V sklopu proučevanja snežnih razmer je bila 28.februarja na verjetno najbolj zasneženi lokaciji v širši okolici Logatca, Javorniku nad Črnim Vrhom nad Idrijo, opravljena analiza snežne odeje. K analizi snežne odeje se med drugim prišteva analiza strukture snega, ter meritve višine, vodnatosti in gostote snega.

Tega dne je bilo na Zaplani še 30cm snega, pihal je topel jugozahodni veter, ki je marsikje po nižinah temperaturo dvignil nad 10°C. Na Javorniku kaj takega ni bilo za pričakovati, saj tam tako imenovane fenizacije ni ob vzhodnih, kot tudi ne ob zahodnih vetrovih. Na dan odprave se je to tudi potrdilo, saj je bilo v nižjih legah oblačno vreme ob nizki vlažnosti zraka, medtem ko je območje Javornika nad 1100m višine pokrival orografski oblak kot posledica narivanja vlažnih zračnih mas iz jugozahoda. Zaradi megle je bila vidnost izjemno skromna. Na 1240m visokem Javorniku zaradi vetrov na izpostavljenem grebenu sicer ni bilo opaziti večjih količin snega, na precejšnjo debelino snežne odeje pa so opozarjale bukve, saj se ob njih sneg hitreje tali in pri tem nastajajo globoke luknje.

Za meritve snežne odeje se je kot primeren izkazal travnik v bližini vrha Javornika na nadmorski višini 1200m. Na omenjeni lokaciji je v primerjavi z glavnim grebenom manj vetra, kar je pri analizi snežne odeje zelo pomembno. Megla se je podila naokoli z zmernim jugozahodnikom in temperatura je bila +0,5°C.

Meritve višine snega z lavinsko sondo.

Prve meritve so pokazale na 83cm debelo snežno odejo, kar je bilo pod pričakovanji. Izkopan je bil snežni profil, ki je pokazal točno višino in strukturo snežne odeje. Kmalu se je pokazalo, da je v snežni odeji ledena plast, ki je malo pred tem onemogočala točne meritve višine snega. Ob ponovnih meritvah drugod po travniku se je ob prebitju ledene plasti izkazalo, da je bilo snega vse skupaj 110-125cm. V povprečju pa je bilo snega 115cm, kolikor je bil globok tudi snežni profil. Na spodnji fotografiji je vidna ledena plast 30cm nad tlemi.

Za jemanje snežnega vzorca je bila uporabljena 1,5m dolga cev z znano površino vhodne odprtine. Postopek je enak, kot pri meritvah dežja s klasičnim dežemerom in menzuro. Cev se zarije v snežno odejo do travnate podlage, dobljeni stolpec snega pa se nato analizira. Izmeri se lahko njegova teža, predvsem pa se sneg stali in izmeri vsebnost vode.

Kasnejši rezultati so pokazali, da je snežni vzorec brez cevi tehtal 9kg, vseboval je kar 492mm vode, izračunana gostota snega pa je znašala 428kg/m³. Snežna odeja je lahko pod določenimi pogoji dober pokazatelj, koliko je bilo v času snežne odeje na nekem območju  padavin. Dokler se sneg ne tali ali ne dežuje, ostanejo padavine ujete v snežni odeji. Tudi v primeru dežja pri tako debeli snežni odeji z vmesnimi ledenimi plastmi, kot je bila na Javorniku, večjih izgub vode ni bilo. Snežna odeja se je na Javorniku pričela nabirati 2.januarja in zgoraj omenjena vodnatost snega 492 l/m² pomeni, da je v obdobju od 2.januarja pa do meritev 28.februarja na Javorniku padlo vsaj 492mm padavin. Ker 1l vode tehta približno 1kg je bila snežna obtežba 493kg/m². Izračun na podlagi podatka, da je 0,02m³ snežnega vzorca tehtalo 9kg, pa je znašala snežna obtežba 450kg/m². Čeprav izračuni niso napačni, jih je potrebno jemati z rezervo. Pri tolikšni količini snega in v danih razmerah je namreč skoraj nemogoče izvajati analize brez merskih napak in nekaj kg/m³ več ali manj ne igra večje vloge.

Kot zanimivost velja omeniti, da je bila 25.februarja s strani članov Slovenskega meteorološkega foruma opravljena tudi analiza snežne odeje na območju Krvavca. Na 1600m visoki gozdni jasi je bilo v 80-120cm debeli snežni odeji vode skoraj 200mm manj, kot na Javorniku. Manjša je bila tudi gostota snega, ki je znašala 272kg/m³.

Vir podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum