V letošnji meteorološki pomladi vladajo na Zaplani tipične snežne razmere. Na kratko bi jih lahko opisali kot spomladansko-zimski kontrasti, saj je v splošnem sneg že skopnel, na prisojnih pobočjih so iz zemlje pokukali prvi znanilci pomladi, medtem ko je v osojnih legah, še posebno pa v mraziščih, snega še vedno veliko. Take razmere se pojavljajo po zimah, kakršna je bila letošnja, torej z dovolj snežnih padavin. V milih zimah pade malo snežnih padavin in tako se tudi v mraziščih ne more nabrati toliko snega, da bi se lahko zadrževal še v pozni pomladi.

19.marec je bil zadnji dan, ko se je lahko na Zaplani še govorilo o strnjeni snežni odeji. 20.marca je bila v okolici meteorološke postaje Zaplana že manj kot polovica površine pokrita s snegom. Čeprav je bilo na merilnem mestu še 10cm snega, je šlo le za snežne krpe. Na Logaškem polju je sneg skopnel že kakšen dan ali dva pred tem. Mrazišče Dolinca je kazalo klasično pomladno podobo. Prisoje so bile kopne že več dni, na osojah pa je vztrajala še relativno debela snežna odeja.

Mrazišče Dolinca je zaradi svojih karakteristik znano po nizkih jutranjih temperaturah, snežne razmere pa so boljše v nekaterih globjih in senčnih mraziščih. Eno takih je sosednje mrazišče pod čebelnjakom. 21.marca zjutraj je bilo v tem mrazišču še 62cm snega.

Kljub nizki nadmorski višini 489m po snežnih razmerah še bolj izstopa mrazišče Globoka dolina v bližini Jezerca, kjer od 21.marca tudi potekajo meritve temperatur. Tega dne je bilo v tem globokem in z gozdom poraščenem mrazišču 60-75cm snega.

Tudi na uravnanih in odprtih legah izven mrazišča je bilo snega glede na bližnjo okolico Å¡e veliko. Glede na viÅ¡ino snega je tako ponekod vladala prava zima…

…medtem ko so se črni telohi in spomladanski žafrani večinoma že lahko mirno spogledovali z umikajočo se snežno odejo.

Snežna odeja, ki se je na Zaplani zadrževala vse od 2.januarja, je torej povečini skopnela. Prave zime je nepreklicno konec, kar pa ne pomeni, da v aprilu ne more pasti še veliko mokrega snega, ki bi se v primeru nočnega zmrzovanja zadržal nekaj dni. Nenazadnje je pomenljiv podatek, da se je v obdobju 2002-2006 aprilski sneg na Zaplani pojavil čisto vsako leto in da so bila pravzaprav zadnja tri leta brez aprilskega snega posebnost glede na dolgoletne statistike.

Zaplano lahko z vidika naravnih razmer razdelimo na južni, planotasti svet Spodnje Zaplane, ter na severni, hriboviti svet Zgornje Zaplane. V primerjavi s hribovitim reliefom omogoča uravnan relief na Spodnji Zaplani zadrževanje hladnega zraka v nočnem času. Temperature so na Spodnji Zaplani zaradi vpliva hladnega Logaškega polja v mirnih in nevetrovnih nočeh nižje od tistih na Zgornji Zaplani, kjer zaradi hribovitega reliefa hladen zrak odteka navzdol po pobočjih. Na opisane temperaturne razlike se je sklepalo na podlagi sosednjih meteoroloških postaj, predvsem pa na podlagi dejstva, da se vreme na Zaplani pogosto najbolj spremeni nad 700m višine. Nad to višino je lahko ob suhem zraku in visokih temperaturah kristalno jasno nebo, pod to višino pa vlada megleno, vlažno in hladno vreme.

Za potrditev opisanih temperaturnih razlik so v obdobju od 28.oktobra 2009 do 16.februarja 2010 na najvišji točki Zaplane, 800m visoki Ulovki, potekale meritve temperatur. Digitalni registrator temperature je v 5-minutnih intervalih shranjeval izmerjeno temperaturo zraka. Registrator je bil nameščen v termometrskem zaklonu, izdelanem po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma in ki se je po dosedanjih raziskavah izkazal kot odličen nadomestek za originalne, toda precej dražje zaklone. Termometrski zaklon ščiti termometer pred sončnim sevanjem ter padavinami in je bil zaradi varnosti nameščen štiri metre nad tlemi na osamljeno smreko v zgornjem delu smučišča Ulovka. Meritve so potekale v rahlo osojni legi, osamljena smreka z redko krošnjo predvidoma ni imela bistvenega vpliva na temperaturne izmerke, prav tako ne višina nameščenega termometra štiri metre nad tlemi. Potrebno je tudi opozoriti, da dva termometra ne kažeta povsem enake temperature, čeprav sta postavljena skupaj. Na osnovi dobljenih izmerkov lahko sklepamo na temperaturne razmere Ulovke in Planine nad Vrhniko, to so območja na Zaplani z nadmorsko višino večjo od 700m. Rezultati potrjujejo odsotnost temperaturne inverzije na Zgornji Zaplani, pokazale pa so se še nekatere druge zakonitosti.

Termometrski zaklon posnema klasično leseno meteorološko hišico.

Glede na izmerke so nočne temperature na vrhu Ulovke višje kot na meteorološki postaji Spodnja Zaplana, razlike v minimalni temperaturi znašajo do 7°C, v ekstremnih situacijah pa so lahko razlike še večje. V grobem velja, da so temperature na Ulovki v jasnih in mirnih nočeh še za stopinjo ali dve višje od tistih na uradni meteorološki postaji Topol pri Medvodah oz. Katarini nad Ljubljano v bližnjem Polhograjskem hribovju.

Izrazita temperaturna inverzija med Spodnjo Zaplano in Ulovko.

V času padavin je zaradi večje nadmorske višine, ne glede na smer vetra, na Ulovki za približno 1,5°C hladneje kot na 235m nižji Spodnji Zaplani. Večja nadmorska višina Ulovke pride še posebej do izraza ob sončnem vremenu in šibkem jugozahodnem vetru, ko je lahko za 4°C hladneje kot na Spodnji Zaplani.

Temperaturne razlike ob vzhodnem vetru in padavinah.

Ugotovljene so bile zanimive temperaturne razlike v primerih, ko se nad Ljubljanskim barjem zadržuje plast hladnejšega zraka, ki z vzhodnim vetrom doteka na Spodnjo Zaplano. Plast hladnega zraka ne sega posebej visoko in velikokrat Ulovke ne doseže ali jo po okrepitvi vzhodnega vetra doseže z določenim časovnim zamikom. V takih primerih je lahko kljub padavinam na Spodnji Zaplani hladneje kot na Ulovki. Opisana situacija je vzrok, da na Ulovki sredi zime kljub večji nadmorski višini velikokrat ne pade bistveno več snega, kot na Spodnji Zaplani. To pojasni tudi primere v preteklosti, ko je na Spodnji Zaplani deževalo pri temperaturi malo nad lediščem, hkrati pa je v nasprotju s pričakovanji deževalo tudi na višji Ulovki. Plast hladnega zraka nad Ljubljanskim barjem je pogosta v pozno jesenskem in zimskem času in tako pride, v smislu večje količine snega, večja nadmorska višina Ulovke bolj do izraza šele v spomladanskem času.

Kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je lahko na Ulovki topleje kot na Spodnji Zaplani.

Meritve temperature so potekale v hladni polovici leta, v topli polovici leta bi prišla večja nadmorska višina Ulovke še bolj do izraza. Velike razlike v jutranjih temperaturah so možne tudi v poletju, so pa redkejše. Razlike v dnevnih temperaturah bi bile v poletju večje kot pozimi. V prihodnosti bi bilo zanimivo ugotavljati, kakšne so temperaturne razmere v samem naselju Zaplana pri cerkvi, na prisojnih pobočjih Ulovke, kjer ponoči prav tako hladen zrak odteka po pobočjih v Ložansko dolino na zahodu. Predvideva se, da so na tem območju jutranje temperature precej višje kot na bližnjem planotastem Miznem Dolu.

Jutro je bilo zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. Najhladneje je bilo v Babnem Polju z -30,6°C, v Novi vasi na Blokah so izmerili -29,0°C, na Rudnem polju na Pokljuki -28,6°C, v Postojni -24,4°C in v Tolminu -15,9°C.

ARSO-meteo.si

V marsikaterem slovenskem kraju je bilo to najhladnejše marčevsko jutro v 20.stoletju. 11.marca je ob prehodu genovskega ciklona po Sloveniji snežilo, v Ljubljani je bilo naslednje jutro izmerjeno 36cm snega, podnevi pa so oblaki preprečevali močnejše ogrevanje, tako da je v vsaj malo višjih legah temperatura ostala pod lediščem. Do večera se je popolnoma razjasnilo in sledila je izjemno hladna noč. Ker je pred tem genovski ciklon potoval prav preko Slovenije na vzhod, so v zaledju odhajajočega ciklona pihali severni vetrovi, ki na Zaplani omogočajo najmočnejše ohladitve. V Ljubljani se je ohladilo na -15,7°C in v Planini pri Rakeku do -18,7°C. Na Zaplani je bila temperatura verjetno podobna tisti v Postojni, ob tem pa je bilo v mraziščih predvidoma -35°C.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije 

Za sredino marca je bilo jutro zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. V Babnem Polju so izmerili -30,4°C, v Novi vasi na Blokah -28,3°C, v Celju -23,4°C in v Kočevju -22,4°C. Čez dan se je zelo močno segrelo, dnevni hod je bil največji v Babnem Polju, 30,8°C; v Novi vasi je znašal 29,1°C in v Celju 25,4°C.

ARSO-meteo.si

Nizke temperature 12.marca 1976 so še en dokaz, da lahko v marcu vladajo povsem zimske razmere. Nad Slovenijo se je iz severa raztezala obsežna dolina s hladnim zrakom, ob jasni noči z debelo snežno odejo se je izrazito ohladilo. Na Zaplani so bile razmere za nočno ohlajanje še posebno ugodne zaradi severnih prizemnih vetrov. V Rovtah nad Logatcem se je ohladilo na -13,5°C, na Vrhniki pa je bilo kljub jutranji nizki oblačnosti -21,2°C. V Ljubljanski kotlini je nastala jutranja megla, ker pa je bilo na višji Spodnji Zaplani jasno jutro, se je tam po vsej verjetnosti še izraziteje ohladilo, kot na Vrhniki. Glede na temperaturo na Spodnji Zaplani se je temperatura v mraziščih spustila vsaj do -33°C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Cerknici so izmerili 125cm snega, na Vrhniki 80cm, v Godnjah na Krasu 40cm in celo v Portorožu (Beli Križ) kar 14cm snega.

ARSO-meteo.si

Eno od najbolj zanimivih sneženj v zadnjih desetletjih je zaznamovala velika dnevna količina novozapadlega snega. 9.marca 1976 je v severnem delu Notranjske padlo 50-70cm, ponekod v južnem delu Notranjske pa celo do 100cm novega snega. Sneženje je bilo na Zaplani dokumentirano s filmsko kamero in je na blogu Podnebje Zaplane podrobneje opisano v kategoriji Vremenska kronika.

Glede na dolgoletno povprečje 1961-1990 je bila meteorološka zima 2009/2010 po Sloveniji povprečno hladna. Zima 2005/2006 je bila v povprečju sicer še hladnejša in bolj zasnežena, v letošnji zimi pa je izstopal predvsem januar, ki je bil na Zaplani najhladnejši mesec od pričetka meritev leta 2006, zabeleženo pa je bilo tudi rekordno število dni, ko je temperatura ves dan vztrajala pod lediščem. Jasnih noči je bilo zelo malo in posledično, razen v mrazu izpostavljenih legah, ni bilo posebno nizkih temperatur. Zaradi pomanjkanja sonca so bile po Sloveniji povprečne najnižje temperature nekoliko višje, povprečne dnevne temperature pa nižje od dolgoletnega povprečja.

Povprečna zimska temperatura je bila na Zaplani -1,1°C, povprečna najnižja -3,4°C in povprečna najvišja 1,5°C. Najnižja temperatura je bila -17,8°C (20.december), najvišja temperatura pa 13,2°C (25.februar). Zabeleženih je bilo triinsedemdeset hladnih dni, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče, rekordnih štirideset ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem ter devet mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10°C. V letošnji meteorološki zimi je bilo malo sonca, noči so bile oblačne in tako ni bilo rekordno nizkih jutranjih temperatur. Kot najnižja temperatura na Spodnji Zaplani od pričetka meritev leta 2002 tako še vedno velja -18,5°C iz 1.marca 2005. Rekordno najnižja temperatura pa je bila 20.decembra izmerjena v mrazišču Dolinca, deloma tudi zaradi okvare merilnih naprav marca 2005, ko je bilo predvidoma hladneje od -30,8 °C, kolikor je bilo izmerjeno 20. decembra 2009. V mrazišču se je temperatura spustila pod -20°C v devetih dneh. Padavin je bilo nadpovprečno veliko, saj je v celotni meteorološki zimi padlo 729,5mm padavin, kar je enkrat več od povprečne zimske količine padavin na Rovtah.

MeteoroloÅ¡ka zima 2009/2010 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami. Statistika nazorno kaže, da je bila rekordno topla “zima” 2006/2007 za naÅ¡e kraje res nekaj posebnega.

Statistika o letošnji zimi se bo še dopolnjevala. Pri opisu snežnih razmer se namreč ni smiselno omejiti na meteorološko zimo, to je mesece december, januar in februar, temveč na tako imenovano snežno sezono oz. obdobje od 1.julija, do 30.junija naslednjega leta. Na Zaplani namreč sneži tudi v času izven meteorološke zime, jeseni in spomladi. Snežnih razmer v tej zimi še ni mogoče opisati, nenazadnje je na Zaplani marec pogosto najbolj zasnežen mesec. Prav veliko možnosti, da bi spomladi višina snežne odeje presegla tisto iz 11.februarja 2010, ko je bilo snega 65cm, pa verjetno ni.

V sklopu proučevanja snežnih razmer je bila 28.februarja na verjetno najbolj zasneženi lokaciji v širši okolici Logatca, Javorniku nad Črnim Vrhom nad Idrijo, opravljena analiza snežne odeje. K analizi snežne odeje se med drugim prišteva analiza strukture snega, ter meritve višine, vodnatosti in gostote snega.

Tega dne je bilo na Zaplani še 30cm snega, pihal je topel jugozahodni veter, ki je marsikje po nižinah temperaturo dvignil nad 10°C. Na Javorniku kaj takega ni bilo za pričakovati, saj tam tako imenovane fenizacije ni ob vzhodnih, kot tudi ne ob zahodnih vetrovih. Na dan odprave se je to tudi potrdilo, saj je bilo v nižjih legah oblačno vreme ob nizki vlažnosti zraka, medtem ko je območje Javornika nad 1100m višine pokrival orografski oblak kot posledica narivanja vlažnih zračnih mas iz jugozahoda. Zaradi megle je bila vidnost izjemno skromna. Na 1240m visokem Javorniku zaradi vetrov na izpostavljenem grebenu sicer ni bilo opaziti večjih količin snega, na precejšnjo debelino snežne odeje pa so opozarjale bukve, saj se ob njih sneg hitreje tali in pri tem nastajajo globoke luknje.

Za meritve snežne odeje se je kot primeren izkazal travnik v bližini vrha Javornika na nadmorski višini 1200m. Na omenjeni lokaciji je v primerjavi z glavnim grebenom manj vetra, kar je pri analizi snežne odeje zelo pomembno. Megla se je podila naokoli z zmernim jugozahodnikom in temperatura je bila +0,5°C.

Meritve višine snega z lavinsko sondo.

Prve meritve so pokazale na 83cm debelo snežno odejo, kar je bilo pod pričakovanji. Izkopan je bil snežni profil, ki je pokazal točno višino in strukturo snežne odeje. Kmalu se je pokazalo, da je v snežni odeji ledena plast, ki je malo pred tem onemogočala točne meritve višine snega. Ob ponovnih meritvah drugod po travniku se je ob prebitju ledene plasti izkazalo, da je bilo snega vse skupaj 110-125cm. V povprečju pa je bilo snega 115cm, kolikor je bil globok tudi snežni profil. Na spodnji fotografiji je vidna ledena plast 30cm nad tlemi.

Za jemanje snežnega vzorca je bila uporabljena 1,5m dolga cev z znano površino vhodne odprtine. Postopek je enak, kot pri meritvah dežja s klasičnim dežemerom in menzuro. Cev se zarije v snežno odejo do travnate podlage, dobljeni stolpec snega pa se nato analizira. Izmeri se lahko njegova teža, predvsem pa se sneg stali in izmeri vsebnost vode.

Kasnejši rezultati so pokazali, da je snežni vzorec brez cevi tehtal 9kg, vseboval je kar 492mm vode, izračunana gostota snega pa je znašala 428kg/m³. Snežna odeja je lahko pod določenimi pogoji dober pokazatelj, koliko je bilo v času snežne odeje na nekem območju  padavin. Dokler se sneg ne tali ali ne dežuje, ostanejo padavine ujete v snežni odeji. Tudi v primeru dežja pri tako debeli snežni odeji z vmesnimi ledenimi plastmi, kot je bila na Javorniku, večjih izgub vode ni bilo. Snežna odeja se je na Javorniku pričela nabirati 2.januarja in zgoraj omenjena vodnatost snega 492 l/m² pomeni, da je v obdobju od 2.januarja pa do meritev 28.februarja na Javorniku padlo vsaj 492mm padavin. Ker 1l vode tehta približno 1kg je bila snežna obtežba 493kg/m². Izračun na podlagi podatka, da je 0,02m³ snežnega vzorca tehtalo 9kg, pa je znašala snežna obtežba 450kg/m². Čeprav izračuni niso napačni, jih je potrebno jemati z rezervo. Pri tolikšni količini snega in v danih razmerah je namreč skoraj nemogoče izvajati analize brez merskih napak in nekaj kg/m³ več ali manj ne igra večje vloge.

Kot zanimivost velja omeniti, da je bila 25.februarja s strani članov Slovenskega meteorološkega foruma opravljena tudi analiza snežne odeje na območju Krvavca. Na 1600m visoki gozdni jasi je bilo v 80-120cm debeli snežni odeji vode skoraj 200mm manj, kot na Javorniku. Manjša je bila tudi gostota snega, ki je znašala 272kg/m³.

Vir podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Ob koncu februarja 2010 je prišlo do tako imenovane pomladne odjuge. Gre za kombinacijo deževne odjuge (taljenje snežne odeje zaradi dežja), dnevne odjuge (taljenje zaradi dnevnih temperatur nad 0°C) in prisotnosti vlažne in tople zračne mase (taljenje zaradi odsotnosti nočnega zmrzovanja). Kljub izraziti odjugi pa se je na Zaplani snežna odeja talila zelo počasi. 19.februarja je padlo na obstoječo snežno odejo kar 80mm dežja, naslednji dan je snežilo in snežna odeja se je odebelila na okoli 55cm. V nadaljevanju so temperature le redko padle pod 0°C. V dveh dneh je deževalo, pogosto je pihal zmeren jugozahodni veter in temperatura je dvakrat presegla 10°C. Do 28.februarja se je snežna odeja sesedla in stalila zgolj za 25cm, zasnežena pa so bila celo obsežna prisojna pobočja med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. 3.marca je bilo še slabih 20cm snega. Zakaj se je snežna odeja kljub tako močni odjugi talila počasneje od pričakovanj?

Sneg se najhitreje tali ob visokih temperaturah in vetru, ki piha v dneh z visoko vlažnostjo zraka. Ob določenih pogojih, kakršni so bili tudi ob koncu februarja 2010, pa se snežna odeja tali precej počasneje. Za taljenje je pomembna vrsta snega. Sneg, ki na tleh leži dlje časa, se ves čas preobraža. Struktura snega postane zrnasta, sneg se poseda in prepušča do tal vedno več deževnice. Ob dežnih padavinah se snežni odeji poveča gostota, ob morebitnem kasnejšem zmrzovanju pa postane snežna odeja zelo odporna na taljenje, saj je za taljenje ledu potrebno zelo veliko toplotne energije. Do kasnejšega zmrzovanja snežne odeje pride pogosto zaradi dnevnega taljenja in občasnega nočnega zmrzovanja. Za opisano februarsko odjugo je bilo tudi značilno, da je bila v dneh z visokimi temperaturami zelo nizka vlažnost zraka. Ob nizki vlažnosti zraka površina snežne odeje izpareva v vodno paro, pri tej fazni spremembi vode se iz okolice porablja toplota in tik pri snežni odeji se ohranja precej hladnejša plast zraka, ki ohranja sneg suh in preprečuje močnejše taljenje. Tako je v dneh s temperaturami nad 10°C snežna odeja upadla zgolj za centimeter ali dva.

Glede na standardno klimatološko obdobje 1961-1990 je bil februar 2010 po večini Slovenije povprečno hladen mesec. Na Zaplani je bil to drugi najhladnejši februar od pričetka meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura v februarju 2010 je na Zaplani znašala -0,3°C, povprečna najnižja -3,0°C in povprečna najvišja 2,9°C. Najnižja temperatura je bila -13,3°C (2.februarja), najvišja pa 13,2°C (25.februarja).  Zabeleženih je bilo enaindvajset hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in osem ledenih dni, v katerih temperatura ni presegla ledišča. Zabeležen je bil en mrzel dan z najnižjo dnevno temperaturo pod -10°C. Statistično je mesec februar na območju Notranjske najbolj suh mesec v letu, februar 2010 pa je od tega precej odstopal. Padlo je namreč 254mm padavin, kar je dvakrat več od dolgoletnega povprečja padavin za mesec februar na Rovtah. 20.februarja zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 79mm dežja. Snežna odeja je prekrivala tla ves mesec, največ snega, okoli 65cm, pa je bilo na Spodnji Zaplani 11.februarja. Merilec vetra je bil del februarja zasnežen ali okovan v led, v obdobju, ko je deloval, pa je bil v povprečju najbolj vetroven dan 5.februar. Z razliko od januarja so bili v februarju vzhodni in zahodni vetrovi zastopani približno v enakih deležih.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2010.

Jutro je bilo nenavadno mrzlo za marec. V Ratečah so izmerili -24,3°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1°C, v Kočevju -21,6°C in v Biljah pri Novi Gorici -11,5°C. Najhladneje je bilo v Babnem Polju, kjer se je ohladilo na -30,0°C.

ARSO-meteo.si

Ob 40cm debeli snežni odeji se je v jasnih nočeh temperatura spustila globoko pod ledišče. Na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani je bilo 1.marca izmerjeno -18,5°C. To je celo najnižja izmerjena temperatura od pričetka meritev leta 2002. V nobeni od kasnejših zim omenjena temperatura, zabeležena že v meteorološki pomladi, ni bila presežena. Glede na vetrovnost, na višini 600m so prevladovali vzhodni do jugovzhodni vetrovi, na Zaplani niso bili najboljši pogoji za ohlajanje in od tod izhaja velika temperaturna razlika med Zaplano in Logaškim poljem. V Gornjem Logatcu, kjer je nameščen digitalni registrator temperature, se je v prvih treh dneh marca 2005 temperatura spustila pod -23°C, 1.marca pa se je ohladilo celo do -25°C. V mrazišču Dolinca je zatajila merilna oprema in za to obdobje ni na voljo temperaturnih podatkov, zagotovo pa se je temperatura v mrazišču spustila pod -30°C.

Vir podatkov:

– podatki z avtomatske meteoroloÅ¡ke postaje ARSO v Gornjem Logatcu

– radiosondaža na meteoroloÅ¡ki postaji Ljubljana-Bežigrad

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si