Mesec dni po decembrskem mrazu smo bili deležni še nizkih temperatur v začetku februarja. V mrazišču Dolinca je bilo v dneh po novem letu pogosto pod -10 °C, pod -15 °C pa je temperatura padla šele ob februarski ohladitvi. 3. februarja je bilo -18,4 °C, 2. februarja -17,4 °C, 7. februarja malo pred polnočjo pa je bila izmerjena najnižja temperatura merilnega obdobja med 2. januarjem in 9. februarjem in sicer -23,1 °C (po alkoholnem minimalnem termometru -23,5 °C). V nadaljevanju noči je zaradi pooblačitev temperatura zraka pričela naraščati. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v isti noči ohladilo na -12,5 °C. Najvišja temperatura v merilnem obdobju je bila v Dolinci izmerjena 18. januarja, ko je bilo ob zahodniku 10,2 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 10,7 °C.

Zadnji merilni niz je bolj kot zaradi neizrazitega februarskega mraza pomemben za primerjavo mrazišča Dolinca s sosednjim mraziščem Dvojček. Å e nikoli doslej se ni zgodilo, da bi v času pravega zimskega mraza meritve pod istimi pogoji potekale v obeh mraziščih hkrati. Že pred leti je kazalo na to, da je ob prisotnosti snežne odeje Dvojček hladnejÅ¡i od bolj znane Dolince – tu meritve potekajo že 12. leto – toda dokončni odgovor je dal Å¡ele zadnji niz podatkov. ÄŒeprav je bil decembrski mraz ugodnejÅ¡i za primerjavo obeh mrazišč pa je takrat v Dvojčku priÅ¡lo do okvare termometra.

Mrazišče Dvojček v mesečini – slika je nastala 7. februarja malo pred polnočjo, v času temperature -23 °C v mrazišču in okoli -10 °C nad njim.

V najhladnejši noči na 7. februar je bilo v Dvojčku za desetinko stopinje C topleje kot v Dolinci. Višji minimum od tistega v Dolinci je bil posledica vzhodnega vetra, ki je premešal plitvo temperaturno inverzijo v Dvojčku, medtem ko se je v bolj zatišni Dolinci temperatura zraka še nekaj časa spuščala. Pred omenjenim vetrom je bilo sicer v Dvojčku za 1 °C hladneje. To je bila edina noč, v kateri je bila Dolinca hladnejša, v preostalih nočeh s snežno odejo je bil hladnejši Dvojček. V noči na 2. februar je bilo v Dvojčku celo za 1,7 °C hladneje kot v Dolinci. Hitrejše in izrazitejše ohlajanje ozračja v Dvojčku glede na obliko mrazišča ni presenečenje, saj ponoči iz plitve in bolj odprte kraške kotanje toplota bolj neovirano izhaja nazaj v vesolje kot iz bolj zaprte Dolince.

Primerjava obeh mrazišč za noč na 2. februar 2015.

V januarju je prevladovalo pretoplo, vendar v primerjavi z meseci pred tem manj mokro vreme. Zima se je poslovila že na začetku meseca, ponovno pa se je vrnila šele ob njegovem izteku. Na območju osrednje Slovenije je januar za 3 °C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1961-1990.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 1,6 °C je bil letošnji januar na vremenski postaji Zaplana med najtoplejšimi doslej. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 3,6 °C januar 2007, z -3,5 °C pa najhladnejši januar 2010. Najnižja temperatura minulega meseca (-13,1 °C) je bila izmerjena 1. januarja, najvišja (10,7 °C) pa 18. januarja. Pod ničlo se je temperatura spustila v 20 dneh, ves dan je pod lediščem vztrajala v 4 dneh, enkrat pa se je spustila pod -10 °C. Padlo je 73,6 mm padavin, kar predstavlja 70 % dolgoletnega povprečja za mesec januar na vremenski postaji v bližnjih Rovtah. Snežna odeja je Zaplano pokrivala prvo tretjino, nato pa le še zadnja dva dneva meseca. Pred sneženjem 30. januarja so bila kopna tudi najbolj zatišna in senčna mrazišča. Omenjenega dne je zapadlo 37 cm snega, ob prehodu majhnega, a izrazitega ciklona iznad severnega Jadrana pa je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najnižja vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev, vsega 973 hPa. Na mesečni ravni sta bila na vremenski postaji Zaplana v skoraj enakem deležu zastopana tako vzhodni, kot tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2015.

Na obletnico katastrofalnega žledoloma v februarju 2014 je bil za oddajo Slovenska kronika na Televiziji Slovenija posnet tudi prispevek o žledu in vremenski postaji na Zaplani. Omenjeni prispevek je na voljo v arhivu TV Slovenija (začetek prispevka na 7 min in 17 s).

Kot dolgoletnemu opazovalcu in raziskovalcu podnebja na Zaplani (skoraj 20 let) in vsaj dvajsetim primerom večinoma manjšega žledenja po letu 1996 mi je pojav žleda dobro poznan. Na mogoč februarski žled sem na osnovi prosto dostopnih vremenskih kart in ostalih izračunov postal že 24. januarja lani, o čemer se je lahko prepričala tudi televizijska ekipa (žled se je na Zaplani sicer prvič pojavil 31. januarja). Kombinacija toplega zraka v višinah, hladnejšega zraka pri tleh in padavin je namreč potencialno nevarna situacija za žled, do katerega je v preteklosti najpogosteje prihajalo ravno na območju Notranjske. V dneh pred pričakovanim dogodkom je postajala situacija vse bolj jasna, skrb pa je vzbujalo dejstvo, da je za območje Zaplane kazalo na stalen dotok hladnega zraka iz severovzhoda in da ni kazalo običajne otoplitve z vdorom toplega jugozahodnega vetra v nižine. Na podlagi te informacije in izkušenj sem na Zaplani pričakoval stalno negativno temperaturo zraka. To je pa ob pričakovanem prehajanju snega v dež pomenilo katastrofo, saj se je sneg v toplejših višinah stalil v dež, ta podhladil v hladnejši plasti ozračja v nižjih nadmorskih višinah in šele ob stiku s tlemi zmrznil v ledeni oklep. Dejanske razmere so bile še precej slabše od izračunov meteoroloških modelov, več je bilo padavin in ob nižji temperaturi je bilo posledično veliko širše tudi območje žledenja. Osebne priprave na žledolom so bile tudi posledica slabih izkušenj s preteklimi žledolomi, posebej tistim januarja 1997.

V meteorološkem smislu je podnebje na Zaplani specifično zaradi njenega zaledja in ne zaradi njene relativno majhne nadmorske višine 500-800 m. Posebno velik vpliv ima na vremenske razmere v zimskem času bližnje Ljubljansko barje, od koder zlasti prek Spodnje Zaplane v tanki prizemni plasti doteka hladnejši zrak.

Položaj Zaplane glede na bližnjo okolico (iz diplomskega dela Topoklima Zaplane).

Zabeleženi pojavi žledenja na Zaplani v preteklosti:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)