V obdobju med 6. marcem in 28. aprilom je prevladovalo ustaljeno vreme z majhno količino padavin. Tako so bile v mraziščih zabeležene velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo – ob sončnih popoldnevih se je močneje ogrelo, ob jasnem nebu ponoči pa močneje ohladilo. V mrazišču Dolinca je bilo z -10,5 °C najhladneje 14. marca. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo istega dne -3,1 °C. Tudi 13. marca se je v Dolinci ohladilo pod -10 °C (-10,1 °C), v devetih nočeh pa se je temperatura gibala okoli vrednosti -8 °C. NajviÅ¡ja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 22. aprila. Ob jugozahodniku je bilo 22,8 °C in na vremenski postaji Zaplana 22,5 °C. V mrazišču Dvojček so bile noči toplejÅ¡e kot v Dolinci, vendar so bile razlike v temperaturi pogosto majhne. 14. marca je bila izmerjena najnižja temperatura -10,3 °C.

Snežna odeja 18. aprila je do prve jasne noči skopnela in s tem se v mraziščih ni ohladilo pod -15 °C.

S prodorom zelo hladnega zraka v višinah je prišlo do nastanka popoldanskih ploh in marsikje je zaradi suhega ozračja snežilo kljub pozitivni temperaturi zraka. Ob taljenju in izparevanju snežink se namreč porabi toplotna energija in tako se zrak okoli vsake snežinke ohladi. Proces je učinkovit v suhem zraku, podobno kot je hlajenje človeškega telesa s potom učinkovitejše v suhi vročini.

Sneženje so napovedovale bližajoče se snežne zavese pod konvektivnimi oblaki. Tekom sneženja se je temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana spustila s 5,9 °C na 2,3 °C in za krajši čas je zasnežilo tla. Kot se za aprilsko ploho spodobi se je ob najmočnejšem sneženju od severa že širila jasnina. Sneženje takšne vrste ni neobičajno, po nastanku pa se razlikuje od obilnih aprilskih sneženj v preteklosti, ko je lahko na Zaplani zapadlo tudi več kot 50 cm snega.

V obdobju med 9. februarjem in 6. marcem je snežna odeja počasi kopnela. Čeprav se je najdlje zadržala na območju mrazišč pa so bila ta ob največjem mrazu 19. februarja že deloma kopna in zato v njih tudi ni bilo zelo nizkih temperatur. V mrazišču Dolinca je bilo v omenjenem jutru -17,0 °C, na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, pa -7,8 °C. V Dolinci se je izrazito ohladilo še naslednji dan, 20. februarja (-15,5 °C), medtem ko se je v nekaj preostalih nočeh komajda ohladilo pod -10 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 3. marca, ko je bilo ob vzhodniku 10,8 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 8,8 °C.

V mrazišču Dvojček je bilo skoraj vseskozi topleje in v obeh najhladnejših nočeh so bile prisotne motnje zaradi vetra. 19. februarja sredi noči je bila izmerjena najnižja temperatura -14,7 °C.

Mesec dni po decembrskem mrazu smo bili deležni še nizkih temperatur v začetku februarja. V mrazišču Dolinca je bilo v dneh po novem letu pogosto pod -10 °C, pod -15 °C pa je temperatura padla šele ob februarski ohladitvi. 3. februarja je bilo -18,4 °C, 2. februarja -17,4 °C, 7. februarja malo pred polnočjo pa je bila izmerjena najnižja temperatura merilnega obdobja med 2. januarjem in 9. februarjem in sicer -23,1 °C (po alkoholnem minimalnem termometru -23,5 °C). V nadaljevanju noči je zaradi pooblačitev temperatura zraka pričela naraščati. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v isti noči ohladilo na -12,5 °C. Najvišja temperatura v merilnem obdobju je bila v Dolinci izmerjena 18. januarja, ko je bilo ob zahodniku 10,2 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 10,7 °C.

Zadnji merilni niz je bolj kot zaradi neizrazitega februarskega mraza pomemben za primerjavo mrazišča Dolinca s sosednjim mraziščem Dvojček. Å e nikoli doslej se ni zgodilo, da bi v času pravega zimskega mraza meritve pod istimi pogoji potekale v obeh mraziščih hkrati. Že pred leti je kazalo na to, da je ob prisotnosti snežne odeje Dvojček hladnejÅ¡i od bolj znane Dolince – tu meritve potekajo že 12. leto – toda dokončni odgovor je dal Å¡ele zadnji niz podatkov. ÄŒeprav je bil decembrski mraz ugodnejÅ¡i za primerjavo obeh mrazišč pa je takrat v Dvojčku priÅ¡lo do okvare termometra.

Mrazišče Dvojček v mesečini – slika je nastala 7. februarja malo pred polnočjo, v času temperature -23 °C v mrazišču in okoli -10 °C nad njim.

V najhladnejši noči na 7. februar je bilo v Dvojčku za desetinko stopinje C topleje kot v Dolinci. Višji minimum od tistega v Dolinci je bil posledica vzhodnega vetra, ki je premešal plitvo temperaturno inverzijo v Dvojčku, medtem ko se je v bolj zatišni Dolinci temperatura zraka še nekaj časa spuščala. Pred omenjenim vetrom je bilo sicer v Dvojčku za 1 °C hladneje. To je bila edina noč, v kateri je bila Dolinca hladnejša, v preostalih nočeh s snežno odejo je bil hladnejši Dvojček. V noči na 2. februar je bilo v Dvojčku celo za 1,7 °C hladneje kot v Dolinci. Hitrejše in izrazitejše ohlajanje ozračja v Dvojčku glede na obliko mrazišča ni presenečenje, saj ponoči iz plitve in bolj odprte kraške kotanje toplota bolj neovirano izhaja nazaj v vesolje kot iz bolj zaprte Dolince.

Primerjava obeh mrazišč za noč na 2. februar 2015.

Za raziskovanje mrazišč postajajo vremenske razmere čedalje manj ugodne. Jasne noči so postale precejšnja redkost in tako po temperaturi mrazišča redko in vse manj odstopajo od svoje okolice. V merilnem obdobju med 20. oktobrom in 5. decembrom je bilo veliko delno jasnih noči, posledično je bilo veliko temperaturnih minimumov zabeleženih v večernem času. Kasneje so se vremenske razmere pogosto spremenile in temperatura se je dvignila. Izjema je noč na 29. oktober, ko je bila ob nemotenem ohlajanju v Dolinci izmerjena najnižja temperatura merilnega obdobja -7,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad Dolinco, se je v tisti noči prvič v tej sezoni ohladilo pod ledišče in sicer na -1,4 °C. Vremenske razmere za ohladitve so bile v oktobru ugodnejše kot v novembru in tako je bilo v Dolinci mrzlo še zadnji in predzadnji dan meseca (-5,7 oz. -4,7 °C), v novembru pa se je temperatura najnižje spustila do -4,2 °C 23. novembra. Najvišja temperatura obdobja je bila v Dolinci izmerjena 21. oktobra, ko je bilo ob zahodniku 19,0 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 18,8 °C. Tekom jeseni se je sosednje mrazišče Dvojček po mrazu precej približalo Dolinci. 29. oktobra je bilo v Dvojčku -7,4 °C in končno je bilo 22. novembra to mrazišče za desetinko stopinje hladnejše od Dolince.

Medtem, ko je bila v Dvojčku zaradi vandalizma potrebna menjava merilnega mesta…

… je Dolinca spet dobila podobo, kakrÅ¡no je imela nazadnje leta 1997.

V preteklosti se je že nekajkrat zgodilo, da je prvemu žledu naslednjo zimo sledil še en žled. Takšna slika se kaže tudi v letošnjem letu, ko je aktualni žled sledil februarskemu. V toplih in vlažnih zimah, kakršna je bila lanska in kakršna je v teh dneh tudi letošnja, so možnosti za žled večje kot sicer. Ob pogostem prehajanju vremenskih front ne pride prav težko do situacije, ko pod toplim zrakom iznad Sredozemlja obleži plast hladnega zraka. Na Zaplani se zaradi lege ob Ljubljanski kotlini to pogosto dogaja.

Aktualni decembrski žled je zajel višje ležeča območja. Spodnji rob plasti zraka z negativno temperaturo zraka se je nahajal na okoli 700 m nadmorske višine. V več 100 m debeli plasti ozračja je padal podhlajeni dež, ki je zmrzoval šele ob stiku s tlemi. Nižje je bila temperatura zraka pozitivna in padal je ledeni dež, ki je zmrznil še preden je dosegel tla, večinoma pa je le deževalo. Žled in ivje sta na območju Zaplane 2. in 3. decembra nastajala predvsem na območju 800 m visoke Ulovke. Zanimivo je, da je žled isti višinski pas zajel že nekaj dni pred tem, 27. novembra.

Potek temperature zraka na Ulovki in na Spodnji Zaplani.

Ostanki žleda so bili na Ulovki vidni še 5. decembra.

Na Spodnji Zaplani je temperatura ves čas vztrajala okoli 1 °C nad ničlo in tako se je to območje tokrat izognilo katastrofi. Do 1 cm debel žled je bil v krajih nad 700 m v primerjavi s februarsko katastrofo precej tanjÅ¡i in ni nastajal na snežni odeji, saj so bila tla kopna. Žled na snežni odeji predstavlja veliko oviro, saj se na ledeni odeji življenje za nekaj časa tako rekoč ustavi. V nadaljevanju so predvsem za območje vremenske postaje Zaplana zbrani pretekli žledni dogodki – pred letom 2004 so omenjeni samo primeri večjega žleda, po tem letu pa vsi zabeleženi:

• 7. – 9.1.1996
• 22. – 23.12.1996 in 3.1.1997
• 18. – 19.12.1997
• 21. – 22.2.2004
• 16. – 17.12.2004
• 12.12.2005
• 1.1.2006
• 28. – 29.1.2006
• 24.12.2007
• 5.1.2008
• 29. in 30.11.2008
• 1.1.2009
• 14.1.2009
• 22.12.2009
• 9.1.2010
• 1.12.2010
• 6.12.2010
• 13. in 16.2.2011
• 18.3.2013
• 31.1. – 5.2.2014
• 27.11.2014 (nad 700 m)
• 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)

Preko večjega dela Evrope se je hitro premeščala izrazita hladna fronta in v sredo 22. oktobra zjutraj prešla Slovenijo. Skupaj z močno ohladitvijo so se odvijali izraziti vremenski procesi v obliki močnega vetra in neviht. Ob koncu padavin se je močno spustila tudi meja sneženja.

V drugi polovici noči je na Zaplani pihal zmeren severni veter z maksimalno izmerjeno hitrostjo vetra 35 km/h. Zaradi redkejših meritev vetra je bila hitrost sunkov vetra zagotovo še nekoliko večja, vendar tudi glede na podatke nekaterih bližnjih vremenskih postaj s kakovostnejšimi meritvami vetra veter na obravnavanem območju ni bil posebej močan in tudi ni povzročal gmotne škode. Izjema je vremenska postaja na izpostavljeni lokaciji Medvedjega Brda (788 m nadmorske višine), ki je izmerila sunek vetra 81 km/h. Na vremenski postaji Zaplana je v celotnem poslabšanju padlo 40,2 mm padavin, v uvodu poslabšanja je padala sodra, ob koncu padavin pa je pri temperaturi 1,9 °C predvidoma za krajši čas tudi snežilo. Precej več padavin je padlo severno od Zaplane na območju Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja.

Nočni posnetek sodre, ki bi lahko bila do jutra zaradi taljenja napačno prepoznana kot sneg.

Fronte v oktobru so lahko še precej bolj zimske. Oktobra 2012 je bila na Zaplani snežna odeja visoka 23 cm, oktobra 2011 je prvič snežilo že 7. dne v mesecu, v omenjenem oktobru pa je nato padlo še 25 cm snega in prišlo je do snegoloma. Nobena od opisanih snežnih epizod v oktobru se ni končala z mrazom, glede tega pa je bil izjemen oktober 2003, ko je sneženju z več kot 20 cm snega sledila jasna, nevetrovna in zato mrzla noč, tekom katere se je na vremenski postaji Zaplana ohladilo do -8 °C, v mrazišču Dolinca tik pod omenjeno vremensko postajo pa celo do -21 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

V merilnem obdobju med 15. septembrom in 20. oktobrom so se nadaljevale neugodne vremenske razmere za večje ohladitve v mraziščih. Temperatura zraka se je le enkrat s težavo spustila pod ledišče, saj je bilo 24. septembra -0,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tisti noči ohladilo na 6,1 °C. Do 0,3 °C se je v mrazišču ohladilo 29. septembra, najnižja temperatura v prvih 20. dneh oktobra pa je bila komaj 0,4 °C. Najvišja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 21. septembra, ko je bilo ob zahodniku 23,7 °C, na vremenski postaji Zaplana pa 22,5 °C. Za nami so torej meseci nestanovitnega vremena, zaradi česar je bil v mrazišču v obdobju do 20. oktobra zadnji izrazitejši mraz zabeležen v začetku junija.

V merilnem obdobju med 16. avgustom in 15. septembrom so se nadaljevale neugodne vremenske razmere za večje ohladitve v mraziščih. Za razliko od pričetka poletja, ko se je zvrstilo kar nekaj hladnih noči, se v nadaljevanju poletja temperatura zraka v mraziščih ni več spustila pod ničlo in tako je bilo tudi v prvi polovici meseca septembra. Najnižja temperatura zraka merilnega obdobja, 1,5 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 29. avgusta. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tistem jutru ohladilo na 9,9 °C. Na 2,2 °C se je temperatura v mrazišču spustila še 17. in 18. avgusta. Prva polovica septembra je minila brez negativne temperature zraka, hkrati pa je postregla z najvišjo temperaturo merilnega obdobja, saj je bilo v Dolinci 9. septembra 26,4 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne ob jugozahodniku 26,1 °C. Sosednje mrazišče Dvojček je bilo toplejše od Dolince, najnižja temperatura je znašala 2,6 °C, najvišja pa 27,2 °C.

V merilnem obdobju med 8. junijem in 16. avgustom splošne vremenske razmere niso omogočale večjih ohladitev v mraziščih. Noči z močnejšim ohlajanjem so bile redkejše kot v minulih precej sušnejših poletjih, vsebnost vlage v zraku je bila velika in zaradi megle so se pojavljale motnje pri nočnem zniževanju temperature. Najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju, 0,7 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 18. junija. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tistem jutru ohladilo na 9,7 °C. Dan kasneje je bilo v mrazišču 1,0 °C, 4. julija pa 1,1 °C. V še nekaj drugih nočeh se je temperatura spustila pod 3 °C, največje dnevno kolebanje temperature pa je bilo zabeleženo ob manjšem vročinskem valu z vzhodnimi vetrovi v prvi polovici junija, ko je še vztrajalo obdobje nižje vlažnosti zraka in tal. Tako se je z dnevnih 30,6 °C 10. junija pa do naslednjega jutra ohladilo na 3,6 °C. S te nizke jutranje temperature se je nato 11. junija ogrelo do popoldanskih 31,9 °C, najvišje temperature merilnega obdobja. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne 30,6 °C.