Avgust sta zaznamovali že četrto in peto vročinsko obdobje v minulem poletju in s tem je tudi ta mesec znatno odstopal od običajnih vremenskih razmer. Kljub temu ni bil rekordno vroč in ni nas pestila suša, saj je v rednih časovnih presledkih deževalo. Temperaturno povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 2 °C.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 19,2 °C. Po letu 2006 je bil najtoplejÅ¡i avgust 2012 z 20,3 °C, najhladnejÅ¡i pa s komaj 15,1 °C avgust 2006. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 23. avgusta (8,3 °C), najviÅ¡ja pa 13. avgusta (30,5 °C). Le dvakrat je temperatura presegla 30 °C, v začetku meseca je namreč vročina sovpadla z vzhodnim vetrom – ta na Zaplani običajno ni povezan z največjo vročino – ob koncu meseca pa je kljub jugozahodniku k nam že dotekala malo manj vroča zračna masa. Takratno vročinsko obdobje so lajÅ¡ale tudi že precej bolj sveže noči z veliko jutranje megle in rose. Padla je le dobra polovica ali 73,4 mm povprečnih avgustovskih padavin, podobno kot v prvih dveh poletnih mesecih pa so se sicer redke padavine pojavljale v več dneh zaporedoma, in to v rahli intenziteti, ki je bolj spominjala na jesen kot na močnejÅ¡e poletne nalive. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Po več kot desetih letih neprekinjenega delovanja se je vremenska postaja „WMR928 NX“ poslovila, njeno vlogo pa bo odslej opravljala njena naslednica, „WMR200“. Bistvena prednost nove postaje je v vgrajenem dataloggerju, ki omogoča shranjevanje izmerjenih vremenskih podatkov ne glede na razpoložljivo računalniško povezavo in izpade električne energije.

Največja sprememba je na področju meritev padavin. Meritve so se z vetru izpostavljene in drevjem vedno bolj poraščene lokacije preselile na bolj zatišno in obenem povsem odprto mesto. Zelo se je izboljšala dostopnost dežemera za različne posege in popravila, saj se je s prejšnjih 3 metrov višine znižal na znosnejšo delovno višino. Tudi globina samega dežemera je sedaj več kot enkrat večja kot pri prejšnjem modelu, pri katerem je prihajalo do odbijanja močnejših padavin in toče ven iz dežemera.

Stara postaja se je poslovila v velikem slogu, saj do njene zamenjave ni prišlo zaradi kakšne okvare. Zaradi starosti senzorja je prihajalo le do težav pri meritvah vlage. Te so se stopnjevale in se kazale v prenizkih vrednostih relativne vlage. S prehodom na novo vremensko postajo je bil neizbežen prehod na novo programsko opremo in posledično je izgled grafov drugačen. Medtem ostaja osebni arhiv z vremenskimi podatki še vedno enak kot je bil doslej in s tem se tudi grafi v mesečnih poročilih o vremenu ne bodo spremenili.

Bistvene izboljšave ob prehodu na novo postajo

– Več informacij o vremenski postaji in meritvah

Julij 2015 je bil z naskokom toplejši od doslej najtoplejšega julija, ponekod, zelo verjetno tudi na vremenski postaji Zaplana, pa je bil tudi najtoplejši mesec nasploh. Rekordne gorkote ni preprečilo niti za ta letni čas nenavadno dolgo obdobje kislega vremena ob koncu meseca. Povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za kar 4 °C. Vročinska obdobja so spremljale tople noči in velika soparnost.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana rekordnih 21,2 °C. Za najtoplejši julij in hkrati tudi mesec v letu je do sedaj veljal julij 2006, ko je povprečna temperatura dosegla 20,6 °C. Na drugi strani je bil s 17,7 °C najbolj svež julij 2014. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 11. julija (10,6 °C), najvišja pa 19. julija (33,9 °C). Tekom prvega vročinskega obdobja v začetku meseca ni bil zabeležen noben vročinski rekord, vročina je namreč sovpadla s povišano vlažnostjo ozračja in vzhodnim vetrom. Je bilo pa veliko toplejših noči in v eni izmed njih se tudi na običajno hladnejši vremenski postaji Zaplana ni ohladilo pod 20,0 °C. Drugo vročinsko obdobje je bilo milejše predvsem po zaslugi popoldanskih neviht, ki so osvežile ozračje tudi v krajih, ki sicer niso bili deležni padavin. Presežen je bil rekord v številu dni s temperaturo nad 30 °C, toliko je bilo izmerjeno v 11 popoldnevih. To je več kot v vročem avgustu 2003, ko so meritve na vremenski postaji Zaplana potekale še s klasičnimi termometri. Padlo je 120 mm ali 80 % običajnih julijskih padavin na bližnji vremenski postaji Rovte, podobno kot v maju in juniju so bile padavine tudi tokrat neenakomerno porazdeljene. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

V obdobju med 8. junijem in 16. julijem je bila v mrazišču Dolinca negativna temperatura zraka izmerjena enkrat in sicer 18. junija. Ohladilo se je do -0,6 °C, še nižjih -1,2 °C pa je bilo izmerjeno s klasičnim termometrom, vendar zunaj termometrskega zaklona (večja izpostavljenost mrazu). Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo v isti noči 6,2 °C. S tem pa zelo hladnih junijskih noči še ni bilo konec, saj se je v mrazišču temperatura še trikrat spustila blizu ledišča. 21. junija je bilo ob 2. uri zjutraj 0,6 °C, 22. junija 0,8 °C in 25. junija 0,4 °C. 8. julija ponoči se na vremenski postaji Zaplana zaradi vetra ni ohladilo na manj kot 20 °C, v mrazišču pa je bilo večino noči pod 15 °C in najnižja temperatura je znašala prijetnih 13,6 °C. Najbolj vroče je bilo v Dolinci 6. julija. Ogrelo se je do 33,4 °C, na vremenski postaji Zaplana pa je bilo za desetinko stopinje hladneje. Za kar največjo zanesljivost so bile v Dolinci ob koncu tega merilnega obdobja vzpostavljene podvojene meritve temperature zraka.

Junij je bil nadpovprečno topel mesec, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za dobro stopinjo Celzija. Po sušni prvi polovici letošnjega leta so se skromne zaloge podzemnih kraških voda obnovile z obilnimi padavinami ob koncu meseca.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 17,7 °C. Po letu 2006 je bila junijska temperatura večinoma nižja, sicer pa se je z najviÅ¡jo povprečno temperaturo 18,0 °C ponaÅ¡al junij 2012, najbolj svež pa je bil s 16,1 °C junij 2009. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 18. junija (6,2 °C), najviÅ¡ja pa 12. junija (28,8 °C). Temperatura je v 15 popoldnevih presegla vrednost 25 °C. Večje Å¡tevilo noči s temperaturo pod 10 °C, na vremenski postaji jih je bilo zabeleženih 8, ni za junij na tej lokaciji nič neobičajnega. Padlo je 157,2 mm padavin, kar ustreza dolgoletnemu junijskemu povprečju na bližnji vremenski postaji Rovte. Podobno kot v mesecu pred tem so bile padavine neenakomerno porazdeljene tudi v juniju – skoraj vse padavine so padle 23. junija, preostale pa nekaj dni kasneje ob lokalni nevihti s sodro. Padavine so precej zavrle suÅ¡o, ki se je sicer najbolj razmahnila v kritičnem času pred začetkom poletja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Prvo polovico letošnjega leta na Zaplani zaznamuje velik padavinski primanjkljaj, ki ga bistveno ni omililo niti včerajšnje močno deževje. Sicer vztrajno deževje po svoji intenzivnosti ni bilo posebno močno, a je bilo na ravni države za poletni čas eno najobilnejših doslej.

Po klasičnih meritvah padavin je na vremenski postaji Zaplana od torka opoldne do sredine noči na sredo padlo skupno 96,5 mm dežja. Najmočnejši nalivi so se vrstili v začetku poslabšanja, kmalu se je intenziteta dežja zmanjšala, a je nato na zmerni ravni vztrajala daljši čas. Okoliške vremenske postaje so prav tako dosegle podobno višino padavin blizu 100 mm, nekatere pa so jo tudi presegle (Medvedje Brdo, Javornik nad Hotedršico).

Graf kumulative padavin na VP Zaplana – vključujoč zadnje deževje.

Včerajšnje deževje sodi s skoraj 100 mm dežja v pol dneva med zanimivejše padavinske dogodke na vremenski postaji Zaplana, vendar se tako po trajanju kot tudi intenzivnosti ne more meriti z nekaterimi drugimi dogodki zabeleženimi v preteklosti. 2. julija 2007 je na vremenski postaji Zaplana v eni uri padlo 88 mm dežja, v treh urah pa 150 mm dežja. Omenjene vrednosti so bile izmerjene s pomočjo samodejnih meritev dežja in so ob močnejših nalivih s sodro in vetrom vedno podcenjene v primerjavi z vrednostmi, dobljenimi s tradicionalnimi oz. klasičnimi meritvami.

Viri podatkov:

– DruÅ¡tvo za raziskovanje vremena in podnebja

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Meteorološka pomlad 2015 je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Obdobje s podpovprečnimi padavinami se je pričelo že v lanskem decembru in se nadaljevalo v letošnjo pomlad. V trimesečju marec-maj je primanjkovalo padavin, kar pomeni slabo izhodišče pred morebitno poletno hidrološko sušo.

S povprečno temperaturo 9,4 °C se letošnja pomlad na Zaplani uvršča med povsem običajne pomladi za obdobje zadnjih desetih let. S temperaturo 7,6 °C je bila do zdaj najhladnejša pomlad 2013, z 10,8 °C pa najtoplejša pomlad 2007. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 20. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Padlo je 282,8 mm padavin ali za četrtino manj od dolgoletnega pomladnega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Padavin je močno primanjkovalo v aprilu, v sicer običajno namočenem marcu pa je večji del mesečnih padavin padel v zgolj enem padavinskem dogodku. 18. aprila je takrat že prebujajočo se naravo pokrila 8-centimetrska snežna odeja. Nekoč povsem običajno aprilsko sneženje je letošnjo pomlad zaznamovalo predvsem zaradi dejstva, da je v minulih letih povsem izostalo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2015.

V suhem pomladnem vremenu je bilo več jasnih noči, v katerih so bile nižje lege hladnejše od višjih hribov. Tako je bilo na Spodnji Zaplani zaradi temperaturne inverzije zabeleženo opazno več hladnih dni kot na Ulovki in Šentjoštu. Kljub temu so bili izmerjeni spomladanski temperaturni minimumi precej skromni zaradi odsotnosti marčevske snežne odeje. Snežna odeja je bila v preteklosti običajen spremljevalec vsaj v nekaterih marčevskih dnevih, v katerih se je temperatura ob prisotnosti snežne odeje lahko spustila pod -10 °C, v mraziščih pa krepko pod -20 °C. V lanski pomladi je na Spodnji Zaplani temperatura zadnjič padla pod 0 °C skoraj mesec dni kasneje kot na Ulovki in Šentjoštu, letos pa je bila situacija drugačna, saj je bila zaradi splošne ohladitve ob aprilskem sneženju zadnja negativna temperatura zraka na vseh treh merilnih mestih zabeležena le z enodnevnim zamikom. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 29. maja.

 Aprilskim zimskim prebliskom navkljub se pomlad ni dala.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

Podobno kot v prejšnjem merilnem obdobju je tudi med 28. aprilom in 8. junijem prevladovalo ustaljeno vreme z majhno količino padavin. V mraziščih so bile zabeležene velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo, vendar zelo nizkih temperatur za ta letni čas ni bilo. V mrazišču Dolinca je bilo z -2,9 °C najhladneje 30. aprila. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo istega dne 2,2 °C. V maju se je temperatura pod ledišče spustila štirikrat, in sicer je bilo v mrazišču prvega dne v mesecu -0,7 °C, 12. maja -1,3 °C, 28. maja -1,0 °C in še dan kasneje -0,8 °C. V prvih dneh junija je bilo dnevno kolebanje temperature še posebno veliko, saj se je s popoldanskih 28 °C do jutra ohladilo na 4 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 3. junija. Ogrelo se je do 29,6 °C, na ob vzhodnem vetru bolj prevetreni vremenski postaji Zaplana pa do 27,4 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček so bile noči v povprečju nekoliko manj hladne kot v Dolinci, vendar je bila 28. maja tudi na tej lokaciji izmerjena najnižja temperatura -1,0 °C.

Maj je bil nadpovprečno topel mesec, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C. Padavine so bile povprečne, a dokaj neenakomerno porazdeljene. Prve sezonske nevihte so že prinašale točo.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 14,1 °C. Po letu 2006 se je z najvišjo povprečno temperaturo 15,1 °C ponašal maj 2009, njegovo nasprotje pa je bil z 11,9 °C maj 2013. Z vidika temperaturnih ekstremov je bilo zanimivo najbolj toplo v začetku meseca, najhladneje pa ob njegovem izteku. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila tako izmerjena 28. maja (4,6 °C), najvišja pa 6. maja (25,6 °C). Temperatura je v treh popoldnevih presegla vrednost 25 °C. Padlo je 106,5 mm padavin, kar ustreza dolgoletnemu majskemu povprečju na bližnji vremenski postaji Rovte. Kar 4-dnevno deževno obdobje smo beležili v dneh po 20. maju, ob nevihti 7. maja pa je padala tudi manjša toča. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Ob nočnem prehodu hladne fronte se je iz sosednje Italije nad zahodno Slovenijo pomaknila nevihtna celica. Tam je bila po radarskih meritvah najmočnejša in v okolici Idrije je padala debela toča. Čeprav je nevihta na svoji poti proti jugovzhodu počasi slabela, je toča padala tudi še na Zaplani in v delu Ljubljanskega barja.

Še pred dežjem so na vremenski postaji Zaplana pričela padati ledena zrna s premerom manjšim od 1 cm, posamezna zrna pa so dosegla velikost 2 cm. S pomočjo rezervnih klasičnih meritev je bilo izmerjeno 7 mm padavin, medtem ko so bile vrednosti dobljene z elektronskim dežemerom zaradi močnega naliva s točo podcenjene.

Videoposnetek Iztoka Miklavčiča prikazuje točo na območju Borovnice in Zaplane.