V letošnji zimi je postalo s pogostimi in obilnejšimi snežnimi padavinami aktualno vprašanje snežne obtežbe. Snežna odeja predstavlja obremenitev za različne objekte. 19.februarja je na Zaplani padlo 90mm dežja na 40cm debelo snežno odejo, naslednji dan pa je padlo še 25cm novega snega. Snežna obtežba, ki je bila velika že pred omenjenimi padavinami, se je še povečala. Ocenjevanje sposobnosti snežne odeje za zadrževanje padavinske vode, kot kažejo nekatere poglobljene raziskave, ni preveč enostavno.

Osnova za izračun snežne obtežbe je vodnatost snega, ki nam pove količino vode v določenem stolpcu snežne odeje. Vodnatost snega se izraža s količino vode, ki je padla na določeno površino (l/m²). Liter destilirane vode tehta 1kg, kar pomeni, da znaša ob vodnatosti 50l/m² snežna obtežba 50kg/m². Sposobnost snežne odeje za zadrževanje vode je odvisna od višine in strukture snežne odeje. Debelejša snežna odeja lahko zadrži več vode, skozi plast ozrnjenega snega, zrnjenje poteka predvsem pri temperaturah blizu ledišča in preoblikuje oz. zaobli snežne kristale, pa voda praktično neovirano odteka. Pri strukturi snežne odeje so pomembne tudi morebitne plasti ledu, ki vsaj na uravnanem površju preprečujejo odtok vode iz snežne odeje v tla. Sklepamo lahko, da kombinacija debele snežne odeje in dežja ne pomeni nujno večje vodnatosti snega in posledično večje snežne obtežbe, saj padavinska voda pogosto odteka skozi snežno odejo. Pri načrtovanju objektov, izpostavljenim snežni obtežbi, je potrebno namenjati več pozornosti neoviranemu odtekanje vode, kar se zagotovi denimo z ustreznim naklonom strehe.

Na uradni klimatološki postaji Grosuplje je znašala snežna obtežba 100kg/m². Na Zaplani je bila snežna odeja debelejša, padlo je več padavin, zato lahko privzamemo, da je bila snežna obtežba še nekoliko večja. Potrebno je poudariti, da podatki izhajajo iz meritev snežne odeje na tleh. V letošnji zimi je namreč na dvignjenih predmetih več snega, kot na tleh, kjer se je sneg zlasti na začetku zime talil zaradi toplejših tal. Na Zaplani je bila na začetku februarja 2010 razlika v višini snega med tlemi in dvignjenimi predmeti 25cm. Snežna obtežba je bila na dvignjenih predmetih, kot so nadstreški, torej večja kot na tleh. Voda z nadstreškov sicer običajno lažje odteka, vendar samo v primeru pravilne konstrukcije oz. ustreznega naklona strehe. Če upoštevamo spodnjo mejo snežne obtežbe 100kg/m², je moral nadstrešek s površino 15m² v letošnji zimi prenašati tono in pol teže.

Viri podatkov:

- Slovenski meteorološki forum

- Matej Ogrin – “Snežna odeja”, študijsko gradivo za geografe