V letošnji zimi je s pogostimi in obilnejšimi snežnimi padavinami postalo aktualno vprašanje snežne obtežbe. Snežna odeja predstavlja obremenitev za različne objekte. 19. februarja je na Zaplani padlo 90 mm dežja na 40 cm debelo snežno odejo, naslednji dan pa je padlo še 25 cm novega snega. Snežna obtežba, ki je bila velika že pred omenjenimi padavinami, se je še povečala. Ocenjevanje sposobnosti snežne odeje za zadrževanje padavinske vode, kot kažejo nekatere poglobljene raziskave, ni enostavno.

Osnova za izračun snežne obtežbe je vodnatost snega, ki nam pove količino vode v določenem stolpcu snežne odeje. Vodnatost snega se izraža s količino vode, ki je padla na določeno površino (l/m²). Liter destilirane vode tehta 1 kg, kar pomeni, da znaša ob vodnatosti 50 l/m² snežna obtežba 50 kg/m². Sposobnost snežne odeje za zadrževanje vode je odvisna od višine in strukture snežne odeje. Debelejša snežna odeja lahko zadrži več vode, skozi plast ozrnjenega snega, zrnjenje poteka predvsem pri temperaturah blizu ledišča in preoblikuje oz. zaobli snežne kristale, pa voda praktično neovirano odteka. Pri strukturi snežne odeje so pomembne tudi morebitne plasti ledu, ki vsaj na uravnanem površju preprečujejo odtok vode iz snežne odeje v tla. Sklepamo lahko, da kombinacija debele snežne odeje in dežja ne pomeni nujno večje vodnatosti snega in posledično večje snežne obtežbe, saj padavinska voda pogosto odteka skozi snežno odejo. Pri načrtovanju objektov, izpostavljenim snežni obtežbi, je potrebno namenjati več pozornosti neoviranemu odtekanje vode, kar se zagotovi denimo z ustreznim naklonom strehe.

Na uradni meteorološki postaji Grosuplje je znašala snežna obtežba 100 kg/m². Na Zaplani je bila snežna odeja debelejša, padlo je več padavin, zato lahko privzamemo, da je bila snežna obtežba še nekoliko večja. Potrebno je poudariti, da podatki izhajajo iz meritev snežne odeje na tleh. V letošnji zimi je namreč na dvignjenih predmetih več snega, kot na tleh, kjer se je sneg zlasti na začetku zime talil zaradi toplejših tal. Na Zaplani je bila na začetku februarja 2010 razlika v višini snega med tlemi in dvignjenimi predmeti 25cm. Snežna obtežba je bila na dvignjenih predmetih, kot so nadstreški, torej večja kot na tleh. Voda z nadstreškov sicer običajno lažje odteka, vendar samo v primeru pravilne konstrukcije oz. ustreznega naklona strehe. Če upoštevamo spodnjo mejo snežne obtežbe 100 kg/m², je moral nadstrešek s površino 15 m² v letošnji zimi prenašati tono in pol teže.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Matej Ogrin – “Snežna odeja”, Å¡tudijsko gradivo za geografe