V štirih dneh se je na Zaplani snežna odeja odebelila na približno meter. 13.februarja popoldne, torej po več kot dveh dneh sesedanja snežne odeje, je bilo pri sedanji meteorološki postaji Zaplana izmerjeno okoli 85cm snega. Na nekaterih okoliških meteoroloških postajah se je v omenjenih dveh dneh snežna odeja posedla za 15cm, kar pomeni, da je bilo 11.februarja zjutraj na Spodnji Zaplani približno 100cm snega. Uradno izmerjene višine snega v okolici so bile tik po sneženju naslednje: Logatec 57cm, Vrhnika 65cm, Rovte 104cm, Hotedršica 71cm, Črni Vrh nad Idrijo 110cm, Postojna 30cm, Cerknica 44cm, Pokojišče 68cm in Šentjošt nad Horjulom 90cm (ARSO-meteo.si). Eden od vzrokov za tolikšno razliko v višini snega med Zaplano in Logatcem je sneženje 9.februarja. Čeprav je tega dne v Logatcu padlo precej več padavin kot na Rovtah, pa je padlo bistveno manj snega, celo manj kot na Vrhniki. Predvidoma so bili vzrok južni vetrovi in hladen zrak, ki je takrat vztrajal v Ljubljanski kotlini. Na južnem Notranjskem ob takih situacijah piha zmeren jugozahodni veter, ki lahko seže vse do Logatca, medtem ko na Zaplani piha prizemni vzhodni veter, kjer je zaradi tega tudi hladneje. 9.februarja popoldne je na Zaplani ob sneženju pihal prizemni vzhodni veter, medtem ko je bilo že v Logatcu topleje zaradi jugozahodnika in kjer je zato prehodno tudi deževalo oz. se sneg ni prijemal tal. V podobnih situacijah v novejšem času je hladen zrak Logatec dosegel šele nekaj ur kasneje kot Zaplano in predvidoma se je to zgodilo ravno ob sneženju februarja 1999.

Fotografija je nastala nekaj dni po sneženju, ko se je snežna odeja že precej posedla.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si