Meteorološka zima 2014/2015 je bila na območju osrednje Slovenije večinoma peta najtoplejša v dobrega pol stoletja. Od dolgoletnega povprečja je odstopala za 3 °C, v primerjavi s prejšnjo zimo pa je bila ugodnejša z vidika sončnega obsevanja, manjše količine padavin in vsaj v nižjih legah odsotnosti žleda. Kljub visokemu temperaturnemu povprečju ni izostalo niti kakšno izrazitejše zimsko obdobje s snegom in mrazom.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 1,2 °C in z negativno povprečno temperaturo komaj -0,1 °C se je ponašal le mesec februar. Temperatura se je najnižje spustila do -15,5 °C, kar je šele šesta najnižja izmerjena vrednost doslej. V zadnjih trinajstih zimah se nikoli ni ohladilo bolj kot 1. marca 2005, ko je bilo na prvi dan meteorološke pomladi izmerjeno kar -18,5 °C. Od pričetka rednih temperaturnih meritev na Zaplani je samo zima 2005/2006 po povprečni temperaturi spominjala na hladnejše zime v preteklosti, hkrati pa sta se v tem istem obdobju zvrstili dve najtoplejši zimi v vsaj zadnjega pol stoletja.

Zima 2014/2015 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Količina padavin je bila podpovprečna, padlo je 292,8 mm padavin kar predstavlja 80 % zimskega povprečja na meteorološki postaji v Rovtah. Povprečno namočen je bil samo mesec februar, ki je bil z vidika trajanja snežne odeje in povprečne temperature tudi najbolj zimski mesec v minuli zimi. Beležili smo dve zimski obdobji s snegom in mrazom. V dneh okoli novega leta je bilo nekoliko manj snega in več mraza, v februarju pa ravno obratno. Snežna odeja je bila z 52 cm najdebelejša 5. februarja. V decembru se je žled na območju Zaplane pojavil na Ulovki, nižje je zgolj deževalo.

Topla zima je poskrbela tudi za takšne prizore.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane) in mrazišča Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2014/2015.

Povprečna zimska temperatura je bila negativna le v mrazišču Dolinca, sicer pa je bila v letošnji zimi vremenska ločnica pogosto nad okoli 800 m nadmorske višine. V decembru je nad to višino žledilo, v februarju pogosto snežilo, nižje pa v obeh primerih deževalo. Na Ulovki je bilo posledično precej več ledenih dni kot na nižjih območjih Zaplane. Največje število dni z zelo nizkimi temperaturami je bilo pričakovano v območju temperaturne inverzije na Spodnji Zaplani in seveda v mrazišču Dolinca, kjer izmerjena temperatura -28 °C velja za drugo najnižjo doslej.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

V obdobju med 9. februarjem in 6. marcem je snežna odeja počasi kopnela. Čeprav se je najdlje zadržala na območju mrazišč pa so bila ta ob največjem mrazu 19. februarja že deloma kopna in zato v njih tudi ni bilo zelo nizkih temperatur. V mrazišču Dolinca je bilo v omenjenem jutru -17,0 °C, na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, pa -7,8 °C. V Dolinci se je izrazito ohladilo še naslednji dan, 20. februarja (-15,5 °C), medtem ko se je v nekaj preostalih nočeh komajda ohladilo pod -10 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 3. marca, ko je bilo ob vzhodniku 10,8 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 8,8 °C.

V mrazišču Dvojček je bilo skoraj vseskozi topleje in v obeh najhladnejših nočeh so bile prisotne motnje zaradi vetra. 19. februarja sredi noči je bila izmerjena najnižja temperatura -14,7 °C.

Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo se je pomikalo proti jugovzhodu in zaradi njegove globine so obstajale velike tlačne razlike. Bilo je zelo vetrovno, nad Slovenijo je dotekal hladen in suh zrak z močnimi severovzhodnimi tokovi. Zaradi oddaljenosti ciklona so bile v Sloveniji padavine pičle, veliko padavin pa je tudi v obliki snega padlo južno od nas.

V četrtek 5. marca je bil na vremenski postaji Zaplana izmerjen sunek severovzhodnega vetra 52 km/h. Zaradi slabÅ¡e kakovosti vetromera – meritve potekajo le vsakih 14 sekund – je bila realna hitrost vetra verjetno čez 60 km/h. Meritve vetra prav tako ne potekajo na najbolj vetrovnem območju, bolj prevetreni so odprti travniki, v primeru severovzhodnika pa je na Zaplani znano vetrovno območje Planina nad Vrhniko oz. tamkajÅ¡nji razgledni stolp. Na vremenski postaji Logatec je bil najmočnejÅ¡i izmerjeni sunek vetra 48 km/h, Petkovec 35 km/h, Å entjoÅ¡t nad Horjulom 48 km/h in Medvedje Brdo 59,5 km/h. Zadnje tri postaje so sicer opremljene z veliko boljÅ¡im merilnikom vetra, zaradi njune mikrolokacije pa sta postaji Petkovec in Medvedje Brdo pod manjÅ¡im vplivom severovzhodnika. Na Zaplani je bila zaradi vetra ugotovljena manjÅ¡a gmotna Å¡koda.

V bližnji preteklosti je bil na Zaplani že večkrat zabeležen močan veter. Najmočnejši sunek vetra 59 km/h je bil z enakim merilcem vetra kot tokrat izmerjen 23. novembra 2005. Močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan nevihtni piš. Najmočnejši vetrovi so spremljali tornado 23. avgusta 1986, ko naj bi po nekaterih ocenah v nekaj 100 m širokem pasu sunki vetra presegali 200 km/h. H takratni gmotni škodi je veliko prispeval zlasti vrtinčast veter.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Februar je bil z dolgotrajno snežno odejo in negativno povprečno temperaturo zraka najbolj zimski mesec pravkar minule meteorološke zime. Kljub temu je bil nadpovprečno topel in je na območju osrednje Slovenije za pol stopinje C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1981-2010.

S povprečno mesečno temperaturo zraka -0,1 °C je bil letošnji februar na vremenski postaji Zaplana med bolj običajnimi. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 3,9 °C februar 2007, z -3,7 °C pa najhladnejši februar 2012. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-12,5 °C) je bila izmerjena 8. februarja, najvišja (9,3 °C) pa 20. februarja. Pod ničlo se je temperatura spustila v 22 dneh, ves dan pa je pod lediščem vztrajala v šestih dneh. Padlo je 79,8 mm padavin, kar je skladno s povprečjem za mesec februar na vremenski postaji Rovte. Snežna odeja je bila z 52 cm najdebelejša petega dne v mesecu in ob pričakovani novi obilni pošiljki snega bi se lahko snežna odeja odebelila tudi do enega metra. Kljub temu, da se nas je ta nova obilna pošiljka izognila in da je kasneje sledila tudi odjuga je snežna odeja Zaplano pokrivala skoraj ves mesec, čeravno se je v senčnih legah zavlekla tudi še v marec. Ob izmeničnem taljenju in zmrzovanju se je snežna odeja dobro predelala in kot taka je bila zelo odporna na taljenje v času toplejšega vremena v drugi polovici meseca. Na mesečni ravni je bil na vremenski postaji Zaplana prevladujoč veter vzhodnih smeri.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2015.