V začetku letošnjega decembra se je pojavil žled v višje ležečih krajih. Na Zaplani sta ivje in žled nastajala nad okoli 700 m nadmorske višine predvsem na območju Ulovke. Na še višjih območjih je negativna temperatura zraka vztrajala dlje časa, s tem pa je bilo obdobje žledenja in nastajanja ivja dolgotrajnejše. Eno takih območij je Javornik, ki se ga je dalo v povsem zimski preobleki občudovati z večjega dela Zaplane.

Javornik

V javnosti pogosto prihaja do zamenjave z Javorniki nad Cerknico, visoko kraško planoto, kjer se nahajata vrhova Mali in Veliki Javornik. To poročilo pa se ukvarja z Javornikom nad Hotedršico, Črnim Vrhom nad Idrijo in Colom. Javornik je območje, naselje in vrh z nadmorsko višino 1240 m, na katerem stoji tudi razgledni stolp. V bližini vrha se nahajata planinska koča in istoimensko smučišče.

Iz vremenskega stališča je Javornik zelo zanimivo območje, saj gre za masivno oz. neprekinjeno gorsko pregrado, usmerjeno približno v smeri jugovzhod – severozahod. Masivna pregrada pomeni, da dotekajoča zračna masa iz vzhoda pregrade ne more obteči (kot v primeru, če bi Å¡lo za osamljen vrh), temveč se je zrak prisiljen dvigniti, pri čemer prihaja do njegovega ohlajanja in izločanja vlage. Večja je količina padavin, posledično pa so izrazitejÅ¡i vremenski pojavi, kot sta žled in ivje. Ivje lahko pozimi vidimo tudi v večjem delu Zaplane, Å¡e posebej pa na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko.

Vremenske razmere na Javorniku v začetku decembra 2014

Zgornja fotografija kaže stanje na Javorniku od daleč, dejanske razmere pa smo si pobliže ogledali člani Društva za raziskovanje vremena in podnebja. Razmere smo preverili večkrat, pogoji za fotografiranje pa so bili najbolj ugodni 9. in 10. decembra. Zimska preobleka Javornika, ki je bila vidna z Zaplane, je pomenila vse kaj drugega kot sneg. S kamere na tamkajšnjem smučišču so prihajale v javnost pretresljive slike žleda in ivja na žičniških napravah, celotna zgodba pa se je znašla tudi v medijih.

Po podatkih vremenske postaje, ki smo jo na Javorniku v društvu postavili že pred leti, se je temperatura zraka pod ničlo spustila 1. decembra ponoči, nato pa je vztrajala pod lediščem vsaj do 7. decembra, bistveno pa ga ni presegla tudi v kasnejših dneh. V prvem delu obdobja so se pojavljale občasne padavine v obliki podhlajenega dežja, ki je zmrzoval ob stiku s tlemi in drevjem. Istočasno  je zaradi primrzovanja megle na predmetih nastajalo še ivje. Članom društva je obilno nastajanje ivja na Javorniku znano že iz preteklih let, le da je bilo tokrat ob hkratnem žledu največje zabeleženo doslej.

Dejanske razmere od blizu

9. decembra je v sončnem vremenu nekaj ivja že odpadlo, vendar se je naslednji dan pokazalo, da na samem grebenu Javornika odjuga ni bila tako izrazita kot v nižjih legah in drugod na gorski pregradi (npr. na Nanosu). Februarski žled se je tega območja povsem izognil, je pa zato v minulih dneh kombinacija žleda in ivja v teh gozdovih povzročila veliko škodo.

Kot smo pričakovali, so nas najdebelejše obloge ivja in žleda pričakale na 1240 m visokem grebenu Javornika. Tu je temperatura zraka najnižja, veter pa najmočnejši, ob prehajanju megle čez greben nastaja ivje. Zaradi slabih rastičnih pogojev uspevajo na grebenu manjše in nekoliko zakrnele bukve. Te so bile obdane z debelimi oblogami ivja.

Razgledni stolp je bil v najdebelejšem ivju v zadnjih nekaj letih, od kar člani društva obiskujemo Javornik. Pihal je močan veter.

Izmerjena dolžina ivja je na lestvi pod stolpom znašala kar 170 cm.

OkoliÅ¡ki ledeni travniki – vsaka rastlina posebej je bila v ledenem oklepu.

Ostra ločnica, nad katero se prične ivje.

Preostale fotografije si lahko ogledate na Facebook strani Društva za raziskovanje vremena in podnebja.

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji med najtoplejšimi doslej, po drugi strani pa smo jo ljudje težko dojemali kot tako, saj je bila zanjo značilna velika namočenost in podpovprečna osončenost. Za ta letni čas so bile tople predvsem noči, ob celodnevni megli pa je bil marsikateri dan v novembru tudi precej hladen.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 10,7 °C – najviÅ¡ja povprečna temperatura je bila zabeležena le Å¡e v jeseni 2006 (11,1 °C), ko je bila osončenost nadpovprečna, padavine pa podpovprečne, ob prevladujočem jugozahodniku in suhem tipu vremena sta bili megla in nizka oblačnost na Zaplani redkejÅ¡i kot letos. NajhladnejÅ¡a jesen v obdobju meritev je bila na Zaplani leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letoÅ¡nja jesenska temperatura je bila zabeležena 29. oktobra (-1,4 °C), najviÅ¡ja pa 9. septembra (26,1 °C). V oktobru smo ob jugozahodniku zabeležili nekajdnevno obdobje toplega vremena, katerega viÅ¡ek je bil nov oktobrski temperaturni rekord 22,9 °C. Pri tleh se je temperatura prvič spustila pod ledišče Å¡ele 22. oktobra zvečer, v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici pa 29. oktobra. Glede na dolgoletno povprečje je to pozno, obenem pa veliko bolj zgodaj kot v lanski jeseni. V oktobru so bile izmerjene nižje minimalne temperature kot v novembru. Vse skupaj je padlo 590,9 mm padavin, kar predstavlja 90 % običajnih jesenskih padavin na bližnji padavinski postaji Rovte. V preteklosti je bilo jeseni tako manj, kot tudi več padavin. Najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm).

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2014 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času).

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2014.

Prve tri vremenske postaje v tabeli kažejo na običajno razporeditev temperature zraka, saj je v oblačnem vremenu z večjo nadmorsko višino padala tudi temperatura zraka. Tako je bila pričakovano najhladnejša Ulovka, najtoplejša pa najnižje ležeča postaja na Spodnji Zaplani. Slednja postaja je bila od preostalih dveh hladnejša le po kriteriju minimalne temperature, kot posledica občasne temperaturne inverzije. Seveda je bilo to še bolj očitno v mraziščih Dolinca in Dvojček. Predvsem v Dolinci je bila temperatura zraka v temnem delu dneva tako nizka, da je toplejšim popoldnevom navkljub in neugodnim razmeram za mrazišča vplivala na najnižjo povprečno temperaturo letošnje jeseni. V mrazišču Dvojček se prav tako pojavlja nizka nočna temperatura, ki pa na nizkih vrednostih vztraja krajši čas kot v Dolinci.

Za raziskovanje mrazišč postajajo vremenske razmere čedalje manj ugodne. Jasne noči so postale precejšnja redkost in tako po temperaturi mrazišča redko in vse manj odstopajo od svoje okolice. V merilnem obdobju med 20. oktobrom in 5. decembrom je bilo veliko delno jasnih noči, posledično je bilo veliko temperaturnih minimumov zabeleženih v večernem času. Kasneje so se vremenske razmere pogosto spremenile in temperatura se je dvignila. Izjema je noč na 29. oktober, ko je bila ob nemotenem ohlajanju v Dolinci izmerjena najnižja temperatura merilnega obdobja -7,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v tisti noči prvič v tej sezoni ohladilo pod ledišče in sicer na -1,4 °C. Vremenske razmere za ohladitve so bile v oktobru ugodnejše kot v novembru in tako je bilo v Dolinci mrzlo še zadnji in predzadnji dan meseca (-5,7 oz. -4,7 °C), v novembru pa se je temperatura najnižje spustila do -4,2 °C 23. novembra. Najvišja temperatura obdobja je bila v Dolinci izmerjena 21. oktobra, ko je bilo ob zahodniku 19,0 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 18,8 °C. Tekom jeseni se je sosednje mrazišče Dvojček po mrazu precej približalo Dolinci. 29. oktobra je bilo v Dvojčku -7,4 °C in končno je bilo 22. novembra to mrazišče za desetinko stopinje hladnejše od Dolince.

Medtem, ko je bila v Dvojčku zaradi vandalizma potrebna menjava merilnega mesta…

… je Dolinca spet dobila podobo, kakrÅ¡no je imela nazadnje leta 1997.

V preteklosti se je že nekajkrat zgodilo, da je prvemu žledu naslednjo zimo sledil še en žled. Takšna slika se kaže tudi v letošnjem letu, ko je aktualni žled sledil februarskemu. V toplih in vlažnih zimah, kakršna je bila lanska in kakršna je v teh dneh tudi letošnja, so možnosti za žled večje kot sicer. Ob pogostem prehajanju vremenskih front ne pride prav težko do situacije, ko pod toplim zrakom iznad Sredozemlja obleži plast hladnega zraka. Na Zaplani se zaradi lege ob Ljubljanski kotlini to pogosto dogaja.

Aktualni decembrski žled je zajel višje ležeča območja. Spodnji rob plasti zraka z negativno temperaturo zraka se je nahajal na okoli 700 m nadmorske višine. V več 100 m debeli plasti ozračja je padal podhlajeni dež, ki je zmrzoval šele ob stiku s tlemi. Nižje je bila temperatura zraka pozitivna in padal je ledeni dež, ki je zmrznil še preden je dosegel tla, večinoma pa je le deževalo. Žled in ivje sta na območju Zaplane 2. in 3. decembra nastajala predvsem na območju 800 m visoke Ulovke. Zanimivo je, da je žled isti višinski pas zajel že nekaj dni pred tem, 27. novembra.

Potek temperature zraka na Ulovki in na Spodnji Zaplani.

Ostanki žleda so bili na Ulovki vidni še 5. decembra.

Na Spodnji Zaplani je temperatura ves čas vztrajala okoli 1 °C nad ničlo in tako se je to območje tokrat izognilo katastrofi. Do 1 cm debel žled je bil v krajih nad 700 m v primerjavi s februarsko katastrofo precej tanjÅ¡i in ni nastajal na snežni odeji, saj so bila tla kopna. Žled na snežni odeji predstavlja veliko oviro, saj se na ledeni odeji življenje za nekaj časa tako rekoč ustavi. V nadaljevanju so predvsem za območje vremenske postaje Zaplana zbrani pretekli žledni dogodki – pred letom 2004 so omenjeni samo primeri večjega žleda, po tem letu pa vsi zabeleženi:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)

November je bil izrazito pretopel mesec in je kljub pogosti temperaturni inverziji na območju osrednje Slovenije za kar 4 °C presegel dolgoletno povprečje obdobja 1961-1990. Ob megli in nizki oblačnosti je bila temperatura zraka čez dan pogosto nizka, ponoči pa je posledično vztrajala nad lediščem. Dežja je bilo za november pričakovano veliko.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 6,9 °C je bil letošnji november na vremenski postaji Zaplana eden najtoplejših doslej. Najtoplejši od pričetka meritev je bil s temperaturo 7,1 °C november 2006, s komaj 1,7 °C pa najhladnejši november 2011. Najnižja temperatura minulega meseca (-0,4 °C) je bila izmerjena 20. in 21., najvišja (16,1 °C) pa 4. in 5. novembra. Pod ničlo se je temperatura spustila manjkrat kot v mesecu oktobru, in sicer le dvakrat. Padlo je 278,7 mm padavin, kar predstavlja 115 % dolgoletnega povprečja za november na vremenski postaji v Rovtah. Dnevna višina padavin je ob 7. uri zjutraj za zadnjih 24. ur v kar štirih dneh presegla vrednost 30 mm, v enem dnevu je dosegla celo 60 mm. Snega in snežne odeje ni bilo, ob manjših padavinah 27. novembra pa je nekoliko požledilo v najvišjih delih Zaplane okoli Ulovke. Zaplana je bila pogosto v megli ali nizkih oblakih, zaradi temperature nad 0 °C pa še ni prišlo do pojava ivja. Na mesečni ravni je na vremenski postaji Zaplana prevladoval veter vzhodnih smeri, ravno obratno kot v višinah, kjer so prevladovali vlažni tokovi iznad toplega Sredozemlja.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2014.