Category: Vremenska kronika

Sneženje 27. aprila 2016

Hladna fronta nas je 27. aprila popoldne v kratkem času ponesla iz pretople pomladi v zapoznelo zimo. Nad Slovenijo je prevladoval predfrontalni jugozahodni zračni tok z občasnimi rahlimi padavinami in temperaturo zraka med 10 in 15 °C. Nekaj ur pred pričakovanji je severovzhodni del države že preplavil mrzel polarni zrak, ki se je nato širil proti jugozahodu. V krajih, ki jih je mrzel zrak dosegel prej je bilo precej hladneje kot v krajih v topli zračni masi pred ohladitvijo. Razlike v temperaturi zraka so bile po Sloveniji izjemno velike in so med kraji na podobni nadmorski višini dosegle celo 15 °C.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo pred fronto še 10 °C, v zgolj uri pa je dež že prešel v sneg. Kljub pogostim nevihtam – grmelo je še pozno v noč – so bile padavine ob samem prehodu fronte skromne. Temperatura zraka je hitro padla pod ledišče in večina manj mokrega, zrnatega snega je padlo ob temperaturi -1 °C. V večernih urah so nastajala vedno nova padavinska območja nad skrajno zahodno Slovenijo in se širila v notranjost države. Ob tem je prejela Zaplana velik del celotnih snežnih padavin in v poznih večernih urah je bila snežna odeja debela 29 cm. Maksimalna višina snega minule zime (31 cm) bi bila torej kmalu presežena konec aprila.

 

sneg122

 

V času sneženja je bila vegetacija večinoma že olistana, kljub veliki količini snega pa do snegoloma ni prišlo. Za konec aprila je sneženje izstopalo predvsem po nižji temperaturi zraka, na Zaplani je namreč snežilo pri -1 °C in ne malo nad ničlo, kot je običajno za sneženja izven osrednje zimske sezone. Sneg je bil le zmerno moker in tako ni prišlo do snegoloma, kar se je ob manjši količini snega zgodilo po nižinah. Tudi sicer je po žledolomu 2014 na Zaplani manjša verjetnost za dodatne, večje poškodbe drevja.

 

sneg123

 

V preteklosti je bilo na Zaplani aprilskega snega že tudi precej več, vendar je bilo letošnje sneženje za zadnjo tretjino aprila med najobilnejšimi doslej, predvsem pa je zajelo večji del države vključno z nižinskim svetom. Na logaškem je bilo v preteklosti več kot 20 cm snega izmerjeno tudi še v maju. Od obstoja vremenske postaje Zaplana je bilo na tej lokaciji najkasnejše sneženje (dež s snegom) zabeleženo 30. maja 2006.

 

 

Močan jugozahodnik, 11. januar 2016

V ponedeljek, 11. januarja popoldne in v prvem delu noči na torek je pihal okrepljen jugozahodni veter, ki so ga spremljali tudi močni nalivi s sodro. Na vremenski postaji Zaplana je od polnoči padlo 40 mm padavin, ob večernem prehodu nevihtne linije pa je bil izmerjen sunek zahodnega vetra s hitrostjo 57,5 km/h. Na vremenski postaji Medvedje Brdo nad Logatcem je pihal veter s hitrostjo 101,4 km/h.

Na Zaplani je bila realna hitrost vetra višja od izmerjene. Vzrok je merilna oprema in njena postavitev. Merilnik vetra namreč hitrost vetra beleži v 14-sekundnih časovnih intervalih in verjetnost, da zabeleži najmočnejši sunek vetra je tako precej majhna. Vetromer je postavljen tudi v delnem zatišju pred vetrovi jugozahodnih smeri, čeprav so se razmere po žledolomu v februarju 2014 nekoliko spremenile.

Od jeseni leta 2005 je bil najmočnejši veter na vremenski postaji Zaplana izmerjen 23. novembra 2005, ko je pihal severovzhodni veter s hitrostjo 59 km/h. Močan južni veter je bil zabeležen tudi 30. novembra 2009, 5. marca 2015 močan vzhodni veter, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan zahodnik ob nevihti. V času močnih vetrov 29. junija 2005 in 16. novembra 2002 še ni bilo meritev vetra.

 

Viri podatkov:

 

Žled 5. januarja 2016

Žled ni pogost, vendar je na Zaplani značilen pojav. Položaj Zaplane ob robu Ljubljanske kotline omogoča pogosto žledne razmere ko pri tleh z vzhodnikom doteka hladen zrak, v višinah pa z jugozahodnikom toplejši zrak. Posebnost Zaplane je v dejstvu, da ima ob žledenju pogosto nižjo temperaturo zraka od preostalega dela Notranjske, hkrati pa se nad območjem Zaplane v višinah še čutijo vplivi toplejših zračnih mas iznad Sredozemlja. Proti osrednji Sloveniji je lahko pri tleh še hladneje, kjer pa v višinah navadno ni več toliko toplejšega zraka. Prevladuje tudi nižja nadmorska višina in dež pogosteje zmrzne že v ozračju, še pred stikom s tlemi. S tem je žled na teh območjih redkejši.

Sredi dneva, 5. januarja, se je pojavila za čas žledenja značilna mešanica padavin. Sprva je padal sneg v obliki ledenih zrn, nato običajen sneg in prehodno so padale velike krpe mokrega snega. Vse to je bila posledica mešanja dveh različno toplih zračnih mas v višinah. Problematična toplejša plast zraka se je nahajala v višinah med 700 in 1000 m. Med sneg se je pričelo vse bolj mešati rosenje in na Zaplani je ob stalno negativni temperaturi zraka nastajal žled. Na izpostavljenih predmetih je nastala do 0,5 cm debela ledena obloga.

 

zled21Žled na Spodnji Zaplani, jutro 6. januarja.

 

Največ dežja je bilo na območju med Logatcem in Postojno, kjer pa se je temperatura dvignila nad ničlo. Na Zaplani je bilo po drugi strani padavin le za vzorec, a je temperatura zaradi hladnega prizemnega vzhodnika ves čas vztrajala pod lediščem. V primeru obilnejših padavin bi bil ledeni oklep debelejši.

 

Dopolnjen seznam zabeleženih pojavov žledenja na Zaplani

 

Nevihta s točo, 7. maj 2015

Ob nočnem prehodu hladne fronte se je iz sosednje Italije nad zahodno Slovenijo pomaknila nevihtna celica. Tam je bila po radarskih meritvah najmočnejša in v okolici Idrije je padala debela toča. Čeprav je nevihta na svoji poti proti jugovzhodu počasi slabela, je toča padala tudi še na Zaplani in v delu Ljubljanskega barja.

Še pred dežjem so na vremenski postaji Zaplana pričela padati ledena zrna s premerom manjšim od 1 cm, posamezna zrna pa so dosegla velikost 2 cm. S pomočjo rezervnih klasičnih meritev je bilo izmerjeno 7 mm padavin, medtem ko so bile vrednosti dobljene z elektronskim dežemerom zaradi močnega naliva s točo podcenjene.

 

Videoposnetek Iztoka Miklavčiča prikazuje točo na območju Borovnice in Zaplane.

 

Sneženje 18. aprila 2015

Pred več kot desetimi leti se je pri ljubiteljskih opazovalcih in raziskovalcih vremena uveljavil izraz “znižana meja sneženja (ZMS)”. Posebno v pomladi lahko sneži precej nižje od pričakovanj, to se največkrat dogaja na Notranjskem, v celotnem hladnem obdobju leta pa je pojav prisoten v zatišnih Alpskih dolinah. Ob tem pojavu se temperatura med padavinami spusti nekoliko pod 5 °C, nato pa se regionalno ob ugodnih pogojih pojavi dež s snegom in temperatura se spusti še nižje. Ob tem pojavu pogosto sneži že pri 3 °C nad ničlo, ob običajnih razmerah lahko sicer le dežuje pri nižji temperaturi. V preteklosti je v aprilu pogosto snežilo, ker pa je v zadnjem času minilo kar nekaj pomladi povsem brez sneženja je bilo raziskovanje tega pojava oteženo. Pojav ZMS je slabo raziskan, verjetno pa so pomembne pravšnje vetrovne razmere v nekaj 100 m debeli plasti ozračja.

Po številnih neizrazitih pojavih ZMS na območju Logatca v zadnjem desetletju (pojav je bil prisoten v južnem delu Notranjske) je v polni meri do tega pojava prišlo v soboto, 18. aprila. Sneženje ni bilo predvideno po nobenem od razpoložljivih numeričnih meteoroloških modelov. Na vremenski postaji Zaplana se je dopoldne ohladilo na 4 °C, po krajši stagnaciji temperature se je nenadejano pojavil dež s snegom in temperatura se je dodatno spustila – taleči se sneg je ohlajal ozračje in kmalu se je pričel prijemati tudi tal. Temperatura je obstala pri vsega 0,2 °C, tekom sneženja je vzhodni veter pojenjal, vendar ni ponehal. V popoldanskem času je bilo na merilnem mestu za sneg, 566 m visoko, izmerjeno 8 cm snega. Kontrast med snežno odejo in že prebujajočo se zeleno vegetacijo je bil velik, nazadnje se je nekaj podobnega zgodilo med sneženjem v oktobru leta 2011 in 2012.

 

aprilski2

 

Po kriteriju podobne nadmorske višine do nastanka snežne odeje ni prišlo na Postojnskem, Cerkniškem in predvsem na Gorenjskem, kjer je bila meja sneženja krepko višje.

 

aprilski3

 

Aprilsko sneženje je bilo v preteklosti na Zaplani običajno. Po podatkih z vremenske postaje Rovte nad Logatcem (700 m) je snežilo v praktično vsakem drugem aprilu. Razmere so se spremenile v zadnjem desetletju, ko je aprilski sneg v več letih zapored povsem izostal. Pri interpretaciji podatkov z Rovt je pomembno upoštevati več dejstev; ne gre za prave maksimalne vrednosti višine snega, saj so meritve potekale zgolj ob 8. uri zjutraj, aprilska snežna odeja je bila v posameznih primerih tudi posledica snežne odeje iz meseca marca, nekajkrat pa se je spremenila tudi mikrolokacija merilnega mesta. Drugo najobilnejše aprilsko sneženje je bilo leta 1996 rezultat zgolj aprilskih snežnih padavin, debela snežna odeja v aprilu 1970 pa je bila deloma posledica snežne odeje v mesecu marcu. Na Logaškem je sicer četrt metra snega padlo tudi še v maju.

 

grafsnegapril

 

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

 

Močan severovzhodni veter 5. marca 2015

Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo se je pomikalo proti jugovzhodu in zaradi njegove globine so obstajale velike tlačne razlike. Bilo je zelo vetrovno, nad Slovenijo je dotekal hladen in suh zrak z močnimi severovzhodnimi tokovi. Zaradi oddaljenosti ciklona so bile v Sloveniji padavine pičle, veliko padavin pa je tudi v obliki snega padlo južno od nas.

V četrtek 5. marca je bil na vremenski postaji Zaplana izmerjen sunek severovzhodnega vetra 52 km/h. Zaradi slabše kakovosti vetromera – meritve potekajo le vsakih 14 sekund – je bila realna hitrost vetra verjetno čez 60 km/h. Meritve vetra prav tako ne potekajo na najbolj vetrovnem območju, bolj prevetreni so odprti travniki, v primeru severovzhodnika pa je na Zaplani znano vetrovno območje Planina nad Vrhniko oz. tamkajšnji razgledni stolp. Na vremenski postaji Logatec je bil najmočnejši izmerjeni sunek vetra 48 km/h, Petkovec 35 km/h, Šentjošt nad Horjulom 48 km/h in Medvedje Brdo 59,5 km/h. Zadnje tri postaje so sicer opremljene z veliko boljšim merilnikom vetra, zaradi njune mikrolokacije pa sta postaji Petkovec in Medvedje Brdo pod manjšim vplivom severovzhodnika. Na Zaplani je bila zaradi vetra ugotovljena manjša gmotna škoda.

V bližnji preteklosti je bil na Zaplani že večkrat zabeležen močan veter. Najmočnejši sunek vetra 59 km/h je bil z enakim merilcem vetra kot tokrat izmerjen 23. novembra 2005. Močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan nevihtni piš. Najmočnejši vetrovi so spremljali tornado 23. avgusta 1986, ko naj bi po nekaterih ocenah v nekaj 100 m širokem pasu sunki vetra presegali 200 km/h. H takratni gmotni škodi je veliko prispeval zlasti vrtinčast veter.

 

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

 

Nevihta z močnim vetrom, 21. avgust 2014

Ob prehajanju hladne fronte v noči na četrtek, 21. avgusta, so se nevihte iznad jugozahodne Slovenije širile v notranjost države. Ob prehodu nevihtne linije je med 2. in 3. uro zjutraj v okolici Logatca pihal močan veter zahodnih smeri. Močan veter so spremljale obilne, a večinoma kratkotrajne padavine.

Na vremenski postaji Zaplana je bil izmerjen najmočnejši sunek vetra 46 km/h, na bližnji postaji Petkovec pa 51 km/h. Postaja Zaplana stoji v zatišju jugozahodnika, v obeh primerih pa merita postaji hitrost vetra v časovnem intervalu 14 sekund in tako ostanejo najmočnejši sunki vetra pogosto nezabeleženi. Na Medvedjem Brdu je vremenska postaja s pogostejšimi meritvami vetra izmerila sunek vetra 81 km/h. Na Zaplani je padlo 18,7 mm dežja, zaradi močnega vetra pa je nekaj padavin predvidoma odneslo tudi mimo dežemera. Na Zaplani je veter v Strmici in v Prezidu povzročil manjšo gmotno škodo na posamičnih strehah, v gozdu pa škode ni bilo, predvidoma zaradi že tako polomljenih smrek po žledu in vetrolomu v lanskem juliju. Do vetroloma pa je zaradi kanaliziranja vetra prišlo nekoliko zahodneje na območju Cest pri Logatcu, kjer je veter ruval zlasti večje smreke.

vetrolom2Gmotna škoda v Prezidu.

vetrolom3Vetrolom na območju Cest pri Logatcu.

Daleč najmočnejši veter je v delu Zaplane divjal ob tornadu leta 1986, vendar za hitrost vetra ob omenjenem dogodku obstajajo le ocene. Največja hitrost vetra 59 km/h je bila na Zaplani izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 in 29. julija 2013 pa močan nevihtni piš.

 

Viri podatkov:

– vremenski postaji Petkovec in Medvedje Brdo

 

Nevihta s točo, 26. julij 2014

V letošnjem poletju na vreme v Sloveniji pogosto vpliva višinsko jedro hladnega zraka. Vpliv jedra na vreme pri nas je odvisen od letnega časa, v poletju pa so ob tem pogoste nevihte, ki so mogoče v kateremkoli času in ne zgolj čez dan. Zaradi pogosto nepredvidljivega gibanja jedra je otežena zlasti vremenska napoved.

V soboto 26. julija so že pred poldnevom nastajali mogočni kopasti oblaki in kmalu so se pojavile prve nevihte. Iznad Tržaškega zaliva se je širil nevihtni sistem, v njegovem sprednjem delu pa je nastala nevihtna linija. V delu linije so se padavine okrepile, po posnetkih vremenskega radarja predvsem na območju Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja. Ob močnem dežju se je na vremenski postaji Zaplana sprva pojavila sodra, po krajši prekinitvi pa je nevihtno dogajanje doseglo svoj višek s padanjem toče premera do 2 cm.

 radar26jul2014Najmočnejše padavine so zajele območje Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja.

Po klasičnih meritvah je v času celotne nevihte padlo 45,1 mm dežja, preračunano iz 47 sekundnega merilnega intervala elektronskega dežemera pa je znašala intenziteta najmočnejšega naliva 230 mm/h, kar je sicer redkost, nikakor pa ne gre za rekordno vrednost. Podobno kot se je dogajalo že v prvi polovici letošnjega poletja je tudi tokrat nevihta skoraj povsem obšla mesto Logatec, kjer tik po nevihti količina padavin ni presegla 2 mm. Aktivnost strel je bila velika in ob razelektritvah so se na vremenski postaji pojavile tehnične težave v delovanju vetromera, elektronski dežemer pa je zaradi odbijanja toče izmeril kar 5 mm manj padavin kot klasična posoda, v kateri so zaradi večje globine ostala ujeta vsa ledena zrna.

Toča je relativno pogost spremljevalec neviht tudi na Zaplani, čeravno se na tem območju zelo debela toča ne pojavlja. Zrna toče s premerom okoli 3 cm so bila zabeležena ob nevihti 30. maja 2008 in to je za sedaj največja opažena toča.

 

 

Viri podatkov:

– radarska slika padavin na portalu ARSO-meteo.si

– zasebna meteorološka postaja Logatec

 

Pozna slana, 5. maj 2014

Ob umikajočem se Sredozemskem ciklonu je pričel nad Slovenijo s severovzhodnimi vetrovi dotekati hladnejši zrak. Pred in med prehodom hladne fronte na območju Zaplane ni bilo veliko padavin, zrak je bil izrazito suh in nočnega ohlajanja ni zavrla megla. Na samodejni vremenski postaji na Spodnji Zaplani se je do jutra ohladilo na 0,2 °C, klasični minimalni termometer pa se je ustavil pri najnižji vrednosti 0,0 °C. Pri tleh je bila izmerjena temperatura -2,5 °C in okoliške travnike je pokrivala slana. Na vremenski postaji Petkovec je bila najnižja jutranja temperatura -0,4 °C, Logatec -1,0 °C in Verd pri Vrhniki 1,3 °C. V višjih legah je bilo topleje, vremenska postaja Medvedje Brdo je beležila 4,5 °C in Šentjošt nad Horjulom 5,9 °C.

slana19Slana na travniku.

Na vremenski postaji Zaplana potekajo meritve minimalne temperature s klasičnim termometrom bistveno daljše obdobje kot s samodejno postajo. Na podlagi tega termometra tokratna pozna slana s temperaturo 0,0 °C ni nekaj izjemnega. 6. maja 2011 je bilo izmerjeno -0,1 °C, med 9. in 13. majem 2005 pa -0,6 °C.

slana20Zamrznjeno jagodičevje.

 

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

 

Katastrofalen žled v februarju 2014

Katastrofalen žled v zimi 1996/97 je na drevju vztrajal skoraj mesec dni, škoda v gozdovih in na infrastrukturi je bila ogromna in električne energije na Zaplani ni bilo vsaj teden dni. Kljub temu je žledna apokalipsa v preteklih dneh po skoraj vseh kriterijih presegla omenjeno ujmo pred 17 leti. Žled je bil debelejši in je prizadel širše območje Slovenije.

Plast hladnega zraka nad območjem Logatca je bila sprva zadostna za padavine v obliki snega in do žledenja je prišlo dan kasneje kot na Pivškem in Postojnskem. Po obilnem sneženju 30. januarja je snežna odeja na Zaplani presegla višino 50 cm, na to snežno podlago pa je v noči na 31. januar, ko je sneg prešel v dež, pričel nastajati še žled. 1. februarja popoldne in zvečer so na Zaplani vladale prave katastrofalne razmere, saj se je zmernemu dežju pridružil tudi veter in drevje se je pričelo množično lomiti. Naslednji dan se je med dež že mešal zmrznjen dež, ki je zaradi ohladitve v višinah zmrznil pred stikom s tlemi. Ta ni prispeval k debelitvi ledenega oklepa, vendar je že popoldne istega dne pričelo deževati in ledeni oklep je postajal vse bolj uničevalen. 3. in 4. februarja je padlo tudi nekaj snega, vendar je sneg tudi tokrat prešel v dež. Sneg je pomenil vsaj nekoliko lažjo hojo po sicer zaledeneli pokrajini. Ledeni oklep se je odebelil še 5. februarja, dan kasneje pa se je vreme umirilo. Spodnjo Zaplano je sicer ves dan pokrivala plitva megla, ki je iznad Vrhnike dotekala z vzhodnim vetrom. Drugod je omenjeni dan minil v glavnem v znamenju sončnega vremena in segrelo se je bolj kot na Zaplani, kjer je bila najvišja temperatura pri samo 1 °C. Tekom te prve in neizrazite odjuge je ledeni oklep z drevja odpadel delno, dokončno pa je zaradi otoplitve in jugozahodnega vetra odpadel naslednji dan. 6. februarja je bil izmerjen ledeni oklep debeline med 7 in 9 cm.

zled15Ledeni oklep debeline 9 cm.

zled16Žled je slikovit in uničevalen hkrati.

Debelejši žled je bil izmerjen na vetru izpostavljenih legah, kjer je več dežja zmrznilo neposredno v ledeni oklep, tanjši pa v zatišnih legah. Več kot 9 cm debel žled je morda nastal le na vrhovih nekaterih smrek. Na 110 kV daljnovodu Kleče-Logatec, ki poteka pod Zaplano, so zaradi ledu neuradno izmerili 13 kg dodatne teže na dolžinski meter vodnika. Ob tolikšni teži ledenih oblog ni čudno, da je prišlo do pravega opustošenja energetske infrastrukture. Na Zaplani je bilo v celoti uničeno 20 kV omrežje, na 110 kV daljnovodih do Logatca se je porušilo vsaj 20 stebrov, na 220 kV daljnovodu Kleče-Divača pa je bil na Zaplani porušen vsaj en steber, še več drugih stebrov pa je bilo poškodovanih (daljnovod ponovno pod napetostjo 10. junija). V smeri sosednjega Petkovca je bilo v primerjavi z Zaplano opazno več smrek s celim vrhačem, manj poškodb na drevju pa je bilo tudi v smeri Jezerca, zgolj 50 m nižje od vremenske postaje Zaplana, ki sicer stoji blizu žledu najbolj izpostavljenem grebenu ob vzpetini Strmica (625 m). Po geografskih učinkih žleda, ti so bili manjši zahodno od Zaplane in tudi na Zgornji Zaplani je moč sklepati, da je najintenzivnejše žledenje sovpadlo s klinom vlažnega in meglenega zraka, ki na Spodnjo Zaplano v določenem višinskem pasu običajno doteka iznad Vrhnike, proti severu pa ga omejuje greben Zgornje Zaplane. Pravi žledolom se je zgodil med srednjedebelni bukovi gozdovi, saj se mlajši osebki te drevesne vrste pod težo ledu še lahko upognejo, starejša drevesa pa žled sicer poškoduje, vendar večinoma ne uniči. V nasprotju s smreko se je vrhač ohranil predvsem pri jelki. Gozd je bil posebno močno poškodovan v ozkih dolinah manjših potokov pri Ostrem Vrhu (556 m), sicer pa so posledice žledu na Zaplani na splošno nekoliko blažje zaradi večje pestrosti drevesnih in grmovnih vrst, predvsem smreke in leske.

zled17Porušen steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača.

zled18Uničeno 20 kV omrežje.

Žled je zajel celotno regijo in s tem so bile posledice še toliko težje obvladljive. Posledice žledu navadno najbolj prizadenejo obljudena območja, večinoma so to mestna središča. Ko je na drevju in električnih vodnikih žled je do izpada električne energije in nato do prehoda iz modernega načina življenja v srednji vek le še korak. Ob tokratnem žledu približno teden dni ni bilo elektrike, ceste so bile dolgo neprevozne, trgovine so bile izpraznjene ali celo zaprte in nekaj časa so bile prekinjene vse telekomunikacije. Večji žledolomi na Zaplani so bili v letih 1984, 1985, 1996 in 1997, manjša žledoloma pa sta bila na Zaplani zabeležena še v letih 2004 in 2008. Šibkejši žled se lahko na Zaplani pojavi tudi večkrat tekom ene zime, na podlagi gornjih podatkov pa se žled očitno rad pojavi tudi v dveh zimah zaporedoma.

zled19Vetromer na vremenski postaji Zaplana, ki je ob žledu prav tako utrpela poškodbe.

Ledena ujma v februarju 2014 še enkrat potrjuje Zaplano kot območje z velikim potencialom za nastanek debelega žledu. Nahaja se seveda v t.i. žlednem pasu, ki se razteza v jugozahodnem delu Slovenije v smeri severozahod-jugovzhod, pri čemer je potrebno omeniti še poseben položaj Zaplane v hladnejšem, severovzhodnem delu žlednega pasu na stiku z Ljubljansko kotlino. To pomeni, da na Zaplani lahko žledi ob močnejših otoplitvah, ko na številnih drugih žlednih območjih (Pivka) zgolj dežuje. In obratno, ko žledi v toplejših delih žlednega pasu na Zaplani rado sneži, se meša sneg z zmrznjenim dežjem ali le občasno žledi. To je prišlo do izraza tudi ob tokratni ujmi, ko se je žledenje v Pivki pojavilo dan prej kot na Zaplani. Razlika pa se pojavi ob koncu žledenja, saj se lahko žled na Zaplani ohrani bistveno dlje časa kot v toplejših območjih žlednega pasu. Daljše vztrajanje ledenega oklepa pomeni večjo verjetnost da pride v nadaljevanju do novega žledenja, snegoloma ali vetroloma. To se je zgodilo ob žledu 1997 in deloma tudi v minulih dneh, saj je marsikje po Sloveniji do delne odjuge prišlo že pred 5. februarjem, na Zaplani pa je temperatura zraka ob plitvi megli in vetru komaj presegla 0 °C šele dan kasneje. Ob nekoliko močnejši odjugi bi na Zaplani še naprej žledilo, v toplejših delih žlednega pasu, predvsem na zahodni strani Dinarske pregrade v okolici Postojne, pa bi se temperatura dvignila nad ničlo. Primer tega je bilo žledenje na Zaplani in v Logatcu 5. januarja 2008. Debelina ledenih oblog je znašala vsaj 2 cm, omeniti pa velja takratne vremenske razmere, saj je na Zaplani žledilo ob vzhodnem vetru in temperaturi -1 °C, istočasno je v Postojni pri temperaturi 6 °C pihal zmeren jugo.

 

Dodatne informacije:

posnetek žledu na Zaplani

fotogalerija

meteorološke razmere ob žledenju 2014

ARSO meteorološko poročilo o dogodku

revija slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, april 2014

glasilo skupine Elektra Ljubljana

posledice žledu na elektroenergetski infrastrukturi

ocene tveganja zaradi žleda

 

LouiseBrooks theme byThemocracy