V nedeljo 24.januarja so vremenske razmere, nizka oblačnost je pokrivala dobršen del Slovenije, vabile na izlet na kakšen dovolj visok hrib, ki bi segal nad omenjeno oblačnost. Glede na bližino in nadmorsko višino je bil najboljša izbira Blegoš. Zjutraj ni bilo na voljo sondaže z meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad, iz katere bi bilo mogoče oceniti višino nizke oblačnosti, je pa zato obetal podatek o jasnem vremenu na Voglu. Kasneje je bilo preko tamkajšnjih kamer razvidno, da se je nizka oblčanost dvignila, ker pa se je nad Slovenijo iz zahoda navlekla še višja oblačnost, je prišel čas za plan B. Namesto nad oblačno pokrovko, smo se odpravili vanjo, in sicer na 1240m visoki Javornik nad Črnim Vrhom nad Idrijo.

Nizka oblačnost je segala tako visoko, da na območju Zaplane niti 800m visoka Ulovka ni segala v meglo. Ivja tako skorajda ni bilo, se ga je pa zato več pričakovalo v višjih legah nad Črnim Vrhom. Odločili smo se za pot mimo Črnega Vrha in za pristop na Javornik iz smeri Cola.  Cesta do Javornika je zaradi snega in zametov izgledala slabo prevozna, toda posrečilo se nam je pripeljati do sedla pred Kanjim Dolom. Na omenjenem sedlu je pihala zmerna burja, občasno je bila megla in nastajalo je ivje.

Izkazalo se je, da je bilo na omenjenem sedlu Å¡e največ vetra, megle in ivja, v nadaljevanju je bilo namreč vetra in ivja občutno manj. Å ele nad 1100m viÅ¡ine in bližje glavnemu grebenu je bila zimska idila spet večja. Na zahodni strani je bilo 100m nižje od Javornika že precej ivja, toda nismo se veliko zadrževali z fotografiranjem, saj je po izkuÅ¡njah tisto “ta pravo” Å¡ele na samem grebenu.

Na odprti jasi na 1200m višine je bilo snega v povprečju 68cm, ponekod pa je lavinska sonda pokazala tudi čez 70cm snega. Na vrhu je bilo 10cm rahlega snega, globje pa je bila dvojna plast ledu. To je zelo olajšalo hojo po celem snegu. Opoldne je bila izmerjena temperatura -11,3°C.

Do vrha Javornika smo se odpravili po samem grebenu. To je bil najtežji del poti, dolg približno 300m. Snežna odeja je držala človeško težo, ponekod pa se je ugrezalo do pasu. Ni nam bilo žal za izbrano lokacijo v megleni pokrovki. Posledice megle so lahko, kot kažejo spodnje fotografije, tudi lepe in zanimive.

Razgledni stolp, fotografiran iz zahodne smeri. Od tod ni kazalo na prav zelo veliko ivje.

Povsem drugačno sliko pa je pokazala vzhodna stran razglednega stolpa. Dolžina ivja je bila do 50cm.

Seveda kažejo fotografije le trenutno stanje, ivje bo namreč nastajalo tudi v prihodnjih dneh. Okoliške bukve so bile okovane tudi v ledeno ivje.

Po postanku v Pirnatovi koči pod Javornikom nam je preostala še ura hoje do avtomobila. Tudi ob povratku zanimivih motivov za fotografiranje ni manjkalo.

Krajši filmski posnetek opisanega izleta je na voljo na spletnem video portalu YouTube. Prvi kader je posnet na Kanjem Dolu, ostali posnetki so z Javornika.

Po zadnjem obilnejšem sneženju 9.januarja se je snežna odeja kljub nizkim temperaturam, te so praktično ves čas ostajale pod lediščem, opazno posedala. Vzrok za to je tudi taljenje snežne odeje na stiku tal. Pred prvim sneženjem 2.januarja je padlo veliko dežja, temperature zraka pa so presegale 10°C. Temperatura tal na globini 5cm je bila zato relativno visoka in je presegla 0°C. Ko je tla prekrila snežna odeja, jo je zato pobiralo od spodaj. Na to kažejo razlike v višini snežne odeje 24.januarja. Na Spodnji Zaplani je bilo na reprezentativni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 29cm snega, kar je le centimeter več, kot v Logatcu. Na dvignjenih predmetih, ki nimajo stika z tlemi, pa je bilo snega celo 46cm. Ti predmeti imajo namesto stika z toplimi tlemi stik z prostim ozračjem, ki je bilo v zadnjem času ohlajeno na več stopinj pod lediščem. Okoli 40cm snega je bilo izmerjeno tudi v mrazišču Dolinca, kjer je izhajanje toplote iz tal ovirano zaradi debele plasti suhe, nepokošene trave. Nižje nočne temperature v mrazišču v zadnjih dneh pri tem niso odigrale večje vloge.

46cm snega na leseni mizi. Skozi izdelane vmesne reže zrak neovirano kroži tudi od spodaj.

Viri podatkov:

– podatki iz zasebne meteoroloÅ¡ke postaje Gorenji Logatec

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 25. decembra 2009 do 23. januarja 2010, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 21. januarja z -20,2 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -9,4 °C.  Posebnega mraza ni bilo zaradi vremenske situacije z vzhodnim vetrom in posledično zaradi pogoste megle in nizke oblačnosti. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 4. januarja (-17,8 °C) in 20. januarja sredi noči (-18,4 °C). Najvišja temperatura 12,9 °C je bila izmerjena 25. decembra 2009 ob jugozahodnem vetru, le pet dni po izmerjenih -30,8 °C.

Snegu in mrazu konec decembra 2009 je hitro sledila močna otoplitev z deževjem, v januarju pa se to vendarle ni ponovilo in trenutno vlada na Zaplani prava zimska idila z okoli 40cm debelo snežno odejo, idilo pa nekoliko kvari le odsotnost sončnih žarkov. Kar se snežne odeje tiče, gre za eno najbolj stabilnih zimskih obdobij v zadnjih letih. Snežna odeja traja neprekinjeno že od 2.januarja, nekaj dni kasneje se je odebelila na približno 50cm, v nadaljevanju pa se je samo v nedeljo 10.januarja na površini nekoliko stalila, a kmalu nato ponovno pomrznila. Le po nižinah je temperatura zaradi oblačnih noči precej kasneje padla pod ledišče in snežna odeja se je bistveno bolj posedala in talila, kot na Zaplani. V teh dneh nad Slovenijo zaradi vlažnega jugovzhodnega vetra vztraja nizka oblačnost, ki sega do okoli 1300m nadmorske višine. Ker gre za dvignjeno temperaturno inverzijo, temperatura zraka bolj ali manj pada do omenjene nadmorske višine. Zaradi pobočne megle in temperatur pod lediščem nastaja ivje, ki je na območju Zaplane najdaljše v višjih in na vzhodnem vetru izpostavljenih legah, kot je Planina nad Vrhniko. Vse do konca prihodnjega tedna se obeta nadaljevanje zimske idile. Možna je kakšna prehodna razjasnitev, višjim legam nad 700m višine se obeta več sonca, medtem ko bo na Spodnji Zaplani megla pogostejša.

 Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130cm, v Logatcu 111cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89cm, v Moravčah 88cm, v Kobaridu86 cm, v Postojni 75cm, v Velenju 65cm, v Ilirski Bistrici 48cm in v Vipavi 32cm snega.

ARSO-meteo.si

Na vreme v Sloveniji je vplivalo več zaporednih sredozemskih ciklonov, v višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, nižje pa je z vzhodnimi vetrovi vztrajal hladen zrak. 9.januarja je bilo v okolici Logatca snega le za vzorec, v nekaj dneh pa je snežna odeja presegla višino 100cm.  Takratno sneženje je lep primer, kako lahko tudi ob nizkih temperaturah močno sneži. Po 11.januarju je na Zaplani snežilo pri temperaturi -10°C, 13.januarja pri okoli -12°C, v jutranjem času istega dne pa je pričelo snežiti celo pri -17°C. 10. in 11.januarja je padlo 40cm snega v enem dnevu, 14.januarja pa celo 50cm. Najdebelejša snežna odeja je bila izmerjena 15.januarja, na nekaterih lokacijah pa tudi 16.januarja, kar pa je morda posledica tudi precej nejasnih podatkov, po katerih se snežna odeja na nekaterih meteoroloških  postajah tik po sneženju sploh ni nič posedala. To je malo verjetno in ti podatki so povsem v nasprotju z meritvami na večini drugih meteoroloških postaj. Na Rovtah so izmerili 135cm, na Vrhniki 96cm, na Šentjoštu nad Horjulom 111cm in v Hotedršici 120cm snega. Opisano sneženje je bilo vse do danes na območju Logatca zadnje zares obilno sneženje, v kasnejšem času se je temu sneženju še najbolj približalo sneženje februarja 1999. Na Rovtah je bila januarja 1987 izmerjena najvišja snežna odeja v obdobju od leta 1961 naprej, vendar je bilo več primerov sneženja, ko je padlo le malo manj snega. Podobno veliko snega je bilo namreč še februarja 1969, marca 1970, marca 1976 in februarja 1984.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Glede na večdnevno sneženje, na Zaplani je snežilo že 2.januarja, po Sloveniji pa v sploÅ¡nem 4.januarja, je bila snežna odeja relativno tanka. V noči na 6.januar se je pričakovalo nekoliko večjo količino snežnih padavin, ki pa jih je bilo nato bolj malo. 7.januarja dopoldne je bilo na Spodnji Zaplani 31cm snega, do naslednjega jutra pa se je sneg že posedel. 8.januarja se je obetala največja količina padavin. Napovedi o vrsti padavin so bile nezanesljive, saj so bile razlike med posameznimi meteoroloÅ¡kimi modeli velike. Å lo je za zelo mejno vremensko situacijo, nekateri meteoroloÅ¡ki modeli pa imajo za Slovenijo “vgrajen” zelo poenostavljen model reliefa, ki pa z dejanskim reliefom Slovenije nima kaj dosti skupnega. Relief je ob tem sneženju igral bistveno vlogo in le nekateri meteoroloÅ¡ki modeli so bili pogojno uporabni. Temperature so na Zaplani, pa tudi po nižinah, dovoljevale sneženje, problem pa je predstavljala topla plast zraka nad 1500m viÅ¡ine, ki naj bi se po napovedih iz juga prerinila nad večji del Slovenije. Tako bi padal zmrznjen dež ali dež, ki bi zmrzoval ob stiku s podlago. 8.januarja zjutraj je v okolici Logatca ob Å¡ibkih padavinah pričel padati zmrznjen dež. To je bil dokaz, da se je sneg na svoji poti proti tlom že enkrat stalil v dež, ta pa je ponovno zmrznil. Ob večji intenziteti padavin je zgolj snežilo in tako stanje je prevladovalo vse do konca padavin v noči na soboto. Na Spodnji Zaplani je bila  snežna odeja debela okoli 50cm. Padavine so se obnavljale nad Kvarnerskim zalivom, smer gibanja padavin pa je bila iz jugo-jugozahoda (JJZ), zato je Å¡la glavnina padavin vzhodno od Zaplane. Po radarskih meritvah je bila največja količina padavin v južni Sloveniji, ker pa je bila tam topla plast v viÅ¡inah najdebelejÅ¡a, je med sneženjem tudi deževalo. Zaradi adiabatnega segrevanja ob spustu zraka čez Dinarsko gorsko pregrado je bilo v viÅ¡inah na primorski strani gorske pregrade topleje kot na drugi, celinski strani pregrade. V Postojni je bilo tako 9.januarja zjutraj izmerjeno samo 16cm snega, kar je povsem neprimerljivo z kraji v notranjosti Slovenije (Logatec, Ljubljana). V Postojni je padal zmrznjen dež, južneje pa je bilo že več žleda. Tudi na Zaplani je na snežni odeji nastala tanka plast ledu kot posledica rahlega dežja v nočnem času. Snežna odeja se je precej posedla, tekom sobote pa je bilo v viÅ¡inah ravno Å¡e toliko hladno, da je ob zmernih padavinah v okolici Logatca snežilo vse do tal. V soboto ob 18:00 je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 46cm snega.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– podatki iz zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, marsikje je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do -33,0°C, v Novi vasi na Blokah je bilo -32,5°C, na Pragerskem -27,8°C, v Kočevju -27,6°C, v Blagušu v Slovenskih goricah -27,0°C, na Bizeljskem -26,5°C, na Vrhniki -24,4°C, v Lendavi -23,4°C, v Ljubljani -20,3°C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6°C.

ARSO-meteo.si

Na začetku januarja 1985 je nastala t.i. blokada, topel zrak je nad območjem zahodne Evrope segel globoko proti severu, nad Sredozemlje pa je iz severa prodrl hladen zrak. Ob tem je prišlo v Sredozemlju do ciklogeneze, zlasti 5.januarja je po Sloveniji snežilo in v širši okolici Logatca je bila snežna odeja debela okoli 25cm. Obilneje je snežilo v ozkem pasu čez Rovtarsko hribovje, kjer je imela večina tamkajšnjih  krajev še precej več snega, na Rovtah celo pol metra. Ker je padal suh sneg, je dal 1mm padavin več cm snega, torej so se razlike v količini padavin med posameznimi kraji zelo očitno pokazale ravno v debelini snežne odeje. Prvo jasno in zelo hladno jutro je bilo 6.januarja, mraz pa se je nato le še stopnjeval. Najhladnejše jutro je bilo na večini meteoroloških postaj 8.januarja. Na Rovtah se je ohladilo do -21,5°C, na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad pa je bila tisto jutro zadnjič izmerjena temperatura pod -20°C. Vse do danes se to ni več ponovilo. Glede na izmerjene temperature na okoliških meteoroloških postajah in glede na takratno vremensko situacijo, očitno je šlo v noči na 8.januar za severno smer vetrov in nizko vlažnost zraka, se je na Spodnji Zaplani temperatura spustila do okoli -25°C, ob čemer bi bilo lahko v okoliških mraziščih -38°C. Na Zaplani so bile še nižje temperature v sredini februarja 1956.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Po Sloveniji je bilo leto 2009 za dobro stopinjo toplejše od dolgoletnega povprečja. Mesec januar je bil edini mesec, ki je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, izrazito pretopla pa je bila pomlad. Povprečna letna temperatura je bila na Zaplani 9,3°C, povprečna najnižja 5,2°C in povprečna najvišja 14,1°C. Najnižja temperatura je bila -17,8°C (20.december) in najvišja temperatura 32,3°C (28.avgust). Temperatura je v jeseni prvič padla pod ledišče 15.oktobra, spomladi pa zadnjič 26.marca. Jesenska slana se je pojavila nekoliko bolj zgodaj kot običajno, konec spomladanskih zmrzali pa je bil izrazito prezgodaj.  V šestih dneh se je temperatura povzpela nad 30°C, v petinštiridesetih dneh nad 25°C, pod 0°C se je temperatura spustila v osemindevedesetih dneh, v osemindvajsetih dneh pa najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča.

Število nekaterih značilnih meteoroloških dni leta 2009 v primerjavi s preteklimi leti.

V decembru je bila izmerjena druga najnižja temperatura na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev jeseni 2002, v mraziščih pa so bile najnižje temperature po marcu 2005 in so se spustile pod -30°C. Zaradi obilnih  padavin ob koncu marca in v decembru je bilo leto skoraj povprečno namočeno. Padlo je namreč 1745,8mm padavin, kar je le malo manj od dolgoletnega povprečja na Rovtah. Najbolj namočen mesec je bil že drugo leto zapored december. V poletju ni bilo izrazitejše  suše in močnejših neviht, od izrazitejših vremenskih pojavov pa je vredno omeniti obilne padavine v marcu, močan južni veter v novembru in kratkotrajni mraz v decembru. Snežne razmere so bile v smislu števila dni s snežno odejo podpovprečne, medtem ko je bila največja izmerjena višina snega, 65cm v februarju, glede na nekaj zadnjih let prav spodobna.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2009.

Končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo že 27.decembra. V tem obdobju so se kar vrstili sredozemski cikloni in ponekod je vsota višin novozapadlega snega od 27.decembra od 7.ure zjutraj do 4.januarja do 7.ure zjutraj presegla 100cm. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168cm, v Kranjski Gori 144cm, v Ukancu v Bohinju 134cm, v Logatcu 133cm, v Kočevskih Poljanah 103cm in na Vrhniki 90cm.

ARSO-meteo.si

Šlo je za tipičen primer vdora hladnega zraka nad toplejše Sredozemlje, posledično je prišlo do ciklogeneze oz. nastanka serije ciklonov, ki so imeli velik vpliv na vreme v Sloveniji. Kumulativa novozapadlega snega v navedenem časovnem obdobju je v Rovtah znašala 135cm, v Šentjoštu nad Horjulom 147cm in v Hotedršici 114cm snega. V večdnevnem sneženju je bila največja dnevna kumulativa novozapadlega snega okoli 35cm. 3.januarja zjutraj je bila snežna odeja na Rovtah debela 105cm, v Logatcu in v Šentjoštu nad Horjulom 103cm, v Hotedršici 90cm in na Vrhniki 63cm. V obdobju od leta 1961 naprej sta bila na Rovtah samo dva januarja bolj zasnežena od januarja 1971.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Po katastrofalno slabem vremenu za božično-novoletne praznike se je Zaplana 2.januarja ponovno odela v belo tančico. Čeprav je padlo samo 9cm snega, je šlo glede na bližnjo okolico za pravo zimsko idilo. Na Vrhniki je deževalo, v krajih severno od Zaplane pa je bilo bistveno manj snežnih padavin in zato bi težko govorili o pravi snežni odeji. Zjutraj je pričelo deževati pri temperaturi 4°C, sneg je pričel padati med dežjem pri 3°C, večina snega pa je padla pri temperaturi 0,5°C. Ob koncu padavin je zapihal severni veter in temperatura je hitro padla pod ledišče. Moker sneg je pomrznil in na tleh je nastala poledica. Potek sneženja 2.januarja je prikazan v video posnetku.

V noči na 3.januar se je razjasnilo šele po 5:00 uri zjutraj, veter pa je nato še nekaj časa motil ohlajanje. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je pričela temperatura izrazito padati šele proti jutru in ohladilo se je do -6,8°C. V mraziščih na podlagi maršrutnih meritev ni bilo posebnega mraza, v Logatcu ni bilo veliko hladneje z -8°C, medtem ko je bilo na Petkovcu nekoliko topleje z -6,5°C.

Kristalno jasno nebo je popestrila Luna.

Kljub snegu in mrazu gre le za senco nekdanjih pravih zim. 

Viri podatkov:

– spletne strani zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj