Prva polovica letošnje meteorološke zime je bila stanovitna, sončna in izjemno suha, druga sprva zelo mrzla, nato topla. Po temperaturnih razmerah je za nami precej običajna zima, ki je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija hladnejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Višek zimskih razmer je predstavljal januarski mraz, ki pa je v večjem delu minil brez snežne odeje. Zima je bila skopa s snežnimi padavinami in zaradi odsotnosti snežne odeje so izpostavljena tla zmrzovala.

Povprečna zimska temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala -1,0 °C in nad ničlo je bilo v povprečju le februarja. Temperatura se je najvišje povzpela 26. decembra (14,1 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 11. januarja (-16,1 °C). Ta temperatura je šele šesta najnižja od pričetka meritev, a je najnižja izmerjena brez prisotnosti snežne odeje. Absolutni rekord na vremenski postaji Zaplana sploh ni bil izmerjen v kakšni od zadnjih petnajstih zim, temveč se je živo srebro najnižje, do -18,5 °C, spustilo prvi dan meteorološke pomladi 2005, to je 1. marca. Z minulo zimo se je končal niz treh zaporednih milih zim, zaznamoval pa jo je tudi povprečno najhladnejši januar in mesec nasploh od pričetka meritev.

Sicer pa so se tudi v relativno kratkem obdobju obstoja vremenske postaje Zaplana pojavile že precej bolj mrzle zime. Meteorološka zima 2016/2017 je bila namreč kot celota šele tretja najhladnejša, po številu dni z izmerjeno temperaturo pod lediščem je na drugem mestu, po številu dni s celodnevno negativno temperaturo na četrtem, po številu dni s temperaturo pod -10 °C pa je skupaj s še nekaterimi drugimi zimami na tretjem. Ne le, da je bila zima 2005/2006 opazno hladnejša, v primerjavi z letošnjo zimo je bila tudi precej bolj snežena in oblačna.

Zima 2016/2017 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Zimska količina padavin je bila podpovprečna. Padlo je 216,1 mm dežja in snega, kar predstavlja 60% običajnih zimskih padavin. V rekordno suhem decembru je padlo manj kot 0,2% vseh zimskih padavin. Le malo padavin je padlo v obliki snega in tudi najbolj mrzli obdobji v decembru in januarju sta minili v glavnem brez snežne odeje. Med januarskim mrazom so zato tla zmrznila do globine okoli 30 cm. Snežna odeja je bila s 17 cm najdebelejša 25. februarja. Prvi dan s snežno odejo, debelo vsaj 1 cm ob 7. uri zjutraj je bil zabeležen zelo pozno in sicer šele 14. januarja. Do konca meteorološke zime se je sicer zvrstilo 24 dni s snežno odejo. Sodimo lahko, da je bila minula zima ena od najbolj skromno zasneženih zim doslej. Za opis snežnih razmer se sicer ne gre omejevati na meteorološko zimo (december-februar), temveč na zimsko sezono (vključujoč jesen in pomlad), saj lahko veliko snega zapade tudi še v marcu in aprilu.

Zima je skoparila s snegom, ne pa tudi z ivjem na merilnih napravah.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2016/2017.

V decembru je bilo na Ulovki topleje kot na nižje ležečih območjih, medtem ko so bile v drugi polovici zime temperature bolj izenačene. S tem je bila povprečna zimska temperatura na Ulovki in na Spodnji Zaplana podobna. Januar je bil na vremenski postaji Zaplana najhladnejši mesec doslej, povprečna mesečna temperatura je znašala -4,8 °C, na Ulovki pa -5,3 °C. Absolutna najnižja zimska temperatura je bila na obeh merilnih mestih enaka, kar nakazuje na odsotnost ustreznih vremenskih pogojev za mraz na Spodnji Zaplani. To kažejo tudi meritve v mraziščih, saj je bilo v mrazišču Dolinca za to mikrolokacijo skromnih -21,7 °C, vrednost pa je le za 6 °C nižja kot na Ulovki. Za primerjavo je ob rekordnem mrazu decembra 2009 temperaturna razlika med mraziščem in vrhom Ulovke znašala 19 °C. Pod -20 °C se je temperatura v mrazišču spustila trikrat, od tega dvakrat brez prisotnosti snežne odeje. V marsikaterem zasneženem marcu v preteklosti se je temperatura pod -20 °C spustila večkrat kot v celotni minuli meteorološki zimi, navsezadnje pa je bilo v mrazišču v obdobju meritev najbolj mrzlo 1. marca 2005, ko se je predvidoma ohladilo do -32 °C (okvara termometra). Povprečna januarska temperatura v Dolinci je bila -6,9 °C, zaradi zaprtosti in hladnih tal pa se v mrazišču v najtoplejših zimskih dneh ni ogrelo do tako visokih vrednosti kot na preostalih dveh merilnih mestih.

Vremenske razmere v tem obdobju so bile komaj podobne zimskim. Čeprav se je zvrstilo nekaj jasnih noči pa za ta letni čas posebnega mraza ni bilo, poleg tega so bila mrazišča v najbolj mrzli noči precej skromno zasnežena. Zabeležena pa je bila noč, v kateri so bila mrazišča od svoje višje okolice hladnejša za 10 °C.

Najnižja temperatura -14,7 °C je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 26. februarja. Na vremenski postaji Zaplana, na 21 m večji nadmorski višini, je bilo v isti noči -4,4 °C in po daljšem času je bila zabeležena temperaturna razlika večja od desetih stopinj. Poleg najhladnejše noči se je v mrazišču pod -10 °C ohladilo še dvakrat. Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 11,8 °C, je bila izmerjena v kar štirih dneh. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v tem obdobju najtopleje 17. februarja, ko se je ob jugozahodniku ogrelo do 11,6 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo topleje kot v Dolinci, vendar so bili tudi primeri, ko je bilo to mrazišče po nočnem temperaturnem minimumu hladnejše. Podrobnejša primerjava podatkov razkriva tudi, da je bilo v Dvojčku vsaj v prvem delu nočnega ohlajanja nekajkrat za vsaj stopinjo Celzija bolj mrzlo kot v Dolinci. V ustreznih vremenskih pogojih, ki pa jih v minulih nekaj zimah ni bilo, so v Dvojčku predvidene opazno nižje minimalne temperature kot v Dolinci. V okvir ustreznih vremenskih pogojev uvrščamo popolnoma zasneženo mrazišče vključujoč prisojna pobočja, čim bolj debelo in puhasto snežno odejo z veliko ujetega zraka, čim nižjo vlažnost zraka, odsotnost vetra in čim manjšo količino oblačnosti.

26. februarja je bil zrak v mraziščih za 10 °C hladnejši kot v okolici.

Februar je bil na območju osrednje Slovenije za kar 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Po mrazu torej ni sledil januarju in pogoste padavine so bile večinoma v dežju. Skromne snežne razmere so se tako nadaljevale tudi v zadnjem mesecu meteorološke zime.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 2,5 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). 17. februarja je bila izmerjena najvišja (11,6 °C), 15. februarja pa najnižja mesečna temperatura (-5,9 °C). Negativna temperatura je bila izmerjena v 17 dneh meseca, nad ničlo se ni ogrelo v štirih dneh. Padavin je bilo skoraj dvakrat več kot je običajno in sicer 155,9 mm. Deževno je bilo na začetku in v samem izteku meseca, sredina februarja pa je minila ob skromnih padavinah, vendar takrat tudi v obliki snega. Zabeleženo je bilo le 6 dni s snežno odejo, največ snega, skromnih 17 cm, pa je bilo izmerjeno 25. februarja. Pojavila se je tudi poledica in čeprav je bila le-ta izrazitejša v vzhodnem delu države, pa je 9. in 10. februarja nekaj nevšečnosti povzročala tudi na Zaplani. Na mesečni ravni je prevladovala zahodna smer vetra, zaradi večje vlažnosti in nizkih temperatur je bil v štirih dneh merilec vetra vsaj deloma obdan tudi v led.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2017.

Čeprav so bile vremenske razmere v tem obdobju povsem zimske, pa mraziščem niso prinesle rekordnega mraza. Jasno nočno nebo, odsotnost močnejšega vetra, nižja vlažnost ozračja in suh, novozapadli sneg so tisti dejavniki, ki v mraziščih omogočajo najnižje temperature zraka. Omenjeni dejavniki v zadnjem merilnem obdobju niso bili izpolnjeni.

Najnižja temperatura, -21,5 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 21. januarja in je bila celo nekoliko višja od tiste, ki je bila v prejšnjem merilnem obdobju izmerjena še brez prisotnosti snega. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -12,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču še 22. januarja (-19,8 °C), še nekajkrat pa se je ohladilo nekoliko pod -15 °C. Najtopleje je bilo 3. februarja, ko se je ob dežju in jugozahodniku temperatura v mrazišču povzpela do 8,6 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 8,3 °C.

V sosednjem mrazišču, Dvojček, je ob prisotnosti snežne odeje navadno bolj mrzlo kot v Dolinci, vendar je bilo tokrat drugače, saj je bila tu z -20,2 °C 21. januarja kljub snegu izmerjena nekoliko viÅ¡ja temperatura. Pri tem je potrebno omeniti poplavljeno dno mrazišča. Zaradi zamrznjenih tal padavinska voda po deževju ni odtekla, majhnega jezera pa nato novozapadli sneg ni prekril v celoti. Zaledenelo jezero na dnu mrazišča Dvojček je vztrajalo tekom celotnega merilnega obdobja in je – v smislu izolacije pred toplejÅ¡imi tlemi ima led večjo toplotno prevodnost od snega – zagotovo vplivalo tudi na nekoliko viÅ¡jo temperaturo zraka. PodrobnejÅ¡i podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Del zamrznjenega jezera v mrazišču Dvojček.

Januar 2017 je Sloveniji prinesel pravi zimski mraz. Čeprav ni bilo zabeleženih temperaturnih ekstremov pa je nizko mesečno povprečje tisto, ki je izrazito odstopalo od razmer v zadnjih 30 letih. Na območju osrednje Slovenije je bil januar za 4 °C hladnejši kot v referenčnem obdobju 1981-2010 in odveč je omeniti, da je bilo bolj mrzlo tudi od običajnih razmer v minulem stoletju. V večjem delu države je mraz minil ob skromni snežni odeji, v začetnem obdobju pa ponekod celo brez nje, kar je imelo za posledico zmrzovanje tal.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila -4,8 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala januar 2007 (3,6 °C) in januar 2010 (-3,5 °C). 1. januarja je bila izmerjena najvišja (8,0 °C), 11. januarja pa najnižja mesečna temperatura (-16,1 °C). Čeprav je to šele šesta najnižja temperatura od pričetka meritev, gre hkrati za svojevrsten dogodek, saj ob odsotnosti snega še nikoli ni bilo tako mrzlo. Negativna temperatura je bila izmerjena v vseh dneh meseca, nad ničlo se ni ogrelo v 22 dneh, pod -10 °C pa se je temperatura spustila v 9 dneh. Padavin je bilo 59,8 mm, kar predstavlja dobro polovico januarskega povprečja. Ko je mraz že pošteno pritisnil so takrat še vedno kopna tla zmrznila 30 cm globoko. Še hujše razmere so bile v mraziščih, kjer se je temperatura zraka brez prisotnosti snega spustila vse do -22 °C. Do nastanka snežne odeje je prišlo šele 13. januarja, tega dne je tudi dosegla maksimalno višino 17 cm. Zadnji dan meseca je zaradi mrzlih tal in dežja prišlo do poledice, zaradi pozitivne temperature zraka pa ni bilo žleda. Pogost pojav je bila megla, ob kateri je na drevju nastajalo ivje. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri, zaradi večje vlage in nizkih temperatur pa je bil merilec vetra nekaj časa tudi zamrznjen.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2017.

Januar 2017 je odstopal po mesečnem povprečju, ne pa tudi po absolutnih ekstremih. Doslej najhladnejši mesec je bil februar 2012 s povprečno temperaturo -3,7 °C, letošnji januar pa je bil še za stopinjo bolj mrzel. Zabeleženo je bilo doslej največje število dni, v katerih se temperatura ves dan ne povzpne nad ledišče. Po drugi strani je bila najnižja izmerjena temperatura na postaji Zaplana, -16,1 °C, šele šesta najnižja v zadnjih 15 letih in tudi v mraziščih je bilo za skoraj 10 °C manj mrzlo od dosedanjih rekordnih vrednosti. Po večini kriterijev je bilo v februarju 2012 bolj mrzlo kot letos, vendar se je takratno mrzlo obdobje pričelo že v januarju, kasnejša otoplitev pa je močno dvignila februarsko temperaturno povprečje. Zaradi povečane vetrovnosti in premešanega ozračja so bile temperature v hribih nižje kot po nižinah, medtem ko je bilo letos zaradi temperaturne inverzije ravno obratno. Mrzlo obdobje v minulem januarju je zaznamovala vmesna otoplitev, nasprotno pa mraz v letu 2012 ni popuščal skozi celotno obdobje. Spodaj je primerjava dveh mrzlih obdobij in sicer mraza med 25. januarjem in 15. februarjem 2012 (22 dni), ter mraza med 6. in 30. januarjem 2017 (25 dni).

Bistvene značilnosti mrzlega obdobja:              2012 / 2017

• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod 0 °C:       20 / 21
• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod -5 °C:      13 / 10
• dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C:   14 / 9
• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod -10 °C:     3 / 0
• dnevi s povprečno temperaturo pod -10 °C:             6 / 3
• absolutna najnižja temperatura (°C):                 -14,4 / -16,1
• povprečna temperatura obdobja (°C):                  -7,9 / -6,0
• zmrzovanje tal ob odsotnosti snega:                      da / da
• občutek mraza zaradi vetra:                                večji / manjÅ¡i
• stopnja pojavljanja megle in visoke vlažnosti:   nizka / visoka

V merilnem obdobju med 2. decembrom 2016 in 12. januarjem 2017 so bile vremenske razmere v splošnem ugodne za nizke jutranje temperature zraka. Vendar so bile na prvi pogled ugodne razmere kot krof brez marmelade, saj je, kot že velikokrat doslej, ob največjem mrazu manjkala snežna odeja. Ob enako mrzli zračni masi lahko prisotnost snega v mrazišču pomeni skoraj 10 °C nižjo temperaturo, medtem ko je učinek snežne odeje na temperaturo v okolici mrazišča manjši.

Najnižja temperatura, -21,7 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 7. januarja, ko je bilo na vremenski postaji Zaplana -16,1 °C. Od pričetka meritev se ob kopnih tleh v mrazišču še nikoli ni ohladilo pod -20 °C. Nizka temperatura zraka je bila še 11. januarja (-21,5 °C), 9. januarja sredi noči (-17,2 °C), 1. januarja (-16,6 °C) in 31. decembra (-16,1 °C). Najtopleje je bilo 9. in 28. decembra, ko se je temperatura v mrazišču povzpela do 10,7 °C. V obeh primerih se je nato do naslednjega jutra ohladilo pod -10 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bila maksimalna temperatura višja, saj je bilo 26. decembra 14,1 °C. Ob kratkem svetlem delu dneva in nizkem stanju Sonca je v senčnem mrazišču podnevi pričakovano hladneje kot v bolj osončeni okolici. Posebnost zadnjega merilnega obdobja je vsekakor globoka zamrznitev tal, ki je najverjetneje presegla globino 30 cm, kolikor je znašala v toplejši okolici mrazišč.

Tudi v sosednjem mrazišču Dvojček je temperatura dvakrat padla pod -20 °C, najbolj mrzlo pa je bilo z -20,9 °C 11. januarja. Ker se v tem mrazišču zares nizke temperature pojavijo šele ob prisotnosti snega je bil Dvojček v prvi polovici letošnje skromno zasnežene meteorološke zime pričakovano ves čas toplejši od Dolince. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Leto 2016 se je pričelo s toplim vremenom, v pozni pomladi pa je prišlo do velikega vremenskega preobrata s snegom do nižin in pozebo. V nadaljevanju so sicer ugodno razporejene padavine pri marsikom pustile vtis mokrega poletja. Po hladnejšem oktobru in mokrem novembru smo ob koncu leta pod vplivom vztrajnega anticiklona, tokrat že drugič zapored, beležili daljše obdobje ustaljenega vremena brez padavin. Medtem, ko je bilo v osrednji Sloveniji leto za stopinjo Celzija toplejše od povprečja v obdobju 1981-2010, pa se je letna višina padavin približala povprečju.

Aprilski sneg obkroža ozelenelo vegetacijo – vremenski dogodek leta 2016?

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,5 °C in je bila med najvišjimi doslej. Absolutna najnižja temperatura je bila -12,2 °C (19. januar), najvišja 31,4 °C (11. julij). Po kriteriju povprečne mesečne temperature so bili toplejši meseci kot je to običajno zlasti februar, julij, september in april, mesec oktober je bil po drugi strani opazno hladnejši v primerjavi z zadnjimi leti in celo primerljiv z razmerami v prejšnjem stoletju. Obdobje med zadnjo in prvo zmrzaljo je bilo v minulem letu še posebej kratko, saj se je v meteorološki hišici na višini dveh metrov od tal temperatura spomladi zadnjič spustila pod ledišče 30. aprila, v jeseni pa prvič že 6. oktobra. Pri tleh se je temperatura pod ničlo spustila še dva tedna zatem, ko je bila nazadnje izmerjena na večji višini v meteorološki hišici.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2016.

Leto 2016 je bilo kljub suhemu koncu običajno namočeno. V dvanajstih mesecih skupaj je padlo 1701,5 mm padavin. Izmerjene padavine ustrezajo 90 % dolgoletnega povprečja na bližnjih meteoroloških postajah z daljšim merilnim nizom. Po mokroti so najbolj izstopali meseci februar, maj, junij, november in zaradi lokalnih nalivov na Zaplani tudi avgust. Po sušnosti so izstopali julij, september in zlasti december, ki bo ostal z vsega 0,4 mm padavin zapisan kot najbolj suh mesec od pričetka meritev. Najvišja snežna odeja, visoka 31 cm, je bila izmerjena 13. februarja, ki pa bi kaj kmalu bila presežena ob koncu aprila, ko je močni ohladitvi sledilo sneženje z 29 cm snega. V drugi polovici leta, že v zimski sezoni 2016/2017, kljub večkratnemu sneženju snežne odeje ni bilo več. Posledica anticiklona je bila izdatna osončenost v zadnjem mesecu leta, ko pa je bila, za razliko od decembra 2015, zaradi pogostega vzhodnega prizemnega vetra temperatura na Zaplani precej nižja.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2016 v primerjavi s preteklimi leti.

Primerjava z minulimi leti razkriva, da leto 2016 po nobenem kriteriju ni posebej izstopalo. Nekoliko manjše je bilo število vseh značilnih meteoroloških dni, tako s temperaturo višjo od 25 in 30 °C, kot tudi takih s temperaturo nižjo od 0 in -10 °C. Mrzlih dni je v zadnjem času vse manj in predvsem zaradi pomanjkanja snega se tudi v mraziščih, kljub nekaterim mrzlim frontam, v lanskem letu ni ohladilo pod -20 °C. Po drugi strani pa v mrazišču Dolinca le redko katero poletje mine povsem brez mraza in tudi poletje 2016 ni bilo izjema, saj se je 12. avgusta temperatura spustila pod ničlo.

Leto 2016 na vremenski postaji Zaplana.

Minuli december je bil v meteorološkem smislu podoben decembru 2015. Drugič zapored je vladalo ustaljeno in sončno vreme brez padavin, nasprotno je bila zaradi pogostejših in suhih prodorov hladnega zraka, drugačnega položaja anticiklona in posledično drugačnih prizemnih zračnih tokov temperatura zraka opazno nižja kot v letu 2015. Na območju osrednje Slovenije je bilo decembrsko povprečje za 2 °C nižje kot v referenčnem obdobju 1981-2010.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je bila -0,6 °C. V zadnjih letih je hladnejÅ¡e vreme vse redkejÅ¡e in kratkotrajnejÅ¡e, zadnji mesec z nižjo povprečno temperaturo je bil tako Å¡ele februar 2013. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala december 2006 (3,6 °C) in december 2010 (-1,7 °C). Negativna temperatura je bila izmerjena v skoraj vseh dneh meseca in samo 9. decembra se temperatura ni spustila pod 0 °C. Nad ničlo se ni ogrelo v sedmih ledenih dneh, pod -10 °C pa se je temperatura spustila zgolj v zatiÅ¡nih krajih, denimo v Logatcu. 26. decembra je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najviÅ¡ja, 31. decembra pa najnižja mesečna temperatura in sicer 14,1 °C oz. -8,5 °C. 23. december si bomo zapomnili po izjemno pestri temperaturni sliki. Medtem, ko je bilo na Zaplani podnevi največ -3,6 °C, se je na zahodu države ogrelo do 18 °C. Podobno kot marsikje drugod je tudi na Zaplani minil najbolj suh mesec od pričetka meteoroloÅ¡kih meritev, saj je bilo v celem mesecu izmerjeno le 0,4 mm padavin. 14. dne v mesecu je merilec dežja zabeležil taljenje slane, 26. dne pa taljenje slane in ivja. ViÅ¡ek zimskega vremena je bilo megleno vreme z nastajajočim ivjem med 19. in 24. decembrom, ko je bila temperatura ves čas pod lediščem. Na začetku tega obdobja je padlo nekaj snežink, sicer pa je do nastanka snežne odeje v tistih mrzlih dneh priÅ¡lo zgolj lokalno, pod vplivom bližnjega umetnega zasneževanja ali s praÅ¡nimi delci onesnaženega zraka, ki se je z vetrom dvigal ob reliefnih ovirah. TakÅ¡en primer je bilo zmerno sneženje 22. decembra, ki je pobelilo ožje območje Kalc pri Logatcu. Na Zaplani božično novoletni prazniki vendarle niso bili povsem “zeleni”, saj je odpadlo decembrsko ivje zavoljo mrzlega in suhega vremena tla ponekod prekrivalo Å¡e prve dni januarja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2016.

V krajih z dolgotrajno meglo in mrazom je v zadnjih dneh nastajalo ivje. Območje s pogostim pojavljanjem ivja je običajno tudi Zaplana in tudi tokrat ni ni bilo nič drugače. Narava je okrasila samo sebe, žal pa bo svoje okrasje (pre)hitro tudi pospravila za seboj.

Oblačni pokrov je nad celinskim delom Slovenije več dni segal do nadmorske višine okrog 900 m, danes pa se je začel spuščati, podnevi nepričakovano tudi trgati. V višjih legah je bilo jutro zelo toplo, v nižinah pa se je zadrževal precej hladnejši zrak. Že tako topel zrak se je iz višjih leg v obliki burje spuščal proti Vipavski dolini in Krasu, ter se pri tem še dodatno grel in sušil. V jutranjih urah je bilo v Postojni, kjer je zrak z vzhodnikom skozi Postojnska vrata prodiral iz notranjosti Slovenije, izmerjeno -6 °C, v Podnanosu v Vipavski dolini, kjer je pihala burja, pa kar 14 °C. Podnevi je povsod posijalo Sonce in temperatura zraka je na nekaterih vremenskih postajah presegla 15 °C, medtem ko je bilo najhladneje ob robovih jezer hladnega zraka, denimo na Vrhniškem. Najvišja dnevna temperatura je na zahodu države presegla 18 °C, nasprotno je bilo na vremenski postaji Zaplana največ -3,6 °C.

Zaradi prehajanja megle iznad Vrhnike je bilo ivje na Zaplani obilno in zraslo je do dolžine 6 cm. V gozdu so bila tla na prvi pogled zasnežena, v resnici pa so bila prekrita z ivjem, odpadlim zaradi vetra. Ob sončnem vremenu se je ivje po Sloveniji z drevja večinoma obletelo, vsaj na Spodnji Zaplani pa se je veliki meri ohranilo.

Merilnik smeri in hitrosti vetra.

Z odpadlim ivjem prekrita tla.

Kljub sončnemu popoldnevu je ivje dočakalo večerno zarjo.

Viri:

• ARSO-meteo.si

V začetku decembra 2014 se je pojavil žled v krajih nad 700 m nadmorske višine. Na območju Zaplane je bilo to predvsem na Ulovki, na še višjih območjih pa je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa in s tem je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takšnih območij je bil Javornik nad Idrijo (1240 m), ki ga je bilo mogoče v povsem zimski preobleki občudovati z bližnje in daljne okolice ter tudi z Zaplane.