Ob odjugi na začetku februarja se je višina snežne odeje na Zaplani skorajda prepolovila, toda v soboto 6.februarja je spet snežilo in zimska idila se je vrnila. Omenjenega dne je v Ljubljanski kotlini v glavnem deževalo, na višji Zaplani pa snežilo. Zvečer je bilo na standardni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 46cm, na bližnjem Petkovcu pa 43cm snega. Na Ulovki je bilo istega dne popoldne izmerjeno 54cm snega. Do jutra se je sneg nekoliko posedel, na Spodnji Zaplani je bilo izmerjeno 44cm, v mrazišču pod sedanjim čebelnjakom 60cm, v Logatcu pa 37cm snega. V nedeljo so se obetale razjasnitve, na Spodnji Zaplani pa je bilo čez dan glede na bližnjo okolico presenetljivo veliko sonca. Kot se je kasneje izkazalo, je šlo za zelo zanimivo razporeditev oblačnosti, ki je poleg vsega trajala še večino dneva. Sonca je bilo veliko v širši okolici Logatca, že v severnem delu Zaplane pa je bilo vreme oblačno. Oblaki so nastajali nad Polhograjskim hribovjem in Hrušico, nad območjem Logatca pa se je oblačnost sproti sušila. Predvidoma je bila za to vzrok fenizacija ozračja, za pas oblakov pa dvig zračnih mas ob pobočjih z vzhodnim vetrom. V nedeljo se je okrepil vzhodni veter in na praznični ponedeljek je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 37cm, v Logatcu pa 31cm snega. Nekaj snega se je na površini stalilo zaradi sonca, na lokaciji za meritve snega pri sedanjem čebelnjaku pa je nekoliko močnejši tudi vzhodni veter, tako da je bilo nekaj snega tudi spihanega. To potrjujejo sledi v snežni odeji, ki so bile ponekod že zakrite z napihanim snegom, pa tudi sicer je bilo v zatišnih legah izmerjeno okoli 40cm snega.

Snežna odeja je bila na dvignjenih predmetih, kjer v januarju na sesedanje snega niso vplivala topla tla, debela okoli 60cm.

Še dobro, da je ptičja hišica sprojektirana za obilne snežne padavine.

Le kaj je polomilo ledeno svečo?

Po spluženi cesti je dobro vidna občinska meja. Je pa potrebno omeniti, da so malo zatem svojo nalogo dobro opravili tudi cestni delavci iz vrhniške smeri.

Na Zaplani se po zasneženih deblih dreves opazi, da med sneženjem pogosto piha močnejši vzhodni veter.

Zaradi močnejšega vetra ob sneženju je bilo drevje na Ulovki še izraziteje zasneženo.

Tule pa zares manjkajo samo Å¡e gozdni Å¡kratje.

V letošnji zimi vztraja snežna odeja že dlje časa in v tem obdobju je izpostavljena različnim vplivom, ki jo preoblikujejo. Po tako dolgem časovnem obdobju je še bolj pomembno, da se meritve snega izvajajo na lokaciji, kjer na snežno odejo vpliva zgolj vreme. Meritve snežne odeje na odprtem travniku na Spodnji Zaplani.

Meritve  snežne odeje v mrazišču pod sedanjim čebelnjakom. Snežna odeja je tu pogosto precej debelejša kot v bližnji okolici, tokrat je bilo snega več kot na precej višji Ulovki. Izmerjenih 60cm snega predstavlja dobro podlago za debelo snežno odejo v spomladanskem času.

Jugozahodni veter je novembra 2009 smreki odlomil večji del vrha. Ker gre za mlajše drevo, bo zelo verjetno preživelo. Pri starejših smrekah z večjimi vejami bi bil lahko tak odlom vrha usoden. Smreke so namreč s svojo obliko krošnje prilagojene obilnim snežnim padavinam, saj se sneg po vejah dokaj enakomerno porazdeli. Če vrha ni več, pade velika količina snega na nižje veje, ki niso prilagojene večjim količinam snega in ki se lahko zlomijo.

Pri staremu belemu gabru težav s snegom ni, saj se sicer zelo dolge veje preprosto upognejo vse do tal in so tako zavarovane pred zlomi.

 

V nedeljo 7.februarja je na Spodnji Zaplani večji del dneva sijalo sonce, že v severnem delu Zaplane pa je bilo popolnoma oblačno (v ozadju fotografije).

Podarjene sončne žarke so dobro izkoriščale živali.

Po prekrokani noči?

S stropa predora “Leskovec” odpada sneg. Važno je, da ne odpada kakÅ¡en omet.

V letošnji zimi se snežni koli ob cestah vsekakor ne zdijo predimenzionirani.

Viri podatkov:

– zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Gorenji Logatec