Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zapored spustila na -34,5°C, v Kočevju so izmerili -31,2°C, v Postojni -30,5°C, v Murski Soboti -28,6°C, v Črnomlju -26,3°C, v Ljubljani -23,3°C in na Kozini pri Sežani -20,9°C.

ARSO-meteo.si

Zima 1955/56 je lep primer tega, kako se lahko vreme v kratkem času izrazito spremeni. V obravnavani zimi sta bila december in januar nadpovprečno topla, sledil pa je izjemno hladen februar. Februar 1956 velja celo za enega od najhladnejših mesecev v Sloveniji v obdobju instrumentalnih meritev. V nižinskem svetu je v povprečju najhladneje v januarju, absolutno najnižje temperature pa so lahko zabeležene tudi nekoliko kasneje v mesecu februarju. Eden od vzrokov je ta, da je v februarju po nižinah manj nizke oblačnosti, ki sicer decembra in januarja preprečuje nizke nočne temperature. Zaradi prodora hladnega zraka iz severa so bile v februarju 1956 nizke temperature izmerjene tudi na meteoroloških postajah, kjer zaradi severovzhodnih vetrov pogosto ni izrazitih temperaturnih inverzij z zelo nizkimi nočnimi temperaturami. Tak primer je bila Postojna, za Zaplano pa tudi velja, da so najnižje temperature izmerjene ob severnih zračnih tokovih. Na podlagi minimalnih temperatur v Postojni, Ljubljani, na Vrhniki (-27,0°C), Planini pri Rakeku (-27,7°C 15.februarja) in Žireh (-27,9°C 15.februarja), se je na območju sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani ohladilo morda celo pod -28°C. V mraziščih se je ob upoštevanju dosedanjih primerjalnih meritev ohladilo do okoli -40°C.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak