Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106cm, na Kredarici 95cm, na Lisci 79cm,v Škofji Loki 78cm in v Dobličah pri Črnomlju 54cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103cm, v Gornjem Gradu za 69cm, v Celju za 63cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50cm in v Ljubljani za 47cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140mm, v Otoku pri Cerknici 132mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124mm, v Šmarju-Sapu 118mm, v Dobličah pri Črnomlju 113mm in v Kranju 97mm.

ARSO-meteo.si

Februarja 1999 je bilo na Zaplani približno meter snega, posebnost takratnega sneženja je bila velika razlika v viÅ¡ini snega med Logatcem in Rovtarskim hribovjem na severu, ki je bila posledica specifične vremenske situacije. Več o najmočnejÅ¡em sneženju po letu 1987 si preberite v Vremenski kroniki, več informacij o omenjeni specifični vremenski situaciji pa je objavljenih v rubriki Podnebje pod naslovom “Temperaturne razmere ob južnih vetrovih”.