zaplani (skoraj 20 let) in vsaj dvajsetim primerom večinoma manjšega žledenja po letu 1996 mi je pojav žleda dobro poznan. Na mogoč februarski žled sem na osnovi prosto dostopnih vremenskih kart in ostalih izračunov postal že 24. januarja lani, o čemer se je lahko prepričala tudi televizijska ekipa (žled se je na Zaplani sicer prvič pojavil 31. januarja). Kombinacija toplega zraka v višinah, hladnejšega zraka pri tleh in padavin je namreč potencialno nevarna situacija za žled, do katerega je v preteklosti najpogosteje prihajalo ravno na območju Notranjske. V dneh pred pričakovanim dogodkom je postajala situacija vse bolj jasna, skrb pa je vzbujalo dejstvo, da je za območje Zaplane kazalo na stalen dotok hladnega zraka iz severovzhoda in da ni kazalo običajne otoplitve z vdorom toplega jugozahodnega vetra v nižine. Na podlagi te informacije in izkušenj sem na Zaplani pričakoval stalno negativno temperaturo zraka. To je pa ob pričakovanem prehajanju snega v dež pomenilo katastrofo, saj se je sneg v toplejših višinah stalil v dež, ta podhladil v hladnejši plasti ozračja v nižjih nadmorskih višinah in šele ob stiku s tlemi zmrznil v ledeni oklep. Dejanske razmere so bile še precej slabše od izračunov meteoroloških modelov, več je bilo padavin in ob nižji temperaturi je bilo posledično veliko širše tudi območje žledenja. Osebne priprave na žledolom so bile tudi posledica slabih izkušenj s preteklimi žledolomi, posebej tistim januarja 1997.

V meteorološkem smislu je podnebje na Zaplani specifično zaradi njenega zaledja in ne zaradi njene relativno majhne nadmorske višine 500-800 m. Posebno velik vpliv ima na vremenske razmere v zimskem času bližnje Ljubljansko barje, od koder zlasti prek Spodnje Zaplane v tanki prizemni plasti doteka hladnejši zrak.

Položaj Zaplane glede na bližnjo okolico (iz diplomskega dela Topoklima Zaplane).

Zabeleženi pojavi žledenja na Zaplani v preteklosti:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)

Recept za hud mraz v mraziščih je kombinacija mrzle, suhe zračne mase, snežne odeje ter jasnih in mirnih noči. Do tega je prišlo prav ob koncu zadnjega merilnega obdobja med 5. decembrom 2014 in 2. januarjem 2015. V mrazišču Dolinca je bilo 30. decembra izmerjeno -28,0 °C (po alkoholnem minimalnem termometru -28,8 °C), kar je druga najnižja temperatura zraka po letu 2006. Nočno ohlajanje ni minilo brez motenj, saj so zlasti v prvem delu noči ohlajanje zavrle prehodne pooblačitve. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v isti noči ohladilo na -15,5 °C. V mrazišču je bilo mrzlo še 29. decembra (-23,3 °C), 1. januarja (-23,2 °C oz. -23,5 °C po minimalnem termometru), še dvakrat pa se je temperatura spustila pod -10 °C. Najvišja temperatura obdobja je bila v Dolinci izmerjena 15. decembra, ko je bilo ob zahodniku 11,5 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 11,4 °C.

Primerjava med vremensko postajo Zaplana in mraziščem Dolinca 21 m nižje.

V sosednjem mrazišču Dvojček se je pokvaril termometer in tako podatki o temperaturi zraka v tem mrazišču za čas decembrskega mraza žal niso na voljo. Čeprav se je decembrsko mrzlo obdobje z vidika zadnjih milih zim zdelo presenetljivo, pa se nikakor ne more primerjati z mrazom, ki se je pojavljal v preteklosti. Izguba podatkov tako ni kritična, do okvare pa je prišlo malo pred vzpostavitvijo podvojenih meritev v obeh mraziščih, ki je načrtovana v kratkem.

V začetku letošnjega decembra se je pojavil žled v višje ležečih krajih. Na Zaplani sta ivje in žled nastajala nad okoli 700 m nadmorske višine predvsem na območju Ulovke. Na še višjih območjih je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa, s tem pa je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takih območij je Javornik, ki se ga je dalo v povsem zimski preobleki občudovati z večjega dela Zaplane.

Javornik

V javnosti pogosto prihaja do zamenjave z Javorniki nad Cerknico, visoko kraško planoto, kjer se nahajata vrhova Mali in Veliki Javornik. To poročilo pa se ukvarja z Javornikom nad Hotedršico, Črnim Vrhom nad Idrijo in Colom. Javornik je območje, naselje in vrh z nadmorsko višino 1240 m, na katerem stoji tudi razgledni stolp. V bližini vrha se nahajata planinska koča in istoimensko smučišče.

Iz vremenskega stališča je Javornik zelo zanimivo območje, saj gre za masivno oz. neprekinjeno gorsko pregrado, usmerjeno približno v smeri jugovzhod – severozahod. Masivna pregrada pomeni, da dotekajoča zračna masa iz vzhoda pregrade ne more obteči (kot v primeru, če bi Å¡lo za osamljen vrh), temveč se je zrak prisiljen dvigniti, pri čemer prihaja do njegovega ohlajanja in izločanja vlage. Večja je količina padavin, posledično pa so izrazitejÅ¡i vremenski pojavi, kot sta žled in ivje. Ivje lahko pozimi vidimo tudi v večjem delu Zaplane, Å¡e posebej pa na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko.

Vremenske razmere na Javorniku v začetku decembra 2014

Zgornja fotografija kaže stanje na Javorniku od daleč, dejanske razmere pa smo si pobliže ogledali člani Društva za raziskovanje vremena in podnebja. Razmere smo preverili večkrat, pogoji za fotografiranje pa so bili najbolj ugodni 9. in 10. decembra. Zimska preobleka Javornika, ki je bila vidna z Zaplane, je pomenila vse kaj drugega kot sneg. S kamere na tamkajšnjem smučišču so prihajale v javnost pretresljive slike žleda in ivja na žičniških napravah, celotna zgodba pa se je znašla tudi v medijih.

Po podatkih vremenske postaje, ki smo jo na Javorniku v društvu postavili že pred leti, se je temperatura zraka pod ničlo spustila 1. decembra ponoči, nato pa je vztrajala pod lediščem vsaj do 7. decembra, bistveno pa ga ni presegla tudi v kasnejših dneh. V prvem delu obdobja so se pojavljale občasne padavine v obliki podhlajenega dežja, ki je zmrzoval ob stiku s tlemi in drevjem. Istočasno  je zaradi primrzovanja megle na predmetih nastajalo še ivje. Članom društva je obilno nastajanje ivja na Javorniku znano že iz preteklih let, le da je bilo tokrat ob hkratnem žledu največje zabeleženo doslej.

Dejanske razmere od blizu

9. decembra je v sončnem vremenu nekaj ivja že odpadlo, vendar se je naslednji dan pokazalo, da na samem grebenu Javornika odjuga ni bila tako izrazita kot v nižjih legah in drugod na gorski pregradi (npr. na Nanosu). Februarski žled se je tega območja povsem izognil, je pa zato v minulih dneh kombinacija žleda in ivja v teh gozdovih povzročila veliko škodo.

Kot smo pričakovali, so nas najdebelejše obloge ivja in žleda pričakale na 1240 m visokem grebenu Javornika. Tu je temperatura zraka najnižja, veter pa najmočnejši, ob prehajanju megle čez greben nastaja ivje. Zaradi slabih rastičnih pogojev uspevajo na grebenu manjše in nekoliko zakrnele bukve. Te so bile obdane z debelimi oblogami ivja.

Razgledni stolp je bil v najdebelejšem ivju v zadnjih nekaj letih, od kar člani društva obiskujemo Javornik. Pihal je močan veter.

Izmerjena dolžina ivja je na lestvi pod stolpom znašala kar 170 cm.

OkoliÅ¡ki ledeni travniki – vsaka rastlina posebej je bila v ledenem oklepu.

Ostra ločnica, nad katero se prične ivje.

Preostale fotografije si lahko ogledate na Facebook strani Društva za raziskovanje vremena in podnebja.

Igra oblakov, kakršna se je v poletju in jeseni 2014 odvijala nad Zaplano in bližnjo okolico.

Po zimskih grozotah je prišel čas tudi za lepote letošnje pomladi. Tako je bilo na Zaplani v marcu in aprilu posneto prebujanje rastlinskega in živalskega sveta, posnetki v filmu s pisano zasedbo pa so nastali večinoma med sanacijo gozda po žledolomu.

Raziskovalci mrazišč smo v petek, 29. novembra, uresničili dolgoletne načrte za postavitev termometra v mrazišču Dvojček, sicer sosedu bolj znanega mrazišča Dolinca. V Dvojčku, kot to mrazišče v obliki dvojne vrtače (gre za povrÅ¡insko kraÅ¡ko obliko “dolec”) imenujemo, se je prve meritve temperature zraka izvedlo že v letu 2006. V kasnejÅ¡ih letih smo se posluževali le občasnih meritev v smislu postavitve termometra za čas noči.

Neredne meritve pa so bile kljub temu dovolj dober razlog za postavitev termometra. Čeprav sta si mrazišči Dvojček in Dolinca blizu vsako sebi pa obstaja med njima kar nekaj razlik. Povprečna temperatura je v Dolinci nižja in večkrat se spusti pod 0 °C kot v Dvojčku, vendar je spreminjanje temperature zraka v Dvojčku veliko bolj izrazito (hitrejše) in jutranja minimalna temperatura zraka se lahko spusti nižje kot v mrazišču Dolinca. Dvojček lahko prekaša Dolinco večinoma le v hladni polovici leta in še posebno v dneh, ko tla pokriva snežna odeja. Ta razlika predvidoma izhaja iz različnega stanja tal v obeh mraziščih, ki so v Dolinci nepokošena, manj osončena in zato hladnejša kot v Dvojčku, to razliko v stanju tal pa lahko uravna snežna odeja. V mrazišču Dvojček je temperaturna inverzija izrazitejša, saj se lahko na le nekaj višinskih metrih temperatura bolj spremeni kot v Dolinci.

Primer nočne temperaturne razlike med Dvojčkom in vremensko postajo Zaplana 22. februarja 2012.

Kljub globoko zamrznjenim tlem je postavitev merilnega mesta potekala hitro. Merilno mesto je bilo postavljeno ob soglasju lastnice zemljišča, zaradi koÅ¡nje trave, konjev in različnih otroÅ¡kih zimskih aktivnosti na snegu pa je bilo pomaknjeno ob rob mrazišča in postavljeno brez “jeklenic”.

Košnja trave v Dvojčku.

Začasno merilno mesto v Dvojčku februarja 2012. Lokacija je priljubljena za aktivnosti na snegu.

Merilno mesto je bilo postavljeno na najnižji točki, kar potrjuje tudi luža na snežni odeji (foto: Iztok Miklavčič). Mrazišče je bilo ob močnih nalivih 2. julija 2007 tudi poplavljeno.

Radiacijska megla kaže približni obseg jezera hladnega zraka.

 Novo merilno mesto v Dvojčku.

V obdobju, ko so meritve v obeh mraziščih prvič potekale istočasno, to je med 29. novembrom in 5. decembrom, je bila Dolinca ves čas hladnejša od Dvojčka. Najnižja temperatura zraka je bila zabeležena 4. decembra, v Dolinci -13,3 °C in v Dvojčku -10,5 °C. To je odraz stanja tal v mraziščih, saj je bilo 6. decembra dopoldne na površini golih tal v Dvojčku izmerjeno -1,2 °C, v Dolinci na površini zmrznjenega snega in slane -6 °C, na površini tal pa -4 °C.

V teh dneh je pričela z delovanjem nova vremenska postaja na Medvedjem Brdu nad Logatcem. Ključno je bilo naše Društvo za raziskovanje vremena in podnebja, ki je k projektu izgradnje postaje pri tamkajšnjem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) privabilo številne druge deležnike. Vremenska postaja na nadmorski višini 788 m je pomembna pridobitev za spremljanje vremenskih razmer v višjem zaledju mesta Logatec. Izjemen razgled na Medvedjem Brdu smo izkoristili tudi z namestitvijo vremenske kamere, ki snema vzdolž Dinarske gorske pregrade.

Meteorološka hišica na Medvedjem Brdu.

Obstoječe vremenske postaje so postavljene nižje, ob robu Ljubljanske kotline in večinoma v območju temperaturne inverzije (Spodnja Zaplana, Petkovec, Logatec). Postaja Medvedje Brdo stoji bistveno višje in je oddaljena od vplivov Ljubljanske kotline, hkrati pa je bližje Dinarski gorski pregradi, ki na celotnem območju kroji predvsem padavinsko sliko. Na postaji Medvedje Brdo se pričakuje nižjo temperaturo ob premešanem ozračju in višjo temperaturo ponoči. Obeta se zanimiva primerjava z merilnim mestom na Ulovki na Zaplani, ki stoji na podobni nadmorski višini ob robu Ljubljanske kotline, katere velik vpliv je opazen zlasti v zimskem času.

Razgled vremenske kamere.

– povezava do objave na druÅ¡tveni spletni strani

– povezava do vremenskih podatkov z Medvedjega Brda

“Od Trnovskega gozda, Javornikov pa vse tja do Snežnika bo veliko oblakov, občasno bo tudi deževalo”. Tako se pogosto glasi vremenska napoved v primeru vlažnega jugozahodnega vetra.

Spodnji time lapse posnetek je bil posnet na Zaplani, v prvem delu prikazuje orografsko oblačnost zaradi jugozahodnika nad Javorniki, v drugem delu pa nad Javornikom in Nanosom. Vse to so območja, ki predstavljajo enega od maksimumov padavin v Sloveniji. Oblaki na privetrni strani nastajajo, na zavetrni se sušijo in tako vztrajajo na istem mestu. Na vmesni planoti Hrušici se tovrstna oblačnost pojavlja redkeje. Na Dinarski pregradi je pihal jugozahodnik, višji oblaki cirusi pa so se pomikali iz zahodne smeri.