Category: Vremenska kronika

Izjemni vremenski dogodki na Logaškem v zadnjih treh desetletjih

Nekoč je pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti“ potekala akcija na področju družbene samozaščite. Pred nedavnim je pričela tudi logaška Civilna zaščita občane z možnostmi samozaščite v primeru naravnih nesreč seznanjati s serijo člankov v Logaških novicah.

In katere z vremenom povezane naravne nesreče so nas v zadnjih 30 letih na območju občine Logatec vendarle presenetile? V Društvu za raziskovanje vremena in podnebja opisujemo nekaj tovrstnih naravnih nesreč, ki so povzročile materialno škodo in se prebivalcem najbolj vtisnile v spomin. Nekatere vremenske ujme so prizadele celotno občino, druge le njen manjši del.

 

Tornado 23. avgusta 1986

Pozno popoldanski prehod hladne fronte je zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedršico in Ljubljanskim barjem povzročil veliko gmotno škodo. Poleg ozkega in dolgega območja opustošenja govori v prid nastanka tornada več primerov bližnjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rastišču podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namreč za vrtinčast veter, pri običajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je nakazovala tudi velika škoda, ki jo je lahko povzročila le velika moč vetra. Za ozko območje opustošenja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km/h (vir: revija UJMA, 1987).

 

cz1Tornado je opustošil ozko in 34 km dolgo območje (vir: revija UJMA, 1987).

 

Čeprav je bila hladna fronta glede na temperaturno spremembo ob njenem prehodu izrazita, pa takih dogodkov ni bilo in tudi še danes ni mogoče predvideti. Predvidevamo lahko, da bi podoben dogodek v sedanjem času lahko terjal tudi človeške žrtve, posebno v primeru, če bi tornado podobno kot leta 1986 tako iznenada sledil sončni in topli soboti.

Kot zanimivost omenjamo morebitni tornado leto poprej na območju naselja Logatec. Dogodek je bil odkrit nedavno in sicer ob digitalizaciji starejših meteoroloških dnevnikov. Na podlagi opisa dogodka s strani opazovalke na uradni vremenski postaji Gornji Logatec je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš (vir: ARSO). Čeprav so za nastanek tornada ugodnejša ravninska področja pa nova dognanja pritrjujejo nastanku teh pojavov tudi v bolj reliefno razgibanih pokrajinah.

 

Žled v decembru 1996 in januarju 1997

Ob koncu decembra se je žledenje izmenjevalo z rahlim sneženjem, žled in sneg pa sta se zaradi nizkih temperatur obdržala. Do močnejšega sneženja je nato prišlo v prvih dneh januarja, 3. januarja pa je že drugič v takratni zimi žledilo. Na območjih občine Logatec, kjer ni prihajalo do izrazitih dnevnih odjug je ledeni oklep na drevju vztrajal do otoplitve po 20. januarju.

Šlo je za kombinacijo snegoloma in žledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo snežno odejo, drevje pa okovano tudi v več kot 5 cm debel žled. Do dokončnega kolapsa električnega omrežja je prišlo v začetku januarja, na 20 kV daljnovodu Logatec-Žiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, porušena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu (viri: spletna stran Podnebje Zaplane, Logaške novice 1997).

 

cz2Padli stebri daljnovoda v Logatcu, januar 1997 (foto: Franc Bogataj, Logaške novice 1997).

 

Opisani žled po debelini ledenih oblog in geografskem obsegu ni primerljiv z žledom v letu 2014, je pa ta vztrajal veliko dlje časa, v času težav pri preskrbi z električno energijo je bila veliko nižja tudi temperatura zraka. V zadnjih decembrskih dneh, že ob prisotnosti žleda, se je namreč temperatura spuščala do -15 °C. Pozitivna okoliščina žleda, da v času njegovega nastanka ni posebnega mraza je sicer dejstvo, vendar pa opisani primer kaže, da se lahko mraz pojavi kasneje. Ledeni oklep vztraja dlje časa, pri čemer je oteženo ogrevanje objektov in odpravljanje posledic ujme.

 

Nevihta z močnim vetrom in točo 22. julija 1999

Ob dopoldanskem prehodu hladne fronte je nastala nevihta, ki sta jo spremljala večja količina toče in močan veter. Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je v 45 minutah padlo kar 84 litrov dežja na m2.

Toča je povzročila veliko škodo na poljščinah, viharni veter pa v gozdovih. Iz Logatca, ki sodi v območje manjše pogostnosti toče, do opisanega dogodka ni bilo poročil o večji škodi zaradi padanja toče (vir: revija UJMA, 2000).

 

Nevihte z močnimi nalivi 2. julija 2007

Sredi dneva so močne padavine v ozkem pasu zajele Logatec in Vrhniko. V Logatcu je v dobrih treh urah padlo 110, na severnem obrobju logaške občine in na Vrhniki pa tudi do 180 litrov dežja na m2, kar je več kot pade običajno dežja v celotnem mesecu. Nekaj kilometrov vstran je zunaj območja obilnih padavin padlo le nekaj deset litrov dežja (vir: ARSO).

Gre za enega najhujših registriranih 3-urnih nalivov v Sloveniji, ki je povzročil hudourniške poplave na Vrhniki, medtem ko na višjem kraškem obrobju večje škode ni bilo. V logaški občini je bilo zaradi strel največ okvar na telekomunikacijskem omrežju. Vzrok za obilne padavine je bilo stalno obnavljanje neviht na območju Nanosa, padavinski pas pa je več ur prehajal isto območje. Šlo je za stacionarno konvekcijo, ki je meteorološki stroki poznan pojav in katere verjetnost nastanka je mogoče delno predvideti, kar pa ne velja za samo lokacijo ozkih pasov z obilnimi padavinami.

 

cz3Ozek pas z obilnimi nalivi je dlje časa vztrajal nad istim območjem (vir: radarski produkti Lisca, ARSO).

 

Poplave v septembru 2010

Nad Slovenijo so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi, dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na hladnejši zrak v prizemlju, ki se je nad Slovenijo razširil s severovzhodnim vetrom. Močno jesensko deževje se je na vremenskih kartah v grobem nakazovalo več dni pred samim dogodkom.

Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je znašala 48-urna vsota padavin za 18. in 19. september kar 267 l/m2. Pri Vrhniki je bil zabeležen doslej najvišji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Na območju nekraških kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo poškodovanih 67 objektov, poškodovani so bili številni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura (viri: Logaške novice, 2010, ARSO, Slovenski meteorološki forum).

 

Mrzlo obdobje v februarju 2012

Mrzel zrak iz severovzhodne Evrope je preplavil Balkanski polotok, kjer je povzročal obilno sneženje in ponekod močno burjo. Padavine so se Sloveniji večinoma izognile in v okolici Logatca je večji del mrzlega obdobja minil brez snežne odeje, kar je pripeljalo do škodljivih posledic.

Več dni se temperatura zraka ob oblačnem in vetrovnem vremenu ni dvignila nad -5 °C, v nekaj dneh celo nad -10 °C. Kopna tla so brez naravne izolacije oz. snega globoko zamrznila in na kritičnih mestih je prihajalo do težav z vodovodnim omrežjem. Tak primer so bili plitvejši deli omrežja v občasno naseljenih predelih občin Logatec in Vrhnika, kjer je ob manjšem pretoku prihajalo do zamrzovanja in posledično do prekinitev preskrbe z vodo.

 

Pogoste snežne padavine v januarju in februarju 2013

Zimska sezona 2012/2013 je bila zlasti na jugu države zelo bogata s snežnimi padavinami. Najdebelejša snežna odeja je bila zabeležena ob koncu februarja in še zdaleč ni presegla rekordnih vrednosti iz preteklosti, kljub temu pa je bilo marsikje izmerjenega največ snega po letu 1987.

24. februarja je bilo na vremenski postaji v Logatcu izmerjeno 90 cm, na višjem obrobju občine pa do 120 cm snega. Večjih nevšečnosti sneg ni povzročil, saj se je snežna odeja debelila postopoma in prevladoval je suh sneg. Izjemna je bila predvsem zimska vsota novozapadlega snega, ki je bila v Logatcu druga največja po letu 1961 in je dosegla vrednost 441 cm. Posledice pogostih snežnih padavin so bile vidne zlasti na cestah, kasneje pa tudi v občinskih proračunih (viri: ARSO, društveno glasilo Jugozahodnik, 2014).

 

Žled v februarju 2014

V izjemno topli in mokri zimi 2013/2014 so prevladovali topli in vlažni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je prišlo do sneženja in ohladitve, vendar se je že kmalu zatem ponovno vzpostavljala prvotna vremenska situacija z otoplitvijo. Tokrat je bila otoplitev le višinska, v nižjih nadmorskih višinah pa je obstala hladnejša zračna masa še iz časa sneženja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se pričele padavine, v določeni višinski plasti ozračja je bila temperatura pozitivna, po nižinah pa negativna.

Prišlo je do večdnevnega žledenja, izpad večine infrastrukture pa je pri občanih vzbudil občutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Območje žledenja je bilo obsežnejše in ledene obloge so bile debelejše, vendar je ledeni objem popustil veliko prej kot ob žledu leta 1997. Pozornost, ki je bila sprva uprta v obilno sneženje na Gorenjskem, se je kmalu preusmerilo v izrazito žledenje drugod po državi, saj je to povzročalo čedalje obsežnejši in dolgotrajni električni mrk.

 

cz4Prekinjeno električno napajanje Logatca na območju Zaplane (foto: Martin Gustinčič).

 

Verjetnost nastanka žleda je s pomočjo sodobnih meteoroloških modelov in izračunov mogoče predvideti tudi nekaj dni vnaprej, problematična pa je napoved količine padavin in s tem intenzivnost nabiranja ledenih oblog ter natančnejša lokacija in trajanje žledenja. Ob žledu se na kratke razdalje pojavljajo različne oblike padavin in že majhna sprememba temperature zraka lahko močno vpliva na sam potek tega sicer redkega, a zlasti za Notranjsko tako značilnega vremenskega pojava.

 

Avtor: Martin Gustinčič

*izvorno je bil članek v skrajšani obliki objavljen v zloženki Društva za raziskovanje vremena in podnebja, namenjeni obiskovalcem prireditve ob dnevu zaščite in reševanja Logatec 2016.

 

Nevihta z obilnimi nalivi, 29. avgust 2016

Ko je že kazalo, da bo Zaplani v poletju 2016 z močnejšimi nevihtami prizanešeno, pa smo ob samem izteku avgusta zabeležili nevihto letošnjega poletja. Po kriteriju jakosti nalivov in višine padavin v kratkem časovnem obdobju je bil to celo drugi najhujši padavinski dogodek za čas delovanja vremenske postaje Zaplana.

Pred hladno vremensko fronto so v popoldanskem času v okolici Idrije nastale nevihte, ki so se obnavljale in se postopoma premaknile v smeri Logatca. Na Zaplani je po podatkih samodejne vremenske postaje padlo vse skupaj 73,5 mm dežja v dobri uri in od tega 5,4 mm dežja v manj kot minuti, vendar so lahko ob tako izjemnem padavinskem dogodku merodajne zgolj meritve s pomočjo klasičnega dežemera in kasnejšega tehtanja vode. Ta je pokazal 81,2 mm dežja, kar tokratni padavinski dogodek uvršča na drugo mesto, samo za neurjem 2. julija 2007. Močni nalivi, veter, toča do premera 2 cm in pogoste razelektritve so razlog za tako veliko razliko v izmerjeni višini padavin med elektronskim in klasičnim dežemerom. V Logatcu je bilo padavin bistveno manj, na uradni vremenski postaji Gornji Logatec denimo 24,6 mm, na uradni postaji Vrhnika (sicer locirani zunaj mesta) pa 35 mm.

 

radar29avg2016Radarska ocena višine padavin za čas med 19:00 in 19:30 uro.

 

Padavine so bile tako obilne, da je prišlo do ojezeritve bližnjega mrazišča Dvojček. Čeprav obstajajo pričevanja o večji poplavi na dnu te kraške vrtače za čas neurja 2. julija 2007, pa se je tokrat prvič zgodilo, da je bila le-ta tudi dokumentirana.

 

dvojcek12Deloma ojezerjeno dno mrazišča Dvojček.

 

Viri podatkov:

  • radarska slika padavin, ARSO-meteo.si
  • BOBER samodejne meteoroloÅ¡ke postaje, ARSO-meteo.si

 

Sneženje 27. aprila 2016

Hladna fronta nas je 27. aprila popoldne v kratkem času ponesla iz pretople pomladi v zapoznelo zimo. Nad Slovenijo je prevladoval predfrontalni jugozahodni zračni tok z občasnimi rahlimi padavinami in temperaturo zraka med 10 in 15 °C. Nekaj ur pred pričakovanji je severovzhodni del države že preplavil mrzel polarni zrak, ki se je nato širil proti jugozahodu. V krajih, ki jih je mrzel zrak dosegel prej je bilo precej hladneje kot v krajih v topli zračni masi pred ohladitvijo. Razlike v temperaturi zraka so bile po Sloveniji izjemno velike in so med kraji na podobni nadmorski višini dosegle celo 15 °C.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo pred fronto Å¡e 10 °C, v zgolj uri pa je dež že preÅ¡el v sneg. Kljub pogostim nevihtam – grmelo je Å¡e pozno v noč – so bile padavine ob samem prehodu fronte skromne. Temperatura zraka je hitro padla pod ledišče in večina manj mokrega, zrnatega snega je padlo ob temperaturi -1 °C. V večernih urah so nastajala vedno nova padavinska območja nad skrajno zahodno Slovenijo in se Å¡irila v notranjost države. Ob tem je prejela Zaplana velik del celotnih snežnih padavin in v poznih večernih urah je bila snežna odeja debela 29 cm. Maksimalna viÅ¡ina snega minule zime (31 cm) bi bila torej kmalu presežena konec aprila.

 

sneg122

 

V času sneženja je bila vegetacija večinoma že olistana, kljub veliki količini snega pa do snegoloma ni prišlo. Za konec aprila je sneženje izstopalo predvsem po nižji temperaturi zraka, na Zaplani je namreč snežilo pri -1 °C in ne malo nad ničlo, kot je običajno za sneženja izven osrednje zimske sezone. Sneg je bil le zmerno moker in tako ni prišlo do snegoloma, kar se je ob manjši količini snega zgodilo po nižinah. Tudi sicer je po žledolomu 2014 na Zaplani manjša verjetnost za dodatne, večje poškodbe drevja.

 

sneg123

 

V preteklosti je bilo na Zaplani aprilskega snega že tudi precej več, vendar je bilo letošnje sneženje za zadnjo tretjino aprila med najobilnejšimi doslej, predvsem pa je zajelo večji del države vključno z nižinskim svetom. Na logaškem je bilo v preteklosti več kot 20 cm snega izmerjeno tudi še v maju. Od obstoja vremenske postaje Zaplana je bilo na tej lokaciji najkasnejše sneženje (dež s snegom) zabeleženo 30. maja 2006.

 

 

Močan jugozahodnik, 11. januar 2016

V ponedeljek, 11. januarja popoldne in v prvem delu noči na torek je pihal okrepljen jugozahodni veter, ki so ga spremljali tudi močni nalivi s sodro. Na vremenski postaji Zaplana je od polnoči padlo 40 mm padavin, ob večernem prehodu nevihtne linije pa je bil izmerjen sunek zahodnega vetra s hitrostjo 57,5 km/h. Na vremenski postaji Medvedje Brdo nad Logatcem je pihal veter s hitrostjo 101,4 km/h.

Na Zaplani je bila realna hitrost vetra višja od izmerjene. Vzrok je merilna oprema in njena postavitev. Merilnik vetra namreč hitrost vetra beleži v 14-sekundnih časovnih intervalih in verjetnost, da zabeleži najmočnejši sunek vetra je tako precej majhna. Vetromer je postavljen tudi v delnem zatišju pred vetrovi jugozahodnih smeri, čeprav so se razmere po žledolomu v februarju 2014 nekoliko spremenile.

Od jeseni leta 2005 je bil najmočnejši veter na vremenski postaji Zaplana izmerjen 23. novembra 2005, ko je pihal severovzhodni veter s hitrostjo 59 km/h. Močan južni veter je bil zabeležen tudi 30. novembra 2009, 5. marca 2015 močan vzhodni veter, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan zahodnik ob nevihti. V času močnih vetrov 29. junija 2005 in 16. novembra 2002 še ni bilo meritev vetra.

 

Viri podatkov:

 

Žled 5. januarja 2016

Žled ni pogost, vendar je na Zaplani značilen pojav. Položaj Zaplane ob robu Ljubljanske kotline omogoča pogosto žledne razmere ko pri tleh z vzhodnikom doteka hladen zrak, v višinah pa z jugozahodnikom toplejši zrak. Posebnost Zaplane je v dejstvu, da ima ob žledenju pogosto nižjo temperaturo zraka od preostalega dela Notranjske, hkrati pa se nad območjem Zaplane v višinah še čutijo vplivi toplejših zračnih mas iznad Sredozemlja. Proti osrednji Sloveniji je lahko pri tleh še hladneje, kjer pa v višinah navadno ni več toliko toplejšega zraka. Prevladuje tudi nižja nadmorska višina in dež pogosteje zmrzne že v ozračju, še pred stikom s tlemi. S tem je žled na teh območjih redkejši.

Sredi dneva, 5. januarja, se je pojavila za čas žledenja značilna mešanica padavin. Sprva je padal sneg v obliki ledenih zrn, nato običajen sneg in prehodno so padale velike krpe mokrega snega. Vse to je bila posledica mešanja dveh različno toplih zračnih mas v višinah. Problematična toplejša plast zraka se je nahajala v višinah med 700 in 1000 m. Med sneg se je pričelo vse bolj mešati rosenje in na Zaplani je ob stalno negativni temperaturi zraka nastajal žled. Na izpostavljenih predmetih je nastala do 0,5 cm debela ledena obloga.

 

zled21Žled na Spodnji Zaplani, jutro 6. januarja.

 

Največ dežja je bilo na območju med Logatcem in Postojno, kjer pa se je temperatura dvignila nad ničlo. Na Zaplani je bilo po drugi strani padavin le za vzorec, a je temperatura zaradi hladnega prizemnega vzhodnika ves čas vztrajala pod lediščem. V primeru obilnejših padavin bi bil ledeni oklep debelejši.

 

Dopolnjen seznam zabeleženih pojavov žledenja na Zaplani

 

Nevihta s točo, 7. maj 2015

Ob nočnem prehodu hladne fronte se je iz sosednje Italije nad zahodno Slovenijo pomaknila nevihtna celica. Tam je bila po radarskih meritvah najmočnejša in v okolici Idrije je padala debela toča. Čeprav je nevihta na svoji poti proti jugovzhodu počasi slabela, je toča padala tudi še na Zaplani in v delu Ljubljanskega barja.

Še pred dežjem so na vremenski postaji Zaplana pričela padati ledena zrna s premerom manjšim od 1 cm, posamezna zrna pa so dosegla velikost 2 cm. S pomočjo rezervnih klasičnih meritev je bilo izmerjeno 7 mm padavin, medtem ko so bile vrednosti dobljene z elektronskim dežemerom zaradi močnega naliva s točo podcenjene.

 

Videoposnetek Iztoka Miklavčiča prikazuje točo na območju Borovnice in Zaplane.

 

Sneženje 18. aprila 2015

Pred več kot desetimi leti se je pri ljubiteljskih opazovalcih in raziskovalcih vremena uveljavil izraz “znižana meja sneženja (ZMS)”. Posebno v pomladi lahko sneži precej nižje od pričakovanj, to se največkrat dogaja na Notranjskem, v celotnem hladnem obdobju leta pa je pojav prisoten v zatiÅ¡nih Alpskih dolinah. Ob tem pojavu se temperatura med padavinami spusti nekoliko pod 5 °C, nato pa se regionalno ob ugodnih pogojih pojavi dež s snegom in temperatura se spusti Å¡e nižje. Ob tem pojavu pogosto sneži že pri 3 °C nad ničlo, ob običajnih razmerah lahko sicer le dežuje pri nižji temperaturi. V preteklosti je v aprilu pogosto snežilo, ker pa je v zadnjem času minilo kar nekaj pomladi povsem brez sneženja je bilo raziskovanje tega pojava oteženo. Pojav ZMS je slabo raziskan, verjetno pa so pomembne pravÅ¡nje vetrovne razmere v nekaj 100 m debeli plasti ozračja.

Po Å¡tevilnih neizrazitih pojavih ZMS na območju Logatca v zadnjem desetletju (pojav je bil prisoten v južnem delu Notranjske) je v polni meri do tega pojava priÅ¡lo v soboto, 18. aprila. Sneženje ni bilo predvideno po nobenem od razpoložljivih numeričnih meteoroloÅ¡kih modelov. Na vremenski postaji Zaplana se je dopoldne ohladilo na 4 °C, po krajÅ¡i stagnaciji temperature se je nenadejano pojavil dež s snegom in temperatura se je dodatno spustila – taleči se sneg je ohlajal ozračje in kmalu se je pričel prijemati tudi tal. Temperatura je obstala pri vsega 0,2 °C, tekom sneženja je vzhodni veter pojenjal, vendar ni ponehal. V popoldanskem času je bilo na merilnem mestu za sneg, 566 m visoko, izmerjeno 8 cm snega. Kontrast med snežno odejo in že prebujajočo se zeleno vegetacijo je bil velik, nazadnje se je nekaj podobnega zgodilo med sneženjem v oktobru leta 2011 in 2012.

 

aprilski2

 

Po kriteriju podobne nadmorske višine do nastanka snežne odeje ni prišlo na Postojnskem, Cerkniškem in predvsem na Gorenjskem, kjer je bila meja sneženja krepko višje.

 

aprilski3

 

Aprilsko sneženje je bilo v preteklosti na Zaplani običajno. Po podatkih z vremenske postaje Rovte nad Logatcem (700 m) je snežilo v praktično vsakem drugem aprilu. Razmere so se spremenile v zadnjem desetletju, ko je aprilski sneg v več letih zapored povsem izostal. Pri interpretaciji podatkov z Rovt je pomembno upoštevati več dejstev; ne gre za prave maksimalne vrednosti višine snega, saj so meritve potekale zgolj ob 8. uri zjutraj, aprilska snežna odeja je bila v posameznih primerih tudi posledica snežne odeje iz meseca marca, nekajkrat pa se je spremenila tudi mikrolokacija merilnega mesta. Drugo najobilnejše aprilsko sneženje je bilo leta 1996 rezultat zgolj aprilskih snežnih padavin, debela snežna odeja v aprilu 1970 pa je bila deloma posledica snežne odeje v mesecu marcu. Na Logaškem je sicer četrt metra snega padlo tudi še v maju.

 

grafsnegapril

 

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

 

Močan severovzhodni veter 5. marca 2015

Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo se je pomikalo proti jugovzhodu in zaradi njegove globine so obstajale velike tlačne razlike. Bilo je zelo vetrovno, nad Slovenijo je dotekal hladen in suh zrak z močnimi severovzhodnimi tokovi. Zaradi oddaljenosti ciklona so bile v Sloveniji padavine pičle, veliko padavin pa je tudi v obliki snega padlo južno od nas.

V četrtek 5. marca je bil na vremenski postaji Zaplana izmerjen sunek severovzhodnega vetra 52 km/h. Zaradi slabÅ¡e kakovosti vetromera – meritve potekajo le vsakih 14 sekund – je bila realna hitrost vetra verjetno čez 60 km/h. Meritve vetra prav tako ne potekajo na najbolj vetrovnem območju, bolj prevetreni so odprti travniki, v primeru severovzhodnika pa je na Zaplani znano vetrovno območje Planina nad Vrhniko oz. tamkajÅ¡nji razgledni stolp. Na vremenski postaji Logatec je bil najmočnejÅ¡i izmerjeni sunek vetra 48 km/h, Petkovec 35 km/h, Å entjoÅ¡t nad Horjulom 48 km/h in Medvedje Brdo 59,5 km/h. Zadnje tri postaje so sicer opremljene z veliko boljÅ¡im merilnikom vetra, zaradi njune mikrolokacije pa sta postaji Petkovec in Medvedje Brdo pod manjÅ¡im vplivom severovzhodnika. Na Zaplani je bila zaradi vetra ugotovljena manjÅ¡a gmotna Å¡koda.

V bližnji preteklosti je bil na Zaplani že večkrat zabeležen močan veter. Najmočnejši sunek vetra 59 km/h je bil z enakim merilcem vetra kot tokrat izmerjen 23. novembra 2005. Močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005, 29. julija 2013 in 21. avgusta 2014 pa močan nevihtni piš. Najmočnejši vetrovi so spremljali tornado 23. avgusta 1986, ko naj bi po nekaterih ocenah v nekaj 100 m širokem pasu sunki vetra presegali 200 km/h. H takratni gmotni škodi je veliko prispeval zlasti vrtinčast veter.

 

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

 

Nevihta z močnim vetrom, 21. avgust 2014

Ob prehajanju hladne fronte v noči na četrtek, 21. avgusta, so se nevihte iznad jugozahodne Slovenije širile v notranjost države. Ob prehodu nevihtne linije je med 2. in 3. uro zjutraj v okolici Logatca pihal močan veter zahodnih smeri. Močan veter so spremljale obilne, a večinoma kratkotrajne padavine.

Na vremenski postaji Zaplana je bil izmerjen najmočnejši sunek vetra 46 km/h, na bližnji postaji Petkovec pa 51 km/h. Postaja Zaplana stoji v zatišju jugozahodnika, v obeh primerih pa merita postaji hitrost vetra v časovnem intervalu 14 sekund in tako ostanejo najmočnejši sunki vetra pogosto nezabeleženi. Na Medvedjem Brdu je vremenska postaja s pogostejšimi meritvami vetra izmerila sunek vetra 81 km/h. Na Zaplani je padlo 18,7 mm dežja, zaradi močnega vetra pa je nekaj padavin predvidoma odneslo tudi mimo dežemera. Na Zaplani je veter v Strmici in v Prezidu povzročil manjšo gmotno škodo na posamičnih strehah, v gozdu pa škode ni bilo, predvidoma zaradi že tako polomljenih smrek po žledu in vetrolomu v lanskem juliju. Do vetroloma pa je zaradi kanaliziranja vetra prišlo nekoliko zahodneje na območju Cest pri Logatcu, kjer je veter ruval zlasti večje smreke.

vetrolom2Gmotna Å¡koda v Prezidu.

vetrolom3Vetrolom na območju Cest pri Logatcu.

Daleč najmočnejši veter je v delu Zaplane divjal ob tornadu leta 1986, vendar za hitrost vetra ob omenjenem dogodku obstajajo le ocene. Največja hitrost vetra 59 km/h je bila na Zaplani izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 in 29. julija 2013 pa močan nevihtni piš.

 

Viri podatkov:

– vremenski postaji Petkovec in Medvedje Brdo

 

Nevihta s točo, 26. julij 2014

V letošnjem poletju na vreme v Sloveniji pogosto vpliva višinsko jedro hladnega zraka. Vpliv jedra na vreme pri nas je odvisen od letnega časa, v poletju pa so ob tem pogoste nevihte, ki so mogoče v kateremkoli času in ne zgolj čez dan. Zaradi pogosto nepredvidljivega gibanja jedra je otežena zlasti vremenska napoved.

V soboto 26. julija so že pred poldnevom nastajali mogočni kopasti oblaki in kmalu so se pojavile prve nevihte. Iznad Tržaškega zaliva se je širil nevihtni sistem, v njegovem sprednjem delu pa je nastala nevihtna linija. V delu linije so se padavine okrepile, po posnetkih vremenskega radarja predvsem na območju Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja. Ob močnem dežju se je na vremenski postaji Zaplana sprva pojavila sodra, po krajši prekinitvi pa je nevihtno dogajanje doseglo svoj višek s padanjem toče premera do 2 cm.

 radar26jul2014Najmočnejše padavine so zajele območje Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja.

Po klasičnih meritvah je v času celotne nevihte padlo 45,1 mm dežja, preračunano iz 47 sekundnega merilnega intervala elektronskega dežemera pa je znašala intenziteta najmočnejšega naliva 230 mm/h, kar je sicer redkost, nikakor pa ne gre za rekordno vrednost. Podobno kot se je dogajalo že v prvi polovici letošnjega poletja je tudi tokrat nevihta skoraj povsem obšla mesto Logatec, kjer tik po nevihti količina padavin ni presegla 2 mm. Aktivnost strel je bila velika in ob razelektritvah so se na vremenski postaji pojavile tehnične težave v delovanju vetromera, elektronski dežemer pa je zaradi odbijanja toče izmeril kar 5 mm manj padavin kot klasična posoda, v kateri so zaradi večje globine ostala ujeta vsa ledena zrna.

Toča je relativno pogost spremljevalec neviht tudi na Zaplani, čeravno se na tem območju zelo debela toča ne pojavlja. Zrna toče s premerom okoli 3 cm so bila zabeležena ob nevihti 30. maja 2008 in to je za sedaj največja opažena toča.

 

 

Viri podatkov:

– radarska slika padavin na portalu ARSO-meteo.si

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Logatec

 

LouiseBrooks theme byThemocracy