Jutro je bilo zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. Najhladneje je bilo v Babnem Polju z -30,6°C, v Novi vasi na Blokah so izmerili -29,0°C, na Rudnem polju na Pokljuki -28,6°C, v Postojni -24,4°C in v Tolminu -15,9°C.

ARSO-meteo.si

V marsikaterem slovenskem kraju je bilo to najhladnejše marčevsko jutro v 20.stoletju. 11.marca je ob prehodu genovskega ciklona po Sloveniji snežilo, v Ljubljani je bilo naslednje jutro izmerjeno 36cm snega, podnevi pa so oblaki preprečevali močnejše ogrevanje, tako da je v vsaj malo višjih legah temperatura ostala pod lediščem. Do večera se je popolnoma razjasnilo in sledila je izjemno hladna noč. Ker je pred tem genovski ciklon potoval prav preko Slovenije na vzhod, so v zaledju odhajajočega ciklona pihali severni vetrovi, ki na Zaplani omogočajo najmočnejše ohladitve. V Ljubljani se je ohladilo na -15,7°C in v Planini pri Rakeku do -18,7°C. Na Zaplani je bila temperatura verjetno podobna tisti v Postojni, ob tem pa je bilo v mraziščih predvidoma -35°C.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije 

Za sredino marca je bilo jutro zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. V Babnem Polju so izmerili -30,4°C, v Novi vasi na Blokah -28,3°C, v Celju -23,4°C in v Kočevju -22,4°C. Čez dan se je zelo močno segrelo, dnevni hod je bil največji v Babnem Polju, 30,8°C; v Novi vasi je znašal 29,1°C in v Celju 25,4°C.

ARSO-meteo.si

Nizke temperature 12.marca 1976 so še en dokaz, da lahko v marcu vladajo povsem zimske razmere. Nad Slovenijo se je iz severa raztezala obsežna dolina s hladnim zrakom, ob jasni noči z debelo snežno odejo se je izrazito ohladilo. Na Zaplani so bile razmere za nočno ohlajanje še posebno ugodne zaradi severnih prizemnih vetrov. V Rovtah nad Logatcem se je ohladilo na -13,5°C, na Vrhniki pa je bilo kljub jutranji nizki oblačnosti -21,2°C. V Ljubljanski kotlini je nastala jutranja megla, ker pa je bilo na višji Spodnji Zaplani jasno jutro, se je tam po vsej verjetnosti še izraziteje ohladilo, kot na Vrhniki. Glede na temperaturo na Spodnji Zaplani se je temperatura v mraziščih spustila vsaj do -33°C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Cerknici so izmerili 125cm snega, na Vrhniki 80cm, v Godnjah na Krasu 40cm in celo v Portorožu (Beli Križ) kar 14cm snega.

ARSO-meteo.si

Eno od najbolj zanimivih sneženj v zadnjih desetletjih je zaznamovala velika dnevna količina novozapadlega snega. 9.marca 1976 je v severnem delu Notranjske padlo 50-70cm, ponekod v južnem delu Notranjske pa celo do 100cm novega snega. Sneženje je bilo na Zaplani dokumentirano s filmsko kamero in je na blogu Podnebje Zaplane podrobneje opisano v kategoriji Vremenska kronika.

V sklopu proučevanja snežnih razmer je bila 28.februarja na verjetno najbolj zasneženi lokaciji v širši okolici Logatca, Javorniku nad Črnim Vrhom nad Idrijo, opravljena analiza snežne odeje. K analizi snežne odeje se med drugim prišteva analiza strukture snega, ter meritve višine, vodnatosti in gostote snega.

Tega dne je bilo na Zaplani še 30cm snega, pihal je topel jugozahodni veter, ki je marsikje po nižinah temperaturo dvignil nad 10°C. Na Javorniku kaj takega ni bilo za pričakovati, saj tam tako imenovane fenizacije ni ob vzhodnih, kot tudi ne ob zahodnih vetrovih. Na dan odprave se je to tudi potrdilo, saj je bilo v nižjih legah oblačno vreme ob nizki vlažnosti zraka, medtem ko je območje Javornika nad 1100m višine pokrival orografski oblak kot posledica narivanja vlažnih zračnih mas iz jugozahoda. Zaradi megle je bila vidnost izjemno skromna. Na 1240m visokem Javorniku zaradi vetrov na izpostavljenem grebenu sicer ni bilo opaziti večjih količin snega, na precejšnjo debelino snežne odeje pa so opozarjale bukve, saj se ob njih sneg hitreje tali in pri tem nastajajo globoke luknje.

Za meritve snežne odeje se je kot primeren izkazal travnik v bližini vrha Javornika na nadmorski višini 1200m. Na omenjeni lokaciji je v primerjavi z glavnim grebenom manj vetra, kar je pri analizi snežne odeje zelo pomembno. Megla se je podila naokoli z zmernim jugozahodnikom in temperatura je bila +0,5°C.

Meritve višine snega z lavinsko sondo.

Prve meritve so pokazale na 83cm debelo snežno odejo, kar je bilo pod pričakovanji. Izkopan je bil snežni profil, ki je pokazal točno višino in strukturo snežne odeje. Kmalu se je pokazalo, da je v snežni odeji ledena plast, ki je malo pred tem onemogočala točne meritve višine snega. Ob ponovnih meritvah drugod po travniku se je ob prebitju ledene plasti izkazalo, da je bilo snega vse skupaj 110-125cm. V povprečju pa je bilo snega 115cm, kolikor je bil globok tudi snežni profil. Na spodnji fotografiji je vidna ledena plast 30cm nad tlemi.

Za jemanje snežnega vzorca je bila uporabljena 1,5m dolga cev z znano površino vhodne odprtine. Postopek je enak, kot pri meritvah dežja s klasičnim dežemerom in menzuro. Cev se zarije v snežno odejo do travnate podlage, dobljeni stolpec snega pa se nato analizira. Izmeri se lahko njegova teža, predvsem pa se sneg stali in izmeri vsebnost vode.

Kasnejši rezultati so pokazali, da je snežni vzorec brez cevi tehtal 9kg, vseboval je kar 492mm vode, izračunana gostota snega pa je znašala 428kg/m³. Snežna odeja je lahko pod določenimi pogoji dober pokazatelj, koliko je bilo v času snežne odeje na nekem območju  padavin. Dokler se sneg ne tali ali ne dežuje, ostanejo padavine ujete v snežni odeji. Tudi v primeru dežja pri tako debeli snežni odeji z vmesnimi ledenimi plastmi, kot je bila na Javorniku, večjih izgub vode ni bilo. Snežna odeja se je na Javorniku pričela nabirati 2.januarja in zgoraj omenjena vodnatost snega 492 l/m² pomeni, da je v obdobju od 2.januarja pa do meritev 28.februarja na Javorniku padlo vsaj 492mm padavin. Ker 1l vode tehta približno 1kg je bila snežna obtežba 493kg/m². Izračun na podlagi podatka, da je 0,02m³ snežnega vzorca tehtalo 9kg, pa je znašala snežna obtežba 450kg/m². Čeprav izračuni niso napačni, jih je potrebno jemati z rezervo. Pri tolikšni količini snega in v danih razmerah je namreč skoraj nemogoče izvajati analize brez merskih napak in nekaj kg/m³ več ali manj ne igra večje vloge.

Kot zanimivost velja omeniti, da je bila 25.februarja s strani članov Slovenskega meteorološkega foruma opravljena tudi analiza snežne odeje na območju Krvavca. Na 1600m visoki gozdni jasi je bilo v 80-120cm debeli snežni odeji vode skoraj 200mm manj, kot na Javorniku. Manjša je bila tudi gostota snega, ki je znašala 272kg/m³.

Vir podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Jutro je bilo nenavadno mrzlo za marec. V Ratečah so izmerili -24,3°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1°C, v Kočevju -21,6°C in v Biljah pri Novi Gorici -11,5°C. Najhladneje je bilo v Babnem Polju, kjer se je ohladilo na -30,0°C.

ARSO-meteo.si

Ob 40cm debeli snežni odeji se je v jasnih nočeh temperatura spustila globoko pod ledišče. Na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani je bilo 1.marca izmerjeno -18,5°C. To je celo najnižja izmerjena temperatura od pričetka meritev leta 2002. V nobeni od kasnejših zim omenjena temperatura, zabeležena že v meteorološki pomladi, ni bila presežena. Glede na vetrovnost, na višini 600m so prevladovali vzhodni do jugovzhodni vetrovi, na Zaplani niso bili najboljši pogoji za ohlajanje in od tod izhaja velika temperaturna razlika med Zaplano in Logaškim poljem. V Gornjem Logatcu, kjer je nameščen digitalni registrator temperature, se je v prvih treh dneh marca 2005 temperatura spustila pod -23°C, 1.marca pa se je ohladilo celo do -25°C. V mrazišču Dolinca je zatajila merilna oprema in za to obdobje ni na voljo temperaturnih podatkov, zagotovo pa se je temperatura v mrazišču spustila pod -30°C.

Vir podatkov:

– podatki z avtomatske meteoroloÅ¡ke postaje ARSO v Gornjem Logatcu

– radiosondaža na meteoroloÅ¡ki postaji Ljubljana-Bežigrad

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Po obilnem sneženju v prejšnjih dneh je višje lege prekrivala izjemno debela snežna odeja. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so izmerili 320cm, v Podolševi (1247 m) na Koroškem 240cm, v Javorniškem Rovtu (940 m) nad Jesenicami 200cm, na Ravbarkomandi (613 m) pri Postojni 167cm, na Kumu (1218 m) 165cm, v Davči (960 m) nad Železniki in pri Koči nad Šumikom (1090 m) 160cm, na Črnivcu (780 m) nad Kamnikom 140cm in v Rovtah (700 m) nad Logatcem 133cm snega.

ARSO-meteo.si

V okolici Logatca je bila snežna odeja večji del februarja debela do 40cm, obilne snežne padavine ob koncu meseca pa so snežno odejo še precej odebelile. Snežiti je pričelo 22.februarja in snežilo je vse do 27.februarja, ko je bila v večini krajev izmerjena najdebelejša snežna odeja. V Logatcu je bilo izmerjeno 110cm, na Vrhniki 61cm, v Šentjoštu nad Horjulom 115cm, v Hotedršici 81cm in v Črnem Vrhu nad Idrijo 150cm snega. Na meteorološki postaji Rovte je bila izmerjena druga najvišja snežna odeja po letu 1961. Enako debela snežna odeja je bila na Rovtah zabeležena marca 1970, največ snega, 135cm, pa je padlo januarja 1987.

Vir podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V letošnji zimi je s pogostimi in obilnejšimi snežnimi padavinami postalo aktualno vprašanje snežne obtežbe. Snežna odeja predstavlja obremenitev za različne objekte. 19. februarja je na Zaplani padlo 90 mm dežja na 40 cm debelo snežno odejo, naslednji dan pa je padlo še 25 cm novega snega. Snežna obtežba, ki je bila velika že pred omenjenimi padavinami, se je še povečala. Ocenjevanje sposobnosti snežne odeje za zadrževanje padavinske vode, kot kažejo nekatere poglobljene raziskave, ni enostavno.

Osnova za izračun snežne obtežbe je vodnatost snega, ki nam pove količino vode v določenem stolpcu snežne odeje. Vodnatost snega se izraža s količino vode, ki je padla na določeno površino (l/m²). Liter destilirane vode tehta 1 kg, kar pomeni, da znaša ob vodnatosti 50 l/m² snežna obtežba 50 kg/m². Sposobnost snežne odeje za zadrževanje vode je odvisna od višine in strukture snežne odeje. Debelejša snežna odeja lahko zadrži več vode, skozi plast ozrnjenega snega, zrnjenje poteka predvsem pri temperaturah blizu ledišča in preoblikuje oz. zaobli snežne kristale, pa voda praktično neovirano odteka. Pri strukturi snežne odeje so pomembne tudi morebitne plasti ledu, ki vsaj na uravnanem površju preprečujejo odtok vode iz snežne odeje v tla. Sklepamo lahko, da kombinacija debele snežne odeje in dežja ne pomeni nujno večje vodnatosti snega in posledično večje snežne obtežbe, saj padavinska voda pogosto odteka skozi snežno odejo. Pri načrtovanju objektov, izpostavljenim snežni obtežbi, je potrebno namenjati več pozornosti neoviranemu odtekanje vode, kar se zagotovi denimo z ustreznim naklonom strehe.

Na uradni meteorološki postaji Grosuplje je znašala snežna obtežba 100 kg/m². Na Zaplani je bila snežna odeja debelejša, padlo je več padavin, zato lahko privzamemo, da je bila snežna obtežba še nekoliko večja. Potrebno je poudariti, da podatki izhajajo iz meritev snežne odeje na tleh. V letošnji zimi je namreč na dvignjenih predmetih več snega, kot na tleh, kjer se je sneg zlasti na začetku zime talil zaradi toplejših tal. Na Zaplani je bila na začetku februarja 2010 razlika v višini snega med tlemi in dvignjenimi predmeti 25cm. Snežna obtežba je bila na dvignjenih predmetih, kot so nadstreški, torej večja kot na tleh. Voda z nadstreškov sicer običajno lažje odteka, vendar samo v primeru pravilne konstrukcije oz. ustreznega naklona strehe. Če upoštevamo spodnjo mejo snežne obtežbe 100 kg/m², je moral nadstrešek s površino 15 m² v letošnji zimi prenašati tono in pol teže.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Matej Ogrin – “Snežna odeja”, Å¡tudijsko gradivo za geografe

Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zapored spustila na -34,5°C, v Kočevju so izmerili -31,2°C, v Postojni -30,5°C, v Murski Soboti -28,6°C, v Črnomlju -26,3°C, v Ljubljani -23,3°C in na Kozini pri Sežani -20,9°C.

ARSO-meteo.si

Zima 1955/56 je lep primer tega, kako se lahko vreme v kratkem času izrazito spremeni. V obravnavani zimi sta bila december in januar nadpovprečno topla, sledil pa je izjemno hladen februar. Februar 1956 velja celo za enega od najhladnejših mesecev v Sloveniji v obdobju instrumentalnih meritev. V nižinskem svetu je v povprečju najhladneje v januarju, absolutno najnižje temperature pa so lahko zabeležene tudi nekoliko kasneje v mesecu februarju. Eden od vzrokov je ta, da je v februarju po nižinah manj nizke oblačnosti, ki sicer decembra in januarja preprečuje nizke nočne temperature. Zaradi prodora hladnega zraka iz severa so bile v februarju 1956 nizke temperature izmerjene tudi na meteoroloških postajah, kjer zaradi severovzhodnih vetrov pogosto ni izrazitih temperaturnih inverzij z zelo nizkimi nočnimi temperaturami. Tak primer je bila Postojna, za Zaplano pa tudi velja, da so najnižje temperature izmerjene ob severnih zračnih tokovih. Na podlagi minimalnih temperatur v Postojni, Ljubljani, na Vrhniki (-27,0°C), Planini pri Rakeku (-27,7°C 15.februarja) in Žireh (-27,9°C 15.februarja), se je na območju sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani ohladilo morda celo pod -28°C. V mraziščih se je ob upoštevanju dosedanjih primerjalnih meritev ohladilo do okoli -40°C.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146cm, v Žireh 176cm, na Bledu 180cm, v Bovcu 188cm in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v preteklih 72 urah padlo kar 373mm padavin.

ARSO-meteo.si

Najvišja snežna odeja v 20.stoletju v večjem delu Slovenije je bila kombinacija relativno sneženega januarja in predvsem obilnih snežnih padavin v obdobju od 11. do 14.februarja 1952. Padal je suh sneg, pri čemer lahko 1mm padavin pomeni več centimetrov snega. Tako so lahko relativno majhne razlike v količini padavin pripomogle k veliki razliki v višini snežne odeje med posameznimi kraji. Na višino suhega snega je zagotovo vplival tudi veter. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega zapadlo zlasti v Posočju (Kobarid 189cm, Bovec 188cm, izvir Soče 295cm), Bohinju (Stara Fužina 263cm) in predvsem na dinarski gorski pregradi, saj je bilo na padavinski meteorološki postaji Krekovše na Idrijskem, na samo 674m višine, izmerjeno kar 268cm snega. Višina snega je naraščala iz južnega proti severnemu delu Notranjske. V Ilirski Bistrici je bilo snega 30cm, v Postojni 94cm, na Blokah 140cm, v Logatcu 156cm, na Vrhniki 168cm, v Rovtah nad Logatcem 183cm in v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 190cm. Na Zaplani je bila višina snega verjetno podobna tisti na Rovtah, glede na podatke iz Vrhnike pa ni nemogoče, da je bilo snega tudi dva metra. Od pričetka meteoroloških meritev je bilo v Ljubljani več snega, kar 149cm, izmerjeno le še marca leta 1895, vendar je bila meteorološka postaja takrat postavljena na drugi lokaciji, kot leta 1952.

Viri podatkov:

– Danilo Furlan – Snežne padavine v Sloveniji 11.-15. februarja 1952

– Opis meteoroloÅ¡ke postaje Nova Vas na Blokah – Mesečni bilten ARSO

– Mesečno poročilo s padavinske meteoroloÅ¡ke postaje Logatec za leto 1952

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106cm, na Kredarici 95cm, na Lisci 79cm,v Škofji Loki 78cm in v Dobličah pri Črnomlju 54cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103cm, v Gornjem Gradu za 69cm, v Celju za 63cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50cm in v Ljubljani za 47cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140mm, v Otoku pri Cerknici 132mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124mm, v Šmarju-Sapu 118mm, v Dobličah pri Črnomlju 113mm in v Kranju 97mm.

ARSO-meteo.si

Februarja 1999 je bilo na Zaplani približno meter snega, posebnost takratnega sneženja je bila velika razlika v viÅ¡ini snega med Logatcem in Rovtarskim hribovjem na severu, ki je bila posledica specifične vremenske situacije. Več o najmočnejÅ¡em sneženju po letu 1987 si preberite v Vremenski kroniki, več informacij o omenjeni specifični vremenski situaciji pa je objavljenih v rubriki Podnebje pod naslovom “Temperaturne razmere ob južnih vetrovih”.