V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 24. januarja do 28. februarja, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 2. februarja z -22,7 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -13,3 °C. 21. februarja je bila minimalna jutranja temperatura v mrazišču za 13,5 °C nižja od tiste na zgornji meteorološki postaji Zaplana. Tako kot decembra in januarja tudi v februarju ni bilo pravih zimskih noči, ko bi lahko temperatura padala preko celotne noči. Najnižje dnevne temperature so bile  pogosto zabeležene v večernem času, ali pa se je močno ohlajalo šele v poznih jutranjih urah. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 28. januarja sredi noči (-22,5 °C), 29. januarja (-20,6 °C), 27. januarja zvečer (-18,6 °C) in 2. februarja zvečer (-18,5 °C). Najvišja temperatura 11,9° C je bila izmerjena 25. februarja ob jugozahodnem vetru.

Po obilnem sneženju v prejšnjih dneh je višje lege prekrivala izjemno debela snežna odeja. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so izmerili 320cm, v Podolševi (1247 m) na Koroškem 240cm, v Javorniškem Rovtu (940 m) nad Jesenicami 200cm, na Ravbarkomandi (613 m) pri Postojni 167cm, na Kumu (1218 m) 165cm, v Davči (960 m) nad Železniki in pri Koči nad Šumikom (1090 m) 160cm, na Črnivcu (780 m) nad Kamnikom 140cm in v Rovtah (700 m) nad Logatcem 133cm snega.

ARSO-meteo.si

V okolici Logatca je bila snežna odeja večji del februarja debela do 40cm, obilne snežne padavine ob koncu meseca pa so snežno odejo še precej odebelile. Snežiti je pričelo 22.februarja in snežilo je vse do 27.februarja, ko je bila v večini krajev izmerjena najdebelejša snežna odeja. V Logatcu je bilo izmerjeno 110cm, na Vrhniki 61cm, v Šentjoštu nad Horjulom 115cm, v Hotedršici 81cm in v Črnem Vrhu nad Idrijo 150cm snega. Na meteorološki postaji Rovte je bila izmerjena druga najvišja snežna odeja po letu 1961. Enako debela snežna odeja je bila na Rovtah zabeležena marca 1970, največ snega, 135cm, pa je padlo januarja 1987.

Vir podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V letošnji zimi je s pogostimi in obilnejšimi snežnimi padavinami postalo aktualno vprašanje snežne obtežbe. Snežna odeja predstavlja obremenitev za različne objekte. 19. februarja je na Zaplani padlo 90 mm dežja na 40 cm debelo snežno odejo, naslednji dan pa je padlo še 25 cm novega snega. Snežna obtežba, ki je bila velika že pred omenjenimi padavinami, se je še povečala. Ocenjevanje sposobnosti snežne odeje za zadrževanje padavinske vode, kot kažejo nekatere poglobljene raziskave, ni enostavno.

Osnova za izračun snežne obtežbe je vodnatost snega, ki nam pove količino vode v določenem stolpcu snežne odeje. Vodnatost snega se izraža s količino vode, ki je padla na določeno površino (l/m²). Liter destilirane vode tehta 1 kg, kar pomeni, da znaša ob vodnatosti 50 l/m² snežna obtežba 50 kg/m². Sposobnost snežne odeje za zadrževanje vode je odvisna od višine in strukture snežne odeje. Debelejša snežna odeja lahko zadrži več vode, skozi plast ozrnjenega snega, zrnjenje poteka predvsem pri temperaturah blizu ledišča in preoblikuje oz. zaobli snežne kristale, pa voda praktično neovirano odteka. Pri strukturi snežne odeje so pomembne tudi morebitne plasti ledu, ki vsaj na uravnanem površju preprečujejo odtok vode iz snežne odeje v tla. Sklepamo lahko, da kombinacija debele snežne odeje in dežja ne pomeni nujno večje vodnatosti snega in posledično večje snežne obtežbe, saj padavinska voda pogosto odteka skozi snežno odejo. Pri načrtovanju objektov, izpostavljenim snežni obtežbi, je potrebno namenjati več pozornosti neoviranemu odtekanje vode, kar se zagotovi denimo z ustreznim naklonom strehe.

Na uradni meteorološki postaji Grosuplje je znašala snežna obtežba 100 kg/m². Na Zaplani je bila snežna odeja debelejša, padlo je več padavin, zato lahko privzamemo, da je bila snežna obtežba še nekoliko večja. Potrebno je poudariti, da podatki izhajajo iz meritev snežne odeje na tleh. V letošnji zimi je namreč na dvignjenih predmetih več snega, kot na tleh, kjer se je sneg zlasti na začetku zime talil zaradi toplejših tal. Na Zaplani je bila na začetku februarja 2010 razlika v višini snega med tlemi in dvignjenimi predmeti 25cm. Snežna obtežba je bila na dvignjenih predmetih, kot so nadstreški, torej večja kot na tleh. Voda z nadstreškov sicer običajno lažje odteka, vendar samo v primeru pravilne konstrukcije oz. ustreznega naklona strehe. Če upoštevamo spodnjo mejo snežne obtežbe 100 kg/m², je moral nadstrešek s površino 15 m² v letošnji zimi prenašati tono in pol teže.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Matej Ogrin – “Snežna odeja”, Å¡tudijsko gradivo za geografe

Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zapored spustila na -34,5°C, v Kočevju so izmerili -31,2°C, v Postojni -30,5°C, v Murski Soboti -28,6°C, v Črnomlju -26,3°C, v Ljubljani -23,3°C in na Kozini pri Sežani -20,9°C.

ARSO-meteo.si

Zima 1955/56 je lep primer tega, kako se lahko vreme v kratkem času izrazito spremeni. V obravnavani zimi sta bila december in januar nadpovprečno topla, sledil pa je izjemno hladen februar. Februar 1956 velja celo za enega od najhladnejših mesecev v Sloveniji v obdobju instrumentalnih meritev. V nižinskem svetu je v povprečju najhladneje v januarju, absolutno najnižje temperature pa so lahko zabeležene tudi nekoliko kasneje v mesecu februarju. Eden od vzrokov je ta, da je v februarju po nižinah manj nizke oblačnosti, ki sicer decembra in januarja preprečuje nizke nočne temperature. Zaradi prodora hladnega zraka iz severa so bile v februarju 1956 nizke temperature izmerjene tudi na meteoroloških postajah, kjer zaradi severovzhodnih vetrov pogosto ni izrazitih temperaturnih inverzij z zelo nizkimi nočnimi temperaturami. Tak primer je bila Postojna, za Zaplano pa tudi velja, da so najnižje temperature izmerjene ob severnih zračnih tokovih. Na podlagi minimalnih temperatur v Postojni, Ljubljani, na Vrhniki (-27,0°C), Planini pri Rakeku (-27,7°C 15.februarja) in Žireh (-27,9°C 15.februarja), se je na območju sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani ohladilo morda celo pod -28°C. V mraziščih se je ob upoštevanju dosedanjih primerjalnih meritev ohladilo do okoli -40°C.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146cm, v Žireh 176cm, na Bledu 180cm, v Bovcu 188cm in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v preteklih 72 urah padlo kar 373mm padavin.

ARSO-meteo.si

Najvišja snežna odeja v 20.stoletju v večjem delu Slovenije je bila kombinacija relativno sneženega januarja in predvsem obilnih snežnih padavin v obdobju od 11. do 14.februarja 1952. Padal je suh sneg, pri čemer lahko 1mm padavin pomeni več centimetrov snega. Tako so lahko relativno majhne razlike v količini padavin pripomogle k veliki razliki v višini snežne odeje med posameznimi kraji. Na višino suhega snega je zagotovo vplival tudi veter. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega zapadlo zlasti v Posočju (Kobarid 189cm, Bovec 188cm, izvir Soče 295cm), Bohinju (Stara Fužina 263cm) in predvsem na dinarski gorski pregradi, saj je bilo na padavinski meteorološki postaji Krekovše na Idrijskem, na samo 674m višine, izmerjeno kar 268cm snega. Višina snega je naraščala iz južnega proti severnemu delu Notranjske. V Ilirski Bistrici je bilo snega 30cm, v Postojni 94cm, na Blokah 140cm, v Logatcu 156cm, na Vrhniki 168cm, v Rovtah nad Logatcem 183cm in v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 190cm. Na Zaplani je bila višina snega verjetno podobna tisti na Rovtah, glede na podatke iz Vrhnike pa ni nemogoče, da je bilo snega tudi dva metra. Od pričetka meteoroloških meritev je bilo v Ljubljani več snega, kar 149cm, izmerjeno le še marca leta 1895, vendar je bila meteorološka postaja takrat postavljena na drugi lokaciji, kot leta 1952.

Viri podatkov:

– Danilo Furlan – Snežne padavine v Sloveniji 11.-15. februarja 1952

– Opis meteoroloÅ¡ke postaje Nova Vas na Blokah – Mesečni bilten ARSO

– Mesečno poročilo s padavinske meteoroloÅ¡ke postaje Logatec za leto 1952

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106cm, na Kredarici 95cm, na Lisci 79cm,v Škofji Loki 78cm in v Dobličah pri Črnomlju 54cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103cm, v Gornjem Gradu za 69cm, v Celju za 63cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50cm in v Ljubljani za 47cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140mm, v Otoku pri Cerknici 132mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124mm, v Šmarju-Sapu 118mm, v Dobličah pri Črnomlju 113mm in v Kranju 97mm.

ARSO-meteo.si

Februarja 1999 je bilo na Zaplani približno meter snega, posebnost takratnega sneženja je bila velika razlika v viÅ¡ini snega med Logatcem in Rovtarskim hribovjem na severu, ki je bila posledica specifične vremenske situacije. Več o najmočnejÅ¡em sneženju po letu 1987 si preberite v Vremenski kroniki, več informacij o omenjeni specifični vremenski situaciji pa je objavljenih v rubriki Podnebje pod naslovom “Temperaturne razmere ob južnih vetrovih”.

Ob odjugi na začetku februarja se je višina snežne odeje na Zaplani skorajda prepolovila, toda v soboto 6.februarja je spet snežilo in zimska idila se je vrnila. Omenjenega dne je v Ljubljanski kotlini v glavnem deževalo, na višji Zaplani pa snežilo. Zvečer je bilo na standardni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 46cm, na bližnjem Petkovcu pa 43cm snega. Na Ulovki je bilo istega dne popoldne izmerjeno 54cm snega. Do jutra se je sneg nekoliko posedel, na Spodnji Zaplani je bilo izmerjeno 44cm, v mrazišču pod sedanjim čebelnjakom 60cm, v Logatcu pa 37cm snega. V nedeljo so se obetale razjasnitve, na Spodnji Zaplani pa je bilo čez dan glede na bližnjo okolico presenetljivo veliko sonca. Kot se je kasneje izkazalo, je šlo za zelo zanimivo razporeditev oblačnosti, ki je poleg vsega trajala še večino dneva. Sonca je bilo veliko v širši okolici Logatca, že v severnem delu Zaplane pa je bilo vreme oblačno. Oblaki so nastajali nad Polhograjskim hribovjem in Hrušico, nad območjem Logatca pa se je oblačnost sproti sušila. Predvidoma je bila za to vzrok fenizacija ozračja, za pas oblakov pa dvig zračnih mas ob pobočjih z vzhodnim vetrom. V nedeljo se je okrepil vzhodni veter in na praznični ponedeljek je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 37cm, v Logatcu pa 31cm snega. Nekaj snega se je na površini stalilo zaradi sonca, na lokaciji za meritve snega pri sedanjem čebelnjaku pa je nekoliko močnejši tudi vzhodni veter, tako da je bilo nekaj snega tudi spihanega. To potrjujejo sledi v snežni odeji, ki so bile ponekod že zakrite z napihanim snegom, pa tudi sicer je bilo v zatišnih legah izmerjeno okoli 40cm snega.

Snežna odeja je bila na dvignjenih predmetih, kjer v januarju na sesedanje snega niso vplivala topla tla, debela okoli 60cm.

Še dobro, da je ptičja hišica sprojektirana za obilne snežne padavine.

Le kaj je polomilo ledeno svečo?

Po spluženi cesti je dobro vidna občinska meja. Je pa potrebno omeniti, da so malo zatem svojo nalogo dobro opravili tudi cestni delavci iz vrhniške smeri.

Na Zaplani se po zasneženih deblih dreves opazi, da med sneženjem pogosto piha močnejši vzhodni veter.

Zaradi močnejšega vetra ob sneženju je bilo drevje na Ulovki še izraziteje zasneženo.

Tule pa zares manjkajo samo Å¡e gozdni Å¡kratje.

V letošnji zimi vztraja snežna odeja že dlje časa in v tem obdobju je izpostavljena različnim vplivom, ki jo preoblikujejo. Po tako dolgem časovnem obdobju je še bolj pomembno, da se meritve snega izvajajo na lokaciji, kjer na snežno odejo vpliva zgolj vreme. Meritve snežne odeje na odprtem travniku na Spodnji Zaplani.

Meritve  snežne odeje v mrazišču pod sedanjim čebelnjakom. Snežna odeja je tu pogosto precej debelejša kot v bližnji okolici, tokrat je bilo snega več kot na precej višji Ulovki. Izmerjenih 60cm snega predstavlja dobro podlago za debelo snežno odejo v spomladanskem času.

Jugozahodni veter je novembra 2009 smreki odlomil večji del vrha. Ker gre za mlajše drevo, bo zelo verjetno preživelo. Pri starejših smrekah z večjimi vejami bi bil lahko tak odlom vrha usoden. Smreke so namreč s svojo obliko krošnje prilagojene obilnim snežnim padavinam, saj se sneg po vejah dokaj enakomerno porazdeli. Če vrha ni več, pade velika količina snega na nižje veje, ki niso prilagojene večjim količinam snega in ki se lahko zlomijo.

Pri staremu belemu gabru težav s snegom ni, saj se sicer zelo dolge veje preprosto upognejo vse do tal in so tako zavarovane pred zlomi.

 

V nedeljo 7.februarja je na Spodnji Zaplani večji del dneva sijalo sonce, že v severnem delu Zaplane pa je bilo popolnoma oblačno (v ozadju fotografije).

Podarjene sončne žarke so dobro izkoriščale živali.

Po prekrokani noči?

S stropa predora “Leskovec” odpada sneg. Važno je, da ne odpada kakÅ¡en omet.

V letošnji zimi se snežni koli ob cestah vsekakor ne zdijo predimenzionirani.

Viri podatkov:

– zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Gorenji Logatec