Trimesečje marec, april in maj je bilo na območju osrednje Slovenije za skoraj 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju med leti 1981 in 2010. Podobno kot lani so drugo polovico meteorološke pomladi zaznamovali neljubi vremenski dogodki, ko je že drugič zapored, vendar tokrat ob odsotnosti snežnih padavin, prišlo do nizkih temperatur in pozebe. Še prej so bili zabeleženi absolutni temperaturni rekordi za mesec marec.

V zadnjem desetletju sta na Zaplani temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je bila s povprečno temperaturo zraka 10,4 °C druga najtoplejša, k čemur je največ prispeval močno pretopel marec, tekom katerega je bil na vremenski postaji Zaplana z 22,4 °C zabeležen tudi absolutni marčevski rekord. Nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh, dni z negativno temperaturo zraka pa je bilo 14. Najnižje izmerjene vrednosti temperature so bile ob aprilski pozebi nižje od tistih v marcu. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 30. aprila, pri tleh pa še 3. maja. Padlo je 352,2 mm padavin ali 90 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Med vsemi tremi pomladnimi meseci je bil nadpovprečno namočen samo april. Skromno zasneženi zimi je sledila tudi pomlad, saj je bila najvišja spomladanska snežna odeja, visoka samo 2 cm, izmerjena 1. marca. Sneženje, ki je rahlo pobelilo tla se je pojavilo še 18. aprila.

Pozeba je v letošnji pomladi udarila še močneje kot lani.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2017.

Na najvišjih območjih Zaplane je bila pomlad v povprečju hladnejša kot na Spodnji Zaplani. Za razliko od lani, ko na področju minimalne temperature zraka velikih razlik med Ulovko in Spodnjo Zaplano ni bilo, pa je bilo letos v nižjih predelih zaradi temperaturne inverzije opazno več dni z negativno temperaturo zraka. Tudi zadnji dan s pojavom zmrzali se je na Spodnji Zaplani pojavil še 9 dni kasneje kot na Ulovki. Do višinske pozebe je nato prišlo 10. maja, ki pa je zajela še nekoliko višja območja od Ulovke in kjer se je temperatura zato le približala ledišču (0,8 °C). Podobno kot na Spodnji Zaplani je bila tudi na Ulovki najnižja izmerjena aprilska temperatura za dobro stopinjo nižja od marčevske. Mrzli dnevi s temperaturo zraka pod -10 °C so z izjemo mrazišč izostali. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 19. maja, kjer pa se pod 0 °C praviloma ohladi vsaj še enkrat v poletju.

Maj je bil na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Prinesel je prve pogostejše nevihte, ledeni možje pa so se povsem izneverili. Kljub temu, da padavine niso dosegle običajne ravni, pa je na območju Zaplane v primerjavi s številnimi deli države padlo še relativno veliko dežja.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 14,0 °C. V preteklih letih sta temperaturno najbolj odstopala maj 2013 (11,9 °C) in 2009 (15,1 °C). 30. maja je bila izmerjena najvišja (28,0 °C), 3. maja pa najnižja mesečna temperatura (2,1 °C). Ravno ob ledenih možeh se je vreme otoplilo, še bolj toplo pa je bilo ob koncu meseca, ko je bilo vreme povsem poletno in so bili zabeleženi tudi trije zaporedni dnevi s temperaturo višjo od 25 °C. Padavin je bilo 85,6 mm, kar je 80 % majskega povprečja. 25. maja ponoči nas je od severa prešla močnejša nevihta z vetrom in sodro. Na mesečni ravni je bila najbolj izražena vzhodna smer vetra, bolj kot običajno pa je bil zastopan tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2017.

V letošnji pomladi je prišlo do postopne posodobitve meritev v dveh mraziščih na Zaplani, v Dolinci in Dvojčku. K starim in včasih nezanesljivim digitalnim termometrom so se že ob koncu zime tudi v drugem mrazišču dodali klasični tekočinski termometri. Tako se občasno uporabljajo minimalni alkoholni termometri, ki pokažejo najnižjo izmerjeno temperaturo v nekem obdobju. Prednost takšnih termometrov je v zanesljivem delovanju, veliki natančnosti, odzivnosti in v mogočih meritvah pod -40 °C. Ker so nameščeni na prostem so njihovi izmerki nekoliko nižji kot bi bili v zaklonu, čeprav so izmerjeni točno.

Alkoholni termometer se je ustavil pri -29 °C. Mrazišče Dolinca, 30. december 2014.

V maju je prišlo do velikih sprememb tudi na področju digitalnih termometrov. Dosedanji termometri, ki prvenstveno niso bili namenjeni za meritve na prostem, so bili nadomeščeni z novimi, vremensko odpornimi, odzivnejšimi in veliko natančnejšimi termometri. Velik preskok se je zgodil predvsem na področju pridobivanja podatkov iz termometrov, katere se po novem upravlja na daljavo s pomočjo mobilnega telefona. Čeprav ne gre za prenos na velike razdalje, pa ima takšen način odčitavanja vrsto prednosti, zlasti pa možnost pridobivanja podatkov kadarkoli in ne le enkrat mesečno, kot se je zaradi oteženega odčitavanja podatkov dogajalo doslej.

Z novimi pridobitvami se je posledično razširil tudi nabor podatkov iz mrazišč na spletni strani Podnebje Zaplane. Najnovejši podatki bodo odslej prikazani tudi na interaktivnem grafikonu, ki je na voljo na tej povezavi.

Da so za zaplaninska mrazišča kljub razmeroma nizki nadmorski višini potrebni še kako na mraz prilagojeni termometri, priča tudi spodnja tabela, v kateri so zbrani podatki o najnižji temperaturi zraka za posamezne mesece leta. Vrednosti so izmerjene 2m nad tlemi in veljajo za lokacijo mrazišča Dolinca za obdobje po aprilu 2004, razen navedenih izjem.

Opombe k tabeli

¹ Verjetno bolj mrzlo ob izpadu meritev februarja 2005

² Ob izpadu meritev marca 2005 pod -30 °C

³ Majhna verjetnost, da je bilo hladneje nekoliko pred pričetkom meritev v aprilu 2004

⁴ Izmerjeno z minimalnim alkoholnim termometrom brez zaklona

Izbruh požara malo pred 20. uro zvečer je sovpadel s prevladujočim vetrom vzhodnih smeri. Dimni plini so se širili v nekaj sto metrov širokem koridorju v smeri Ulovke in Planine nad Vrhniko ter naprej v smeri Rovt nad Logatcem. Kljub temu, da se je dim širil preko Zgornje Zaplane, pa je bil neprijeten vonj zaznan tudi na Spodnji Zaplani, konkretno na lokaciji vremenske postaje Zaplana, ki je locirana na samem južnem robu Zaplane v naselju Ograje.

Pogled iz smeri vremenske postaje Zaplana proti severu.

Fotografija, ki jasno kaže smer gibanja dimnih plinov v smeri Ulovke in Planine nad Vrhniko.

Pogled z vremenske kamere Pasja ravan. Podan čas je v UTC, poletni čas je za 2 uri večji.

Okoli polnoči je na Spodnji Zaplani kljub šibkemu vzhodnemu vetru smrad povsem popustil, saj se je vetrovnost spremenila nad samim območjem Vrhnike. Dimni plini so se pričeli širiti v smeri Ljubljanskega barja.

Kot kaže vremenska kamera Vrhnika, se je dim sprva Å¡iril v smeri Zaplane…

…pred polnočjo pa ob spremenjenih vetrovih v nasprotno smer.

Na vremenski postaji Zaplana je rahel vzhodnik prevladoval večino noči na 16. maj, le proti jutru je pričakovano zapihal rahel lokalni veter južnih smeri in Spodnja Zaplana se je za krajši čas znašla tudi v radiacijski megli nad Logatcem. Ta megla je po nastanku ločena od tiste na Vrhniki, lahko se pojavi v obeh krajih, samo v Logatcu ali obratno.

Vetrovnost na vremenski postaji Spodnja Zaplana, 566 m n.v.

Južni veter je povezan z nastankom plasti hladnega zraka na Logaškem polju, ki prične zaradi nagnjenosti terena preko Spodnje Zaplane in Zapolja počasi polzeti v smeri Vrhnike. Kljub temu, da je imel veter nasprotno smer od lokacije požara, pa je bil smrad izrazitejši, kot kaže zaradi nočnega kopičenja dimnih plinov v prizemni plasti ozračja. Naj bo tokratna nesreča opomin, da živimo v krajih s kompleksno in slabo prevetrenostjo ozračja, ki odločilno vpliva na širjenje onesnaženosti v primeru tovrstnih nesreč.

Zjutraj je meglena pokrovka nad Vrhniko onemogočala vertikalno širjenje dimnih plinov.

Približen koridor večernega oblaka dimnih plinov in običajna smer nočnih vetrov.

Na lokaciji vremenske postaje je smrad postopno izginil po poldnevu in ker na tem mestu dima ni bilo, tudi morebitnih saj ni bilo moč opaziti. Na Zaplani, kjer so kapnice marsikje še vedno prisotne (za zalivanje ali celo kot edini vir pitne vode) se poleg ukrepov, podanih s strani civilne zaščite, preventivno do prvega zmernega dežja (če to sploh zadostuje) priporoča preusmeritev vode s streh mimo zbiralnikov deževnice.

Vi podatkov:

• vremenske kamere ARSO
• @Andraž Kobe -Andy, fotografija požara
• Geopedia, kartografska podlaga

Zadnje merilno obdobje je zaznamovala predvsem aprilska pozeba, ki je prizadela večji del države. Ob tem se je v mraziščih Zaplane temperatura spustila na -10 °C, pod ničlo pa je bilo, kar za tovrstne mikrolokacije ni nič nenavadnega, pogosto tudi še v prvih dneh meseca maja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -10,3 °C izmerjena 21. aprila. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -4,3 °C. V mrazišču so se mrzla jutra pojavljala še 22. aprila (-7,4 °C) in 30. aprila (-6,1 °C), pod -4 °C pa se je ohladilo še 19. aprila (-4,6 °C) in 3. maja (-4,1 °C). Najvišja temperatura, 22,4 °C, je bila ob zahodniku izmerjena 10. aprila, prvi dan merilnega obdobja. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 21,7 °C. Tako velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kot so se pojavljale še ob koncu marca, zaradi večje namočenosti v aprilu ni bilo več. Izmerjenih -10,3 °C je blizu rekordnim vrednostim za mesec april, vendar pa v obdobju meritev v mrazišču Dolinca aprilski mraz še nikoli ni sovpadel s snežno odejo, ki bi ob nočni razjasnitvi prinesla še veliko nižjo temperaturo zraka.

Temeljito očiščena Dolinca – prihodnost vendarle ni v nadaljnjem zaraščanju mrazišča.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo 21. aprila enako mrzlo kot Dolinca, saj je bilo tudi na tej lokaciji izmerjeno -10,3 °C. Nasploh je bilo v zadnjem merilnem obdobju v Dvojčku nekajkrat bolj mrzlo kot v Dolinci, še posebej pa 19. aprila, ko je razlika dosegla celo 1,4 °C. Obširnejši podatki o temperaturah v mraziščih so na voljo na tej povezavi.

April je bil na območju osrednje Slovenije za več kot 2 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Toplejše marčevsko vreme, ki se je nato nadaljevalo tudi še v april, se je izkazalo za pogubno. Kombinacija zelo nizke jutranje temperature zraka in zgodnje vegetacije je bila namreč vzrok za kasnejšo hudo pozebo po sicer za ta letni čas dokaj običajni ohladitvi.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 9,3 °C. V preteklih letih sta temperaturno najbolj odstopala april 2008 (8,0 °C) in 2007 (11,8 °C). 10. aprila je bila izmerjena najvišja (21,7 °C), 21. aprila pa najnižja mesečna temperatura (-4,3 °C). Slednja vrednost je najnižja za drugo polovico aprila vsaj po letu 2003. Pod ničlo se je ohladilo kar štirikrat in pozeblo je veliko sadnega, pa tudi nekaj gozdnega drevja. Pri tleh se je temperatura spustila celo na -7 °C. Pod ledišče se je ohladilo tudi zadnji dan v aprilu, na vremenski postaji Zaplana je kasneje zmrzovalo le še spomladi 2005. Obdobje hladnejšega vremena se je pričelo tudi s sneženjem, saj je sneg 18. aprila za krajši čas pobelil tla. Padavin je bilo 201,2 mm, kar je za tretjino več od aprilskega povprečja. Polovica padavin je padla v kratkem časovnem obdobju med 27. in 28. aprilom. 4. aprila je nevihta s pogostimi udari strel na širšem območju Zaplane povzročila motnje pri oskrbi z električno energijo, medtem ko močan severni veter 19. in 20. aprila ni povzročal gmotne škode. Na mesečni ravni je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2017.

Prva polovica pomladi 2017 je minila v znamenju nadpovprečne temperature zraka, ko so veliko sušnost prekinile padavine in se je razvoj vegetacije še pospešil, se je verjetnost za kasnejšo spomladansko pozebo močno povečala. Niz mrzlih noči okoli 20. aprila je sledil seriji ohladitev v predhodnemu obdobju. Na Zaplani je najnižja temperatura zraka za drugo polovico aprila sovpadla z dva tedna zgodnejšo vegetacijo.

Na Spodnji Zaplani se je temperatura v meteorološki hišici prvič spustila pod 0 °C že v sredo, 19. aprila ponoči. Dva metra od tal je bilo izmerjeno -1,3 °C, pri tleh pa -4,1 °C. Slana je bila zmerna, termometer za meritve temperature zraka pri tleh je bil popolnoma odet v ledene kristale. Noč na četrtek je bila vetrovna in v večjem delu oblačna, temperatura na vremenski postaji je obstala nad lediščem, pod njim pa je bila zaradi premešanega ozračja in odsotnosti temperaturne inverzije v večjih nadmorskih višinah.

Vetroven četrtek ni obetal mrzle petkove noči, pa vendar je pričel veter v poznih večernih urah postopno popuščati. Pri tleh je bila temperatura pod ničlo že okoli 22. ure zvečer, na vremenski postaji pa se je to zgodilo ob 1. uri zjutraj. V zgodnjih jutranjih urah je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja temperatura za drugo polovico aprila od pričetka meritev leta 2003. Ohladilo se je do -4,3 °C, pri tleh pa celo do -7,1 °C. Ozračje je bilo izrazito suho in slana komaj opazna. Termometer pri tleh je bil le deloma pokrit s slano, merilna skala pa vidna brez težav.

Najhladnejše jutro je minilo ob komaj opazni slani.

Posledice pozebe, ki je zajela večji del države vključno z običajno toplejšim višinskim pasom in delom Primorske, so postale kmalu vidne. Na Zaplani je v sredo, petek in soboto ponoči temperatura pod ničlo skupaj vztrajala kar 14 ur, bližje tlom pa še mnogo dlje. To je bilo dovolj, da so pozeble številne grmovne in drevesne vrste, vključno s sadnim drevjem, orehi, mlajšimi deli bukev, gorskim javorjem, lesko, pa tudi gozdnimi jagodami.

Grozljive posledice pozebe na orehih.

Zaradi ustaljenega vremena so bile v tem obdobju nočne temperature zraka pogosto nizke, vendar smo bili ob pomanjkanju snega od rekordnih vrednosti za ta del leta zelo oddaljeni. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so bile zelo velike in so v mraziščih presegle 25 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo zaradi večje prevetrenosti podnevi hladnejše, ponoči pa toplejše, zato v tem mrazišču ni bilo tako velikega kolebanja temperature med dnevom in nočjo. Najnižja izmerjena temperatura je bila -9,9 °C 13. in 27. marca. Podrobnejši podatki o temperaturah v mraziščih so na voljo na tej povezavi.

Marec je bil na območju osrednje Slovenije za skoraj 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Posamičnim še vedno hladnim jutrom so sledili za marec neobičajno topli popoldnevi in beležili smo velike razlike med dnevom in nočjo. Zanimivo se je sušen in na vremenski postaji Zaplana najtoplejši marec doslej pričel celo s sneženjem.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 7,8 °C. To je bil najtoplejši marec vsaj v obdobju zadnjega desetletja. Doslej sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2012 (7,5 °C). 31. marca je bila izmerjena najvišja (za marec rekordnih 22,4 °C), 12. marca pa najnižja mesečna temperatura (-3,2 °C). Pod ničlo se je ohladilo v desetih dneh meseca, nad 20 °C pa se je temperatura povzpela dvakrat. Padavin je bilo 65,4 mm, kar predstavlja dobro polovico običajnih marčevskih padavin. Predvsem neenakomerna razporeditev padavin je bila poleg visokih temperatur in vetrovnosti dejavnik sušnosti, ki se je tekom meseca vse bolj krepila. Po mokrem začetku meseca, prvi dan je tudi snežilo in zapadlo 2 cm snega, vse do konca marca ni bilo več omembe vrednih padavin. Na mesečni ravni sta bili v približno enakem deležu zastopani tako severovzhodna, kot tudi jugozahodna smer vetra. Jugozahodni veter je torej pihal pogosteje kot sicer, saj na območju vremenske postaje navadno izrazito prevladuje vzhodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2017.

Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so v sredini marca 1976 ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih, sneženju je nato sledil še hud mraz. Na širšem območju Logatca je bila snežna odeja debela okoli 45 cm, ki se je nato v dveh dneh odebelila za skoraj meter.

10. marca je bilo izmerjeno največ snega in sicer v Logatcu 120 cm, v Rovtah nad Logatcem 131 cm in v Hotedršici 134 cm. Snegu je sledil tudi mraz in 12. marca se je v izpostavljenih legah ohladilo pod -20 °C, v notranjskih mraziščih pa celo pod -30 °C. V Rovtah nad Logatcem so izmerili -13,5 °C, na Vrhniki -21,2 °C, v Planini pri Rakeku -19,5 °C, na območju Cerkniškega polja -26,2 °C in v Babnem Polju -30,4 °C. Na Zaplani se je predvidoma ohladilo do -20 °C, v mraziščih do -32 °C.

V povezavi z visokim marčevskim snegom objavljam ekskluzivni posnetek z območja sedanje vremenske postaje Zaplana. Na podlagi posnetkov in podatkov z okoliških vremenskih postaj je bilo na tej lokaciji snega predvidoma 140 cm. V primerjavi z Logatcem je bila namreč februarska snežna odeja, na katero je padel novi sneg, na Zaplani debelejša, prav tako je to območje privetrno, bolj izpostavljeno vlažnemu vzhodniku in zato bogatejše s snežnimi padavinami.

Vir podatkov:

• ARSO-meteo.si
• osebni arhiv