Letošnji avgust je bil na območju osrednje Slovenije za skoraj 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Kot že nekajkrat v minulem obdobju je postregel z največjo poletno vročino. Lokalno se je ogrelo do 40 °C, na Zaplani nad 35 °C, kar je za to lokacijo ena od najvišjih vrednosti temperature zraka. S tem se vremenska pestrost v avgustu še ni končala. Debela toča je padala kar dvakrat in prvo nevihto je spremljal tudi močan veter.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala avgust 2012 (20,3 °C) in 2006 (15,1 °C). 4. avgusta je bila izmerjena najvišja (36,6 °C), 22. avgusta pa najnižja mesečna temperatura (7,2 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v sedmih, nad 35 °C pa v dveh dneh. Padavine so bile časovno enakomerno, geografsko pa neenakomerno razporejene, saj je bilo ponovno več dežja severno od Logatca kot v krajih južneje. Padlo je 99,6 mm dežja, kar je 80% dolgoletnega avgustovskega povprečja. Nevihto 6. avgusta so spremljale obilne padavine in debela toča. Le nekaj dni zatem je ob zanemarljivi količini dežja sledila še večja, kar 5 cm debela toča, 28. avgusta pa smo k sreči beležili le sodro. Prvo nevihto je spremljal severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h, kolikor na zatišni mikrolokaciji vremenske postaje s slabšimi (redkimi) meritvami vetra še ni bilo izmerjeno. Na mesečni ravni je izrazito prevladovala vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2017.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura zraka v mraziščih ponovno zelo približala ledišču, kot vse kaže pa se v letoÅ¡njem poletju, kljub vsemu – manj kot 1 °C je bilo izmerjeno že Å¡tirikrat – ne bo ohladilo pod ničlo. V tem primeru bo poletje v vsej 14-letni merilni zgodovini drugo takÅ¡no brez poletnega mraza, poleg poletja 2008.

Dve najhladnejši noči sta bili zabeleženi ob koncu merilnega niza. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,1 °C izmerjena 22. avgusta. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,2 °C, na vrhu Ulovke pa 10,8 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (1,5 °C), pod 5 °C pa se je ohladilo še 18. julija in 13. avgusta. Tokrat smo zabeležili predvsem visoke dnevne temperature, ki so bile blizu najvišjim izmerjenim. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 4. avgusta, 35,6 °C, na ta dan je bila tudi na vremenski postaji Zaplana ob jugozahodniku izmerjena najvišja temperatura poletja 36,6 °C.

Le pet dni po neurju s točo 6. avgusta je le-ta po Zaplani udarila še enkrat. Tokratno nevihto sta spremljala majhna količina padavin in brezvetrje, količina toče je bila manjša, ledena zrna pa večja. Če je bilo prejšnjo točo že prej mogoče videti po zelenih odtenkih med oblaki, jo je bilo tokrat mogoče slišati.

Nekaj minut pred padanjem toče se je namreč iz jugozahodne smeri širilo bobnenje, za katero se je kmalu izkazalo, da ni posledica močnega vetra ali dežja. Skoraj brez dežja je pričela padati toča v premeru do 5 cm, vendar so te ledene projektile k sreči kmalu zamenjala manjša zrna toče in še ta je kmalu prenehala. Po klasičnih meritvah, pri katerih ni prihajalo do odbojev zrn ven iz dežemera je padlo vsega 2,4 mm padavin. Podobno velika toča je padala tudi v Logatcu.

Na Zaplani je to največja toča v merilni zgodovini.

V minulih letih je vročina svoj višek pogosto dosegla v avgustu in enako se je zgodilo tudi letos. Tako so bile v poletjih 2011, 2012 in še posebej 2013, ko so bili marsikje po Sloveniji izmerjeni novi postajni ali celo državni temperaturni rekordi, najvišje temperature zraka izmerjene v avgustu. Na Zaplani v minulem, letos že četrtem vročinskem obdobju sicer ni bilo izmerjenih novih temperaturnih rekordov, kljub temu pa se bo vročina, poleg dejstva, da je bilo 40 °C ponekod po Sloveniji izmerjeno v treh dneh zapored, vsaj tistim nekoliko vestnejšim opazovalcem vremena vtisnila v spomin po nekaterih drugih zanimivih značilnostih.

Med letošnjo vročino je, vsaj v posameznih dneh, nadmorska višina posamezne vremenske postaje še posebej malo vplivala na izmerjeno najvišjo dnevno temperature zraka. V nekaterih primerih je bilo namreč v Ljubljani podnevi hladneje kot na 400 m višje ležečih merilnih mestih na Notranjskem (Babno Polje, Bloke) in na Vrhniki je bila temperatura podobno visoka kot na vrhu Nanosa (1240 m).

Na izmerjeno temperaturo zraka na nekem območju vpliva več dejavnikov, kot so lastnosti tal, lokalni vetrovi, trenutna oblačnost, relief in drugi. Letos je bila prisotna izrazita sušnost predvsem na jugu Notranjske, manj pa severneje v okolici Logatca. K raznovrstnim temperaturnim razmeram pa so imeli največji vpliv različni vetrovi, ki so bili posledica t.i. konvergence vetra. To je območje stekanja različnih vetrov, pri čemer se največkrat ob brezvetrju ozračje še posebej močno segreva. Lokacija konvergence se iz dneva v dan spreminja.

Za Primorsko je denimo značilno, da se tekom dneva ob ustaljenem vremenu mešata dve zračni masi. Dopoldne pogosto prevladuje veter vzhodnih smeri iznad celine in prisotno je močno ogrevanje. Podnevi to območje preplavi morska zračna masa z zahoda in ozračje se ne ogreva več tako intenzivno. Morska zračna masa največkrat seže v Vipavsko dolino ali do Postojne. Ob primernih pogojih ta zračna masa, katero lahko spremlja linija kumulusne oblačnosti, zajame tudi Logatec, kjer pogosto postane bolj vroče kot na Primorskem. V Ljubljanski kotlini lahko še vedno vztraja manj vroča zračna masa z vzhodnikom in tako se dogaja, da postane območje največje vročine ravno okolica Logatca.

V minulem vročem obdobju je bil južni del Notranjske pogosto pod vplivom konvergence ali bolj vroče zračne mase zahodno od nje, medtem ko je bila okolica Logatca, še bolj pa Zaplana nekajkrat pod vplivom zračne mase vzhodno od konvergence. Zaradi različne stabilnosti zračne mase v višinah najhujša vročina tudi ni povsod segla do nižin, kar se je v petek, 4. avgusta pokazalo predvsem na primeru Črnomlja in Cerkelj ob Krki, dveh dokaj bližnjih vremenskih postaj na enaki nadmorski višini, ki pa sta tega dne ob enakih vremenskih pogojih dosegli precej različen maksimum (40 oz. 36 °C).

Potek vremena je bil specifičen prav vsak dan tekom vročinskega obdobja:

1. avgust je zaznamoval precej pozen obrat vetra na zahodnik, na Zaplani in na Vrhniki je bilo manj vroče kot na višjih vremenskih postajah drugod na Notranjskem. V Logatcu (487 m) se je ogrelo na 34,3 °C, na Vrhniki (370 m, lokacija postaje nad mestom) do 33,5 °C in na Zaplani (566 m) do 32,6 °C.

2. avgusta je na Zaplani ves čas pihal jugozahodnik, prav neverjetno pa je, da je nekaj kilometrov stran, na Vrhniki, še do poznega popoldneva pihal vzhodnik. V Logatcu se je ogrelo do 36,1 °C, na Zaplani do 36,0 °C in na Vrhniki le do 33,5 °C. Na Ulovki nad Vrhniko (795 m), skoraj 500 m višje, je bilo z 32,1 °C le malo hladneje. V Polhograjskem hribovju je jugozahodnik močno zakasnil in tam je bilo v Topolu (695 m) podobno vroče kot na višji Ulovki. Hkrati so bili na južnem Notranjskem zabeleženi novi postajni temperaturni rekordi okrog 35 °C (Babno Polje 755 m, Bloke 718 m). Zvečer je nevihtni piš iz neviht nad osrednjo Slovenijo ohladil ozračje tudi na območju logaške občine.

3. avgusta je vročina minila v znamenju vzhodnega vetra in kraji severno od Logatca, kjer se je zahodnik pojavil šele pozno zvečer, so bili opazno hladnejši od nekaterih višjih vremenskih postaj. V Logatcu je bilo 33,6 °C, na Zaplani 32,1 °C in na Vrhniki 33,8 °C. Postojna (533 m) je na podobni nadmorski višini kot Zaplana beležila kar 35,6 °C, tudi Medvedje Brdo nad Logatcem (788 m) je bilo toplejše s 33,2 °C. Na Babnem Polju je bilo s 35,2 °C komaj kaj hladneje kot v Postojni.

4. avgust se je pričel z vzhodnim vetrom, obrat vetra na zahodnik pa je bil veliko kasnejši od pričakovanj. Zračna masa z zahodnikom je Zaplano dosegla približno pol ure kasneje kot Logatec, v tem času pa je temperaturna razlika med postajama narasla na vsaj 3 °C. Ob obratu vetra se je nato na Zaplani ogrelo celo nekoliko bolj kot Logatcu. Logatec je beležil 36,3 °C, Zaplana 36,4 °C, Petkovec pri Logatcu (543 m) 36,7 °C, Vrhnika 36,4 °C, Ulovka 32,7 °C in Postojna 35,7 °C. Noč je bila zelo topla, na Medvedjem Brdu se je ohladilo le do 22,9 °C, na Ulovki pa se temperatura ni spustila niti pod 23,4 °C.

5. avgusta je zapihal okrepljen vzhodnik in težišče vročine se je preselilo na Primorsko. Na vremenskih postajah, ki so ob šibkem vzhodniku navadno toplejše od območja Logatca, tokrat zaradi večje hitrosti vetra ni bila izmerjena veliko višja temperatura zraka. V okolici Logatca se je ogrelo do okrog 32 °C, vetroven in soparen večer pa je naznanjal toplo jutro.

6. avgusta se je topla noč pojavila tudi ponekod v nižjih legah. Z 21,1 °C je bila noč na vremenski postaji Zaplana druga najtoplejša doslej in peta s temperaturo višjo od 20 °C od pričetka meritev. Nočno ohlajanje je proti jutru ovirala oblačnost, predvsem pa vzhodni veter. V zatišnem mrazišču Dolinca je zato izmerjeno 14,6 °C. Topla noč je bila tudi na Medvedjem Brdu in na Ulovki, vendar ni bilo več tako toplo kot 4. avgusta. V Logatcu se je temperatura spustila nekoliko pod 20 °C. V severnem delu logaške občine in na Vrhniki se je zvečer vročinski val zaključil z nevihto in debelo točo.

Viri:

• podatki lastnih in vremenskih postaj DruÅ¡tva za raziskovanje vremena in podnebja
• ARSO-meteo.si
• Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Na območju Zaplane je debela toča redek pojav, padanje manjše toče pa je praktično vsakoletno. Na vremenski postaji Zaplana je bila doslej največja toča zabeležena 30. maja 2008, ko so zrna še šest ur po nevihti v premeru merila do 2 cm. Predvidoma so med takratno nevihto padala zrna do debeline 3 cm.

Nevihta, ki je 6. avgusta 2017 iz smeri Idrije dosegla Zaplano, je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani presegla nekatere dotedanje ekstreme. Na prisotnost toče v nevihtnem oblaku so že pred neurjem opozarjali zeleni barvni odtenki med oblaki.

Zeleno opozorilo pred točo.

Točo debeline do 4 cm so spremljale močne padavine in močan severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h. To je doslej največja izmerjena hitrost vetra ne tej vremenski postaji, na kateri se zaradi predolgega intervala meritev vetra (14 sekund) najmočnejši sunki vetra sploh ne zabeležijo. Tudi sama mikrolokacija meritev je nekoliko v zatišju vetra zahodnih smeri. Po klasičnih meritvah padavin je padlo 22,2 mm padavin, samodejne meritve pa zaradi tehničnih omejitev večji del omenjenih močnih padavin z veliko zrn toče niso zabeležile.

Na območju Zaplane je prihajalo do izpadov električne energije in vetroloma, na Vrhniki v glavnem do težav povezanimih z močnimi padavinami. Po radarskih meritvah je center nevihte prešel zlasti Zgornjo Zaplano.

Radarska slika padavin v času, ko je neurje razsajalo po Zaplani (ARSO-meteo.si)

Julij je na območju osrednje Slovenije za 2 °C presegel povprečje referenčnega obdobja 1981-2010. Tekom meseca smo beležili drugi in tretji vročinski val letošnjega poletja, prvi je bil že v juniju, četrti in hkrati najmočnejši pa se je pričel zadnji dan julija in je nato kulminiral v prvih dneh avgusta. Padavine so bile lokalnega značaja in večina mesečnih padavin je padla ob edinem bolj splošnem padavinskem dogodku, ki pa je zaobšel ravno dve najbolj sušni pokrajini in sicer Primorsko ter Belo krajino.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 je bila povprečna julijska temperatura večinoma nižja, najbolj pa sta temperaturno odstopala julij 2015 (21,2 °C) in 2014 (17,7 °C). 22. in 23. julija je bila izmerjena najvišja (32,2 °C), 17. julija pa najnižja mesečna temperatura (8,1 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v osmih dneh. V obeh najbolj vročih dneh je bilo na Zaplani bolj vroče kot v nižjem Logatcu, kjer je lokalna kopasta oblačnost iznad Hrušice s senčenjem zniževala temperaturo zraka. Padavine so bile neenakomerno razporejene in razmeroma skromne, saj je padlo le 88,4 mm dežja, kar je 70% dolgoletnega julijskega povprečja. 24. julija, ko je na Zaplani padla polovica mesečnih padavin, se je padavinski maksimum z verjetno nad 100 mm dežja nahajal na območju avtoceste med Logatcem in Vrhniko. Na mesečni ravni sta bili zahodna in vzhodna smer vetra zastopani v približno enaki meri, najbolj vroči dnevi pa so skoraj vedno sovpadli z jugozahodnikom.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2017.

V zadnjem merilnem nizu se temperatura zraka v mraziščih ni spustila pod ledišče, se mu je pa zelo približala. Najhladnejše noči so se zvrstile v dneh pred 20. junijem in okrog 16. julija.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,5 °C izmerjena 16. julija. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 8,2 °C. Negativno temperaturo zraka je v mrazišču preprečila samo sprememba vetra, ki je bila proti jutru zabeležena na zgornji vremenski postaji. Na to kaže tudi podatek, da je bil temperaturni minimum v mrazišču izmerjen že ob 4:30 zjutraj, kar je vsaj eno uro bolj zgodaj kot je to običajno za ta del leta. Sveža jutra so bila še 17. julija (0,9 °C), 18. junija (2,0 °C) in 19. junija (2,8 °C). Najvišja temperatura, 31,2 °C, je bila ob vzhodniku in nato obratu v jugozahodnik izmerjena 9. julija. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 30,9 °C.

V mrazišču se temperatura v letošnjem meteorološkem poletju še ni spustila pod 0 °C. Če bo pri tem tudi ostalo, bo to šele drugo poletje brez izmerjene negativne temperature po začetku meritev leta 2004. To se je do sedaj zgodilo samo v poletju 2008, medtem ko povsem drug ekstrem predstavlja poletje 2006 s kar devetimi hladnimi nočmi.

Letošnji junij, ki je na območju osrednje Slovenije presegel povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 za skoraj 3 °C, je bil za junijem 2003 drugi najtoplejši doslej. Padavine so bile neenakomerno razporejene in na kratke razdalje je prihajalo tako do njihovega pomanjkanja, kot tudi do presežkov.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila zaradi krajšega podatkovnega niza najvišja doslej in je znašala 18,7 °C. Po letu 2006 je bil vsaj do letos najbolj topel junij 2012 ( 18,0 °C), najbolj svež junij pa smo v tem obdobju imeli leta 2009 (16,1 °C). 21. junija je bila izmerjena najvišja (31,9 °C), 9. junija pa najnižja mesečna temperatura (6,1 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v štirih dneh in čeprav je bilo tolikšno število vročih dni v preteklosti že zabeleženo, pa so bili junijski vroči dnevi v minulih nekaj letih redkost, v bolj oddaljeni preteklosti pa bolj izjema kot pravilo. 23. dne v mesecu je bila zabeležena topla noč s temperaturo višjo od 20 °C. Na vremenski postaji na Spodnji Zaplani je bila to četrta topla noč od pričetka meritev in prvič doslej je bila zabeležena v juniju. Padavin, ki so bile časovno ugodno razporejene, je bilo 147,8 mm, kar je v okvirih dolgoletnega junijskega povprečja. Pri tem niso vštete obilne padavine, padle zadnji junijski dan, saj se le-te zaradi praktičnih in zgodovinskih razlogov metodološko prištevajo že v mesec julij. V primerjavi z Logatcem je bil na Zaplani tekom meseca presežek padavin čedalje večji, kjer je bilo ob koncu meseca padavin vsaj 60 mm več kot v krajih južneje od Logatca. Na mesečni ravni je bila najbolj izražena vzhodna smer vetra. Pričakovana nevihtna linija z viharnim zahodnikom je 28. junija zvečer povzročala materialno škodo že na Cerkniškem, medtem ko je območje Logatca obšla.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2017.

O topli ali tropski noči govorimo, ko se na nekem območju najnižja nočna temperatura zraka 2 m nad tlemi ne spusti pod 20 °C. Tople noči so značilne zlasti za urbana središča, pa tudi nekoliko vzpeti svet, od koder se ponoči težji hladen zrak spušča v nižje ležeče doline. Lahko so posledica prevelike prevetrenosti ozračja ob topli zračni masi in prisotnosti nočnih oblakov, ki ovirajo sevanje toplote tal nazaj v vesolje.

Zaradi vetra in deloma tudi oblačnosti se je topla noč 23. junija pojavila tudi v krajih, kjer so tople noči zaradi nastajanja plasti hladnega zraka ob pojavu temperaturnega obrata sicer redke. Na Spodnji Zaplani je bilo ponoči najmanj 20,1 °C, s tem pa je bila na tej lokaciji zabeležena četrta topla noč od pričetka meritev leta 2002. Z izjemo doslej najtoplejše noči 29. julija 2013, ko se je ohladilo le do 21,7 °C, so tople noči na Spodnji Zaplani navadno povezane z vrednostmi malo nad 20 °C. Poleg omenjene sta bili topli noči na Spodnji Zaplani še 14. julija 2011 (20,1 °C) in 8. julija 2015 (20,0). Topla noč v poletju 2011 se ni pojavila povsod istočasno, saj se je julija pojavila le na Zaplani, avgusta pa le v nekoliko nižjih krajih, denimo v Logatcu. Kje so tople noči najpogostejše kaže podatek, da je bilo na najvišjem vrhu Zaplane, na Ulovki, samo v poletju 2015 zabeleženih kar 16 toplih noči.

Današnja topla noč je bila zabeležena skoraj povsod na območju Logatca in v njegovi širši okolici. Izjema je bila Ulovka z minimalno temperaturo 19,3 °C, še precej bolj sveže pa je bilo v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bilo že pred polnočjo izmerjeno 14,5 °C, ob vetru se je temperatura sredi noči povzpela na temperaturo okolice (21,7 °C), do jutra pa se je ponovno spustila na 15,7 °C.

Potek temperatura zraka in veter v noči na 23. junij 2017.

V merilnem nizu med 10. majem in 10. junijem 2017 ni bilo posebnih temperaturnih razmer. Zapisano velja seveda v kontekstu mrazišč, temperatura zraka je namreč dosegla ledišče, ni se pa spustila nižje.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,0 °C izmerjena 19. maja. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,9 °C. V mrazišču so se hladna jutra pojavljala tako v maju, kot tudi še v prvih desetih dneh junija. Med bolj mrzlimi sta bili namreč jutri 9. junija (0,4 °C) in 6. maja (1,0 °C), med 2 in 3 °C pa je bilo izmerjeno precej večkrat. Negativno temperaturo 9. junija je preprečila predvsem višja vlažnost ozračja in tal zaradi padavin v dneh pred tem. Najvišja temperatura, 27,1 °C, je bila ob jugozahodniku izmerjena 1. junija, na prvi dan meteorološkega poletja. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 27,9 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo pogosto hladnejše od Dolince, kar za ta del leta ni običajno. Vzrok gre verjetno iskati v stanju tal, saj je bilo mrazišče Dolinca v maju temeljito očiščeno in pokošeno, mrazišče Dvojček pa je visoka trava poraščala vse do 10. junija. V minulih letih je bila situacija obrnjena, saj Dolinca sploh ni bila košena. 19. maja je bilo v Dvojčku enako mrzlo kot v Dolinci, torej 0,0 °C, v številnih drugih nočeh pa je bilo na tej lokaciji celo za nekaj desetink hladneje.

Med zadnjim merilnim nizom je prišlo v Dolinci do menjave merilne opreme. V Dvojčku, kjer so se meritve zaradi pričakovane košnje začasno prekinile, so posodobitve opreme načrtovane jeseni. Novi termometri so za razliko od starih namenjeni za meritve na prostem, so natančnejši, bolj odzivni in omogočajo precej lažje odčitavanje novih podatkov. S tem je prišlo tudi do sprememb pri prikazu podatkov iz mrazišč na spletni strani Podnebje Zaplane, kar je razvidno na tej povezavi.