V obdobju med 8. junijem in 16. julijem je bila v mrazišču Dolinca negativna temperatura zraka izmerjena enkrat in sicer 18. junija. Ohladilo se je do -0,6 °C, še nižjih -1,2 °C pa je bilo izmerjeno s klasičnim termometrom, vendar zunaj termometrskega zaklona (večja izpostavljenost mrazu). Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo v isti noči 6,2 °C. S tem pa zelo hladnih junijskih noči še ni bilo konec, saj se je v mrazišču temperatura še trikrat spustila blizu ledišča. 21. junija je bilo ob 2. uri zjutraj 0,6 °C, 22. junija 0,8 °C in 25. junija 0,4 °C. 8. julija ponoči se na vremenski postaji Zaplana zaradi vetra ni ohladilo na manj kot 20 °C, v mrazišču pa je bilo večino noči pod 15 °C in najnižja temperatura je znašala prijetnih 13,6 °C. Najbolj vroče je bilo v Dolinci 6. julija. Ogrelo se je do 33,4 °C, na vremenski postaji Zaplana pa je bilo za desetinko stopinje hladneje. Za kar največjo zanesljivost so bile v Dolinci ob koncu tega merilnega obdobja vzpostavljene podvojene meritve temperature zraka.

Junij je bil nadpovprečno topel mesec, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za dobro stopinjo Celzija. Po sušni prvi polovici letošnjega leta so se skromne zaloge podzemnih kraških voda obnovile z obilnimi padavinami ob koncu meseca.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 17,7 °C. Po letu 2006 je bila junijska temperatura večinoma nižja, sicer pa se je z najviÅ¡jo povprečno temperaturo 18,0 °C ponaÅ¡al junij 2012, najbolj svež pa je bil s 16,1 °C junij 2009. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 18. junija (6,2 °C), najviÅ¡ja pa 12. junija (28,8 °C). Temperatura je v 15 popoldnevih presegla vrednost 25 °C. Večje Å¡tevilo noči s temperaturo pod 10 °C, na vremenski postaji jih je bilo zabeleženih 8, ni za junij na tej lokaciji nič neobičajnega. Padlo je 157,2 mm padavin, kar ustreza dolgoletnemu junijskemu povprečju na bližnji vremenski postaji Rovte. Podobno kot v mesecu pred tem so bile padavine neenakomerno porazdeljene tudi v juniju – skoraj vse padavine so padle 23. junija, preostale pa nekaj dni kasneje ob lokalni nevihti s sodro. Padavine so precej zavrle suÅ¡o, ki se je sicer najbolj razmahnila v kritičnem času pred začetkom poletja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Prvo polovico letošnjega leta na Zaplani zaznamuje velik padavinski primanjkljaj, ki ga bistveno ni omililo niti včerajšnje močno deževje. Sicer vztrajno deževje po svoji intenzivnosti ni bilo posebno močno, a je bilo na ravni države za poletni čas eno najobilnejših doslej.

Po klasičnih meritvah padavin je na vremenski postaji Zaplana od torka opoldne do sredine noči na sredo padlo skupno 96,5 mm dežja. Najmočnejši nalivi so se vrstili v začetku poslabšanja, kmalu se je intenziteta dežja zmanjšala, a je nato na zmerni ravni vztrajala daljši čas. Okoliške vremenske postaje so prav tako dosegle podobno višino padavin blizu 100 mm, nekatere pa so jo tudi presegle (Medvedje Brdo, Javornik nad Hotedršico).

Graf kumulative padavin na VP Zaplana – vključujoč zadnje deževje.

Včerajšnje deževje sodi s skoraj 100 mm dežja v pol dneva med zanimivejše padavinske dogodke na vremenski postaji Zaplana, vendar se tako po trajanju kot tudi intenzivnosti ne more meriti z nekaterimi drugimi dogodki zabeleženimi v preteklosti. 2. julija 2007 je na vremenski postaji Zaplana v eni uri padlo 88 mm dežja, v treh urah pa 150 mm dežja. Omenjene vrednosti so bile izmerjene s pomočjo samodejnih meritev dežja in so ob močnejših nalivih s sodro in vetrom vedno podcenjene v primerjavi z vrednostmi, dobljenimi s tradicionalnimi oz. klasičnimi meritvami.

Viri podatkov:

– DruÅ¡tvo za raziskovanje vremena in podnebja

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Meteorološka pomlad 2015 je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Obdobje s podpovprečnimi padavinami se je pričelo že v lanskem decembru in se nadaljevalo v letošnjo pomlad. V trimesečju marec-maj je primanjkovalo padavin, kar pomeni slabo izhodišče pred morebitno poletno hidrološko sušo.

S povprečno temperaturo 9,4 °C se letošnja pomlad na Zaplani uvršča med povsem običajne pomladi za obdobje zadnjih desetih let. S temperaturo 7,6 °C je bila do zdaj najhladnejša pomlad 2013, z 10,8 °C pa najtoplejša pomlad 2007. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 20. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Padlo je 282,8 mm padavin ali za četrtino manj od dolgoletnega pomladnega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Padavin je močno primanjkovalo v aprilu, v sicer običajno namočenem marcu pa je večji del mesečnih padavin padel v zgolj enem padavinskem dogodku. 18. aprila je takrat že prebujajočo se naravo pokrila 8-centimetrska snežna odeja. Nekoč povsem običajno aprilsko sneženje je letošnjo pomlad zaznamovalo predvsem zaradi dejstva, da je v minulih letih povsem izostalo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2015.

V suhem pomladnem vremenu je bilo več jasnih noči, v katerih so bile nižje lege hladnejše od višjih hribov. Tako je bilo na Spodnji Zaplani zaradi temperaturne inverzije zabeleženo opazno več hladnih dni kot na Ulovki in Šentjoštu. Kljub temu so bili izmerjeni spomladanski temperaturni minimumi precej skromni zaradi odsotnosti marčevske snežne odeje. Snežna odeja je bila v preteklosti običajen spremljevalec vsaj v nekaterih marčevskih dnevih, v katerih se je temperatura ob prisotnosti snežne odeje lahko spustila pod -10 °C, v mraziščih pa krepko pod -20 °C. V lanski pomladi je na Spodnji Zaplani temperatura zadnjič padla pod 0 °C skoraj mesec dni kasneje kot na Ulovki in Šentjoštu, letos pa je bila situacija drugačna, saj je bila zaradi splošne ohladitve ob aprilskem sneženju zadnja negativna temperatura zraka na vseh treh merilnih mestih zabeležena le z enodnevnim zamikom. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 29. maja.

 Aprilskim zimskim prebliskom navkljub se pomlad ni dala.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

Podobno kot v prejšnjem merilnem obdobju je tudi med 28. aprilom in 8. junijem prevladovalo ustaljeno vreme z majhno količino padavin. V mraziščih so bile zabeležene velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo, vendar zelo nizkih temperatur za ta letni čas ni bilo. V mrazišču Dolinca je bilo z -2,9 °C najhladneje 30. aprila. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo istega dne 2,2 °C. V maju se je temperatura pod ledišče spustila štirikrat, in sicer je bilo v mrazišču prvega dne v mesecu -0,7 °C, 12. maja -1,3 °C, 28. maja -1,0 °C in še dan kasneje -0,8 °C. V prvih dneh junija je bilo dnevno kolebanje temperature še posebno veliko, saj se je s popoldanskih 28 °C do jutra ohladilo na 4 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 3. junija. Ogrelo se je do 29,6 °C, na ob vzhodnem vetru bolj prevetreni vremenski postaji Zaplana pa do 27,4 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček so bile noči v povprečju nekoliko manj hladne kot v Dolinci, vendar je bila 28. maja tudi na tej lokaciji izmerjena najnižja temperatura -1,0 °C.

Maj je bil nadpovprečno topel mesec, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C. Padavine so bile povprečne, a dokaj neenakomerno porazdeljene. Prve sezonske nevihte so že prinašale točo.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 14,1 °C. Po letu 2006 se je z najvišjo povprečno temperaturo 15,1 °C ponašal maj 2009, njegovo nasprotje pa je bil z 11,9 °C maj 2013. Z vidika temperaturnih ekstremov je bilo zanimivo najbolj toplo v začetku meseca, najhladneje pa ob njegovem izteku. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila tako izmerjena 28. maja (4,6 °C), najvišja pa 6. maja (25,6 °C). Temperatura je v treh popoldnevih presegla vrednost 25 °C. Padlo je 106,5 mm padavin, kar ustreza dolgoletnemu majskemu povprečju na bližnji vremenski postaji Rovte. Kar 4-dnevno deževno obdobje smo beležili v dneh po 20. maju, ob nevihti 7. maja pa je padala tudi manjša toča. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Ob nočnem prehodu hladne fronte se je iz sosednje Italije nad zahodno Slovenijo pomaknila nevihtna celica. Tam je bila po radarskih meritvah najmočnejša in v okolici Idrije je padala debela toča. Čeprav je nevihta na svoji poti proti jugovzhodu počasi slabela, je toča padala tudi še na Zaplani in v delu Ljubljanskega barja.

Še pred dežjem so na vremenski postaji Zaplana pričela padati ledena zrna s premerom manjšim od 1 cm, posamezna zrna pa so dosegla velikost 2 cm. S pomočjo rezervnih klasičnih meritev je bilo izmerjeno 7 mm padavin, medtem ko so bile vrednosti dobljene z elektronskim dežemerom zaradi močnega naliva s točo podcenjene.

Videoposnetek Iztoka Miklavčiča prikazuje točo na območju Borovnice in Zaplane.

April je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C in ponekod je padla le četrtina običajnih padavin. Kljub temu smo lahko na Zaplani aprilske snežinke občudovali kar trikrat, jutranjo slano pa vsaj štirikrat.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 9,0 °C je bil letošnji april na Zaplani precej običajen za obdobje po letu 2006. Najtoplejši je bil s temperaturo 11,8 °C april 2007, z 8,0 °C pa najhladnejši april 2008. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-3,0 °C) je bila izmerjena 8. aprila, najvišja (22,5 °C) pa 22. aprila. Pod ničlo se je temperatura v meteorološki hišici spustila v štirih dneh, pri tleh se je to zgodilo še večkrat, nazadnje 22. in celo 30. aprila. V najhladnejši noči se je pri tleh ohladilo do -4,6 °C in pojavila se je zmerna slana. Do pozebe vendarle ni prišlo, saj takrat vegetacija večinoma še ni prešla v kritično fazo cvetenja. Padlo je 42,7 mm padavin, kar je le četrtina povprečja za mesec april na bližnji vremenski postaji Rovte. Kljub precej nizki količini padavin je bil letošnji april šele tretji najbolj suh po letu 2006. Po večletnem premoru je 18. dne v mesecu prišlo do obilnejšega aprilskega sneženja in na Zaplani je zapadlo 8 cm snega. Nekaj snežink je padlo še v zgodnjih jutranji urah 5. aprila, dan kasneje pa je tla deloma pobelila tudi snežna ploha. Na mesečni ravni sta bila v podobni meri zastopana vzhodni in zahodni veter.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

V obdobju med 6. marcem in 28. aprilom je prevladovalo ustaljeno vreme z majhno količino padavin. Tako so bile v mraziščih zabeležene velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo – ob sončnih popoldnevih se je močneje ogrelo, ob jasnem nebu ponoči pa močneje ohladilo. V mrazišču Dolinca je bilo z -10,5 °C najhladneje 14. marca. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo istega dne -3,1 °C. Tudi 13. marca se je v Dolinci ohladilo pod -10 °C (-10,1 °C), v devetih nočeh pa se je temperatura gibala okoli vrednosti -8 °C. NajviÅ¡ja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 22. aprila. Ob jugozahodniku je bilo 22,8 °C in na vremenski postaji Zaplana 22,5 °C. V mrazišču Dvojček so bile noči toplejÅ¡e kot v Dolinci, vendar so bile razlike v temperaturi pogosto majhne. 14. marca je bila izmerjena najnižja temperatura -10,3 °C.

Snežna odeja 18. aprila je do prve jasne noči skopnela in s tem se v mraziščih ni ohladilo pod -15 °C.

Pred več kot desetimi leti se je pri ljubiteljskih opazovalcih in raziskovalcih vremena uveljavil izraz “znižana meja sneženja (ZMS)”. Posebno v pomladi lahko sneži precej nižje od pričakovanj, to se največkrat dogaja na Notranjskem, v celotnem hladnem obdobju leta pa je pojav prisoten v zatiÅ¡nih Alpskih dolinah. Ob tem pojavu se temperatura med padavinami spusti nekoliko pod 5 °C, nato pa se regionalno ob ugodnih pogojih pojavi dež s snegom in temperatura se spusti Å¡e nižje. Ob tem pojavu pogosto sneži že pri 3 °C nad ničlo, ob običajnih razmerah lahko sicer le dežuje pri nižji temperaturi. V preteklosti je v aprilu pogosto snežilo, ker pa je v zadnjem času minilo kar nekaj pomladi povsem brez sneženja je bilo raziskovanje tega pojava oteženo. Pojav ZMS je slabo raziskan, verjetno pa so pomembne pravÅ¡nje vetrovne razmere v nekaj 100 m debeli plasti ozračja.

Po Å¡tevilnih neizrazitih pojavih ZMS na območju Logatca v zadnjem desetletju (pojav je bil prisoten v južnem delu Notranjske) je v polni meri do tega pojava priÅ¡lo v soboto, 18. aprila. Sneženje ni bilo predvideno po nobenem od razpoložljivih numeričnih meteoroloÅ¡kih modelov. Na vremenski postaji Zaplana se je dopoldne ohladilo na 4 °C, po krajÅ¡i stagnaciji temperature se je nenadejano pojavil dež s snegom in temperatura se je dodatno spustila – taleči se sneg je ohlajal ozračje in kmalu se je pričel prijemati tudi tal. Temperatura je obstala pri vsega 0,2 °C, tekom sneženja je vzhodni veter pojenjal, vendar ni ponehal. V popoldanskem času je bilo na merilnem mestu za sneg, 566 m visoko, izmerjeno 8 cm snega. Kontrast med snežno odejo in že prebujajočo se zeleno vegetacijo je bil velik, nazadnje se je nekaj podobnega zgodilo med sneženjem v oktobru leta 2011 in 2012.

Po kriteriju podobne nadmorske višine do nastanka snežne odeje ni prišlo na Postojnskem, Cerkniškem in predvsem na Gorenjskem, kjer je bila meja sneženja krepko višje.

Aprilsko sneženje je bilo v preteklosti na Zaplani običajno. Po podatkih z vremenske postaje Rovte nad Logatcem (700 m) je snežilo v praktično vsakem drugem aprilu. Razmere so se spremenile v zadnjem desetletju, ko je aprilski sneg v več letih zapored povsem izostal. Pri interpretaciji podatkov z Rovt je pomembno upoštevati več dejstev; ne gre za prave maksimalne vrednosti višine snega, saj so meritve potekale zgolj ob 8. uri zjutraj, aprilska snežna odeja je bila v posameznih primerih tudi posledica snežne odeje iz meseca marca, nekajkrat pa se je spremenila tudi mikrolokacija merilnega mesta. Drugo najobilnejše aprilsko sneženje je bilo leta 1996 rezultat zgolj aprilskih snežnih padavin, debela snežna odeja v aprilu 1970 pa je bila deloma posledica snežne odeje v mesecu marcu. Na Logaškem je sicer četrt metra snega padlo tudi še v maju.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si