Meteorološka postaja in meritve

Samodejna vremenska postaja je postavljena v naselju Ograje na Spodnji Zaplani na nadmorski višini 566 m, 4 km severno od Logatca in 5 km jugozahodno od Vrhnike. Nahaja se 250 m nad Vrhniko, 90 m nad Logatcem in 235 m nižje od Ulovke, najvišje točke Zaplane. Okolica meteorološke postaje je deloma travnata, deloma porasla z grmovjem in nizkim drevjem. Nameščena je brezžična vremenska postaja Oregon Scientific WMR 200. Postaja ni del državne meteorološke mreže.

Posebnost mikrolokacije vremenske postaje je lega na stiku z Ljubljanskim barjem. Postaja je izpostavljena vzhodnemu vetru, iz iste smeri pa tudi pobočni megli in zaradi tega je Zaplana ob vzhodniku, predvsem pozimi in jeseni, bolj meglena in podnevi hladnejša od okolice. Lokacija vetromera je manj izpostavljena jugozahodniku. Dnevno se izmenjujeta dva tipična vetrova, in sicer piha podnevi vzhodni veter ter ponoči jugozahodnik iznad Logaškega polja. Od konca aprila in do začetka oktobra zaradi 25 m oddaljenega bukovega gozda jutranje Sonce z zakasnitvijo obsije merilno mesto. Ob nizkem stanju Sonca pozimi merilno mesto ni osončeno ves dan.

 

vpzaplana

 

Merjene meteorološke spremenljivke

» temperatura zraka

» relativna vlažnost zraka

» višina padavin

» zračni tlak

» smer in hitrost vetra

 

Iz teh so izpeljane (izračunane) še nekatere druge spremenljivke, kot so temperatura rosišča, temperatura mokrega termometra, občutena temperatura zaradi vetra in druge.

 

Merilniki na meteorološki postaji Zaplana

V meteorološki hišici:

» digitalni termometer in vlagomer WMR200 (2 m nad tlemi)

» klasični termometer za trenutno temperaturo (2 m)

» klasični termometer za minimalno temperaturo (2 m)

» klasični termometer za maksimalno temperaturo (2 m)

» rezervni baterijski registrator temperature (2 m)

 

Na prostem:

» dežemer WMR200 (1,35 m)

» rezervni klasični dežemer (0,6 m)

» vetromer WMR200 (6 m)

» klasični termometer za minimalno temperaturo (5 cm)

 

vpzaplana2Vremenska postaja Zaplana.

 

Podatki in delovanje meteorološke postaje

» digitalni termometer WMR200 je bil glede na živosrebrne in alkoholne termometre umerjen s postopkom določitve temperaturnega odmika (vse izmerjene vrednosti se samodejno popravijo za -0,2 °C) in odstranitvijo plastične zaščite, ki termometer varuje pred Soncem in padavinami. To vlogo na VP Zaplana namreč opravlja lesena meteorološka hišica, sicer pa je dvojna zaščita termometra povzročala tudi manjšo odzivnost termometra. Temperaturni odmik se bo predvidoma sproti prilagajal razmeram, saj so lahko razlike med termometri v poletju drugačne kot pozimi. Po opisanem umerjanju digitalni termometer odstopa ±0,2 °C, še za nekaj desetink večja razlika pa se lahko, vendar ne vedno, za kratek čas pojavi ob intenzivnem ogrevanju in ohlajanju, ko se z manjšo zakasnitvijo digitalni termometer uskladi s klasičnimi termometri.

» temperatura ob vetru (ang. windchill) je temperatura, ki jo občutimo zaradi vpliva vetra. Prikazani podatki o vetrni temperaturi temeljijo na novejši formuli izračunavanja tega indeksa.

» temperatura rosišča je temperatura, pri kateri se ob ohlajanju zraka prične kondenzirati voda. Pri rosišču malo pod 0 °C se na predmetih začne izločati slana, nastajajo oblačne ali meglene kapljice. Posebno težko prenašamo poletno vročino z visokim rosiščem nad okoli 20 °C.

» mokri termometer je pri meteoroloških meritvah s klasičnimi instrumenti osnova za določanje vlažnosti zraka. Temperatura mokrega termometra je najnižja temperatura, ki je lahko v danih okoliščinah dosežena z izhlapevanjem vode. Z izhlapevanjem vode se porablja toplota in temperatura okoliškega zraka se znižuje. Primer: v suhem zraku se zgornji sloj snežne odeje tali, porablja se latentna toplota in nastane tanka plast mrzlega zraka, ki ohranja snežno odejo. Zato se ne glede na visoko temperaturo zraka snežna odeja pri negativni temperaturi mokrega termometra tali zelo počasi. Bolj kot je zrak suh, večja je razlika med temperaturo mokrega in suhega termometra, pri čemer je temperatura mokrega termometra vedno nižja ali enaka temperaturi suhega termometra.

» zadnje izmerjene padavine se nanašajo na zadnji datum z 0,2 mm padavin. Poleg dežja lahko to vrednost pogosto doseže tudi jutranja rosa.

» dnevne ekstremne temperature v tabeli “zaplana.html” se nanašajo na obdobje od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. V mesečnih statistikah, objavljenih v rubriki STATISTIKE, pa se tako kot na uradnih meteoroloških postajah upoštevajo ekstremne temperature od 21. ure prvega, do 21. ure naslednjega dne (22. ure poletni čas).

» dnevna količina padavin v tabeli se nanaša na obdobje od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. V mesečnih statistikah, objavljenih v rubriki STATISTIKE pa se tako kot na uradnih meteoroloških postajah upoštevajo padavine, izmerjene v obdobju od 7. ure prvega, do 7. ure drugega dne (8. ure poletni čas). Padavine padle 1. januarja se odčitajo 2. januarja ob 7. uri zjutraj in se pripišejo dnevu meritve. Aprilska količina padavin se nanaša na obdobje od 31. marca ob 8. uri zjutraj do 30. aprila ob 8. uri zjutraj.

» dežemer WMR200 ima merilni prag pri 0,2 mm padavin in ni ogrevan. Postavljen je na odprtem, a hkrati zatišnem območju pred vzhodnim vetrom (ki je prisoten pri večini padavinskih dogodkov). Dežemer ima globoko vhodno odprtino za kar se da natančne meritve močnejših padavin in toče.

» klasični dežemer je namenjen meritvam snežnih padavin in kontroli delovanja digitalnega dežemera WMR200. Zbrane snežne padavine se tehtajo z natančnostjo 1 gram.

» hitrost vetra na grafikonih se lahko razlikuje (je nekoliko nižja) od hitrosti vetra, prikazane v tabeli z vremenskimi podatki. Na grafikonih so namreč prikazane minutne vrednosti, v tabeli pa tudi vse vmesne, 14-sekundne vrednosti.

 

Omejitve pri delovanju meteorološke postaje

» postaja ne meri relativne vlažnosti višje od 98 % in kaže pretirano nizke vrednosti pod okrog 30 % relativne vlažnosti.

» pri temperaturi nižji od -10 °C se meritve relativne vlažnosti zaustavijo.

» pozimi v vlažnem zraku in ob temperaturi pod lediščem vetromer zmrzuje in ne beleži podatkov. Takšne vremenske razmere na območju vremenske postaje nastopajo zelo pogosto.

» hitrost vetra je merjena v dolgih, 14-sekundnih časovnih intervalih, zato pogosto niso zabeležene najvišje hitrosti vetra. Do največjih razlik med izmerjeno in dejansko hitrostjo vetra prihaja ob sunkovitem vetru.

 

Dostopnost vremenskih podatkov

» rubrika STATISTIKE na spletnem portalu (mesečna poročila)

» vremenski rekordi na meteorološki postaji Zaplana

 

» podatkovna tabela (posodobitev vsakih 10 minut)

» podatkovna tabela za mobilne naprave (10 minut)

» graf zadnjih 24 ur (10 min)

» graf zadnjih 48 ur (1 h)

» graf zadnji teden (1 h)

» AWEKAS pregled vremenskih postaj (5 min)

» podatki iz mrazišč (posodobitev tedensko ali po potrebi)

 

Meritve temperature zraka v mraziščih

Še pred vzpostavitvijo meritev na meteorološki postaji Zaplana so poleti 2001 stekle prve meritve tudi v okoliških kraških vrtačah oziroma mraziščih. Prve sistematične meritve temperature so se leto kasneje z živosrebrnim in kasneje minimalnim alkoholnim termometrom izvajale v bližnjem mrazišču Dolinca. Klasični termometri so omogočili vpogled v dnevne temperaturne minimume, za beleženje časovnega poteka temperature zraka pa so bili nato v uporabi digitalni registratorji temperature, primerni za meritve na odročnejših lokacijah. Vsi termometri so bili in so nameščeni 2 m nad tlemi.

 

zaklon2Termometrski zaklon v mrazišču Dolinca.

 

V kasnejših letih so se pričele tovrstne meritve izvajati tudi v drugih mraziščih in hribih (Ulovka 801 m, mrazišče Dvojček v bližini Dolince). Za nove registratorje temperature so bili izdelani termometrski zakloni po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma. Zakloni so bili izdelani iz petih vrtnih podstavkov, ovitih v aluminijasto folijo, kar se je po primerjavah z zakloni brez folije izkazalo za veliko prednost. Danes je v obeh mraziščih in na Ulovki v uporabi plastični zaklon Onset RS-1, v katerem je termometer HOBO zaščiten pred Sončevim sevanjem in padavinami. Termometri se od maja 2017 odčitavajo na daljavo z mobilnim telefonom.

Poleg digitalnih termometrov so zlasti ob hujšem mrazu v uporabi tudi minimalni alkoholni termometri, ki pokažejo najnižjo izmerjeno temperaturo v nekem obdobju. Prednost klasičnih tekočinskih termometrov je v zanesljivem delovanju, veliki natančnosti, odzivnosti in v mogočih meritvah pod -40 °C. Ker se nahajajo na prostem in niso nameščeni v zaklon, so njihovi izmerki nekoliko nižji kot bi bili v zaklonu, čeprav so izmerjeni točno.

 

Merilniki v mraziščih Dolinca in Dvojček

» termometer HOBO v zaklonu (2 m), natančnost ±0,25 °C pri -40 °C

» alkoholni termometer brez zaklona (2 m), natančnost ±0,3 °C pri -42,5 °C

 

Alkoholni termometer se je ustavil pri -32 °C. Mrazišče Dvojček, 28. februar 2018.

 

Meritve višine snega

Meritve se izvajajo s pomočjo lavinske sonde ali lesenega mizarskega metra. Višina snega na Spodnji Zaplani je bila do zime 2009/2010 večinoma merjena na odprtem in košenem travniku. Po več letih meritev se je izkazalo, da izbira te lokacije za meritve snežne odeje ni bila najbolj posrečena in da le-ta pogosto ne odraža snežnih razmer, ki sicer vladajo v bližnjih naseljih Zaplane. Omenjena lokacija je zaradi odprtosti bistveno bolj prevetrena od bližnje okolice, kar ima velik vpliv na višino snežne odeje. V času zmernega vzhodnega vetra je sneg spihan in veter lahko v kratkem času odnese več centimetrov snega ter ga odlaga v bližnjo kraško vrtačo. V primeru jugozahodnih vetrov je lokacija precej prevetrena in tako se ob odjugah z izrazitejšim vetrom sneg precej hitreje tali, kot v manj prevetreni okolici. Vetrovnost lokacije se je še povečala s posekom bližnje mejice. V nekaterih primerih je bila snežna odeja preoblikovana tudi pod vplivom ljudi (primer različnih zimskih športov). Zaradi navedenih vzrokov se nahaja novo merilno mesto za sneg pri sami meteorološki postaji Zaplana, kjer pa meritve še ne dolgo nazaj v preteklosti zaradi prevelike poraščenosti sploh niso bile mogoče. Merilno mesto je bistveno manj izpostavljeno vetru in je rahlo prisojno, hkrati pa ni ves dan izpostavljeno Soncu.

Občasno se izvajajo tudi meritve snežne odeje v mraziščih, predvsem v kraški vrtači pod sedanjim čebelnjakom in v mrazišču Globoka dolina v bližini Jezerca. Snežna odeja v mraziščih je običajno debelejša kot v okolici. Medtem ko v bližnji okolici snega že davno ni več je v mraziščih lahko še prava zima z debelo snežno odejo. Ob običajnem spomladanskem vremenu se sneg v nekaterih mraziščih Zaplane obdrži tudi do prvomajskih praznikov.

 

Comments are closed.

LouiseBrooks theme byThemocracy