Pobočna megla je vremenska posebnost Zaplane. Na spletnih straneh je bilo že večkrat poudarjeno, da se Zaplana občasno zaradi te megle vremensko gledano ostro loči od bližnje okolice. Pobočna megla je oblak, nastal zaradi prisilnega dviga zraka ob pobočjih. Gre za nizek oblak tipa “stratus nebulosus”. Iz nižine je videti kot nizek oblak, opazovalec, ki se znajde v tem oblaku, pa to definira kot meglo. Na Zaplani se pojavljata dva tipa pobočne megle.

1. Ciklonalna pobočna megla – pojavlja se ob slabem vremenu s padavinami, megla je običajno nekoliko dvignjena nad Zaplano in zato vanjo segajo le njeni višji deli, zlasti pa Planina nad Vrhniko, Ulovka, Špik nad Prezidom in malo manj hrib Strmica na Spodnji Zaplani. Še redkeje se ta tip megle pojavlja na meteorološki postaji Zaplana. Na vzhodnih pobočjih hriba Strmica se megla pogosto pojavlja nad 520m višine in je posebno moteča na najvišji točki na cesti Cesarski vrh-Zaplana. Gre za nizke oblake nad Ljubljanskim barjem, ki nato na svoji poti z vzhodnimi vetrovi prehajajo višje vzpetine.

Ciklonalni tip pobočne megle.

Megla je zlasti pogosta na Planini nad Vrhniko z razglednim stolpom (Å pica).

Na stolpu so zato v zimskem času debeli nanosi trdega ivja.

Na stolpu bistveno bolj piha kot pri tleh, zato se trdo ivje pojavlja le v zgornjem delu stolpa, na okoliškem drevju pa se, razen na najbolj izpostavljenih drevesih, pojavlja krajše mehko ivje.

Zgornja meja megle ni ravna, megla se dviga v višje plasti ozračja (pogled iz Logaškega polja proti Zaplani, 1).

Ta tip pobočne megle torej ni prav zelo omejen na Zaplano, megla se namreč pojavlja nad celotno bližnjo okolico, višji hribi, denimo Raskovec in Žibrše pa segajo v to meglo. Megla se ne pojavlja pod okoli 520m višine.

V nadaljevanju sta objavljeni dve fotoreportaži, za lažje razumevanje so lokacije posnetih fotografij označene s številkami (številka je zapisana ob vsaki fotografiji).

29.avgusta 2007 je prišlo do vremenske situacije z ciklonalnim tipom pobočne megle. Na območju Spodnje Zaplane se megla nahaja pogosto le v vršnem delu hriba Strmica (1).

Megla je nad Jerinovim gričem dvignjena za okoli 40m (2).

Najgostejša megla tega tipa se pojavlja na območju Planine nad Vrhniko z razglednim stolpom (3).

Megla je nad cesto skozi vas Zaplana (cerkev) dvignjena okoli 30m, spodnja meja megle na območju smučišča Ulovka pa je na višini okoli 700m (4).

2. Anticiklonalna pobočna megla – ta tip megle se pojavlja v nižjih nadmorskih viÅ¡inah kot prvi tip, zgornja meja megle je v glavnem ravna plast. Pojavlja se zlasti okoli doline reke Bele pod Zaplano, na hribu Strmica in na Jerinovem griču. Na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana je megle že nekoliko manj, sploh pa je odsotna na LogaÅ¡kem polju, na ŽibrÅ¡ah, prav veliko pa je ni niti na hribu Raskovec. Megla običajno ne sega  na Planino nad Vrhniko.

 Anticiklonalni tip pobočne megle.

Kotlinski tip pobočne megle 16.novembra 2008. Izven megle sta Ulovka in Planina nad Vrhniko.

Megla v ozkem pasu sega tudi po avtocesti Vrhnika-Logatec, ker pa je tam nadmorska višina največ 500m, je tam megla nekoliko dvignjena nad tlemi.

Lokacije posnetih fotografij.

24.avgusta 2007 so vremenske razmere omogočale nastanek anticiklonalnega tipa pobočne megle. Ob 9:40 dopoldne je bila na Zaplani pobočna megla, na Logaškem polju pa le oblačno. Prav zaradi te oblačnosti razmere še niso bile ugodne za fotografiranje, prostorska razsežnost pobočne megle namreč še ni prišla do izraza. Razmere so se izboljšale, ko se je razjasnilo. Na Logaškem polju je že zdavnaj sijalo sonce, medtem ko se je čez Zaplano iz severovzhoda prelivala pobočna megla (ob 10:20, 1).

Ulovke (801m) megla dokazano ne doseže (hrib z anteno v ozadju, ob 10:20, 1)…

…prav tako ne hriba Špik nad Prezidom (v ozadju fotografije, ob 10:25, 2).

Hrib Raskovec nad obrtno-industrijsko cono Zapolje pri Logatcu na podlagi opazovanj tega dne nima te vrste megle, čeprav ima pogosto pobočno meglo prvega tipa (ob 10:40, 3).

Kotlinska pobočna megla sega najbližje Logaškemu polju le na njegovem severovzhodnem robu, skozi najnižji prehod Cesarski vrh (ob 10:55, 4).

Pogled na pas pobočne megle nad avtocesto vzhodno od Logatca. Megla je tam dvignjena nad tlemi (ob 11:00, 5).

Po 11:00 uri je bilo v okolici že zdavnaj sonce, na Zaplani pa je veter iz severovzhoda v tanki plasti še vedno prinašal meglo (na desni v ospredju hrib Strmica, v ozadju Ulovka, 1).

Območja, kjer je te megle največ so dolina reke Bele, hrib Strmica in Jerinov grič. Ob 11:20 je iz doline Bele na Zaplano (iz desne proti levi na sliki) še vedno prinašalo precej kompaktno meglo (6).

Jerinov grič ob 11:25 (6).

Pogled na Spodnjo Zaplano ob 11:40 (1)…

…ter pogled na že zdavnaj osončeno območje jugozahodno od Zaplane (7).

Na podlagi zadnjih dveh fotografij je lažje razumeti, zakaj prihaja pozimi ob takih situacijah do velikih temperaturnih razlik med Zaplano in okolico.

Primer temperatur 12.decembra 2004 okoli 13:30 (vir podatkov ARSO, zasebne meteorološke postaje):

Zaplana: jasno, -2°C, zmeren vzhodni veter

Ljubljana: megla -2°C

Nova Gorica: jasno, +15°C

Postojna: jasno, +11°C

Katarina nad Lj: jasno, +4°C

Kočevje: jasno, +4°C

Lesce: jasno, +5°C

Rateče Planica: jasno, +3°C

Črni Vrh nad Idrijo: jasno, +7°C

Vojsko nad Idrijo: jasno, +7°C.

Vogel: jasno, +7°C

Kredarica: jasno, +6°C

Po nižinah Slovenije je bila megla in temperatura pod 0°C, v višjih legah pa je bilo ob sončnem vremenu precej topleje. Z modro barvo so poudarjeni kraji, ki so blizu Zaplane ali na podobni nadmorski višini. Če na Zaplani ne bi bilo te posebnosti glede pobočne megle, bi bila tam temperatura podobna kot v označenih krajih. Če na Zaplani tistega dne ne bi sijalo sonce, bi bila temperatura celo nižja kot v Ljubljani!

Januarja in februarja 2006 je bila po dolgem času precej mrzla zima, a tega ne moremo trditi za vse kraje po Sloveniji. Če pogledamo recimo obdobje od 1. do 3.februarja vidimo, da na Zaplani zaradi pobočne megle temperatura ni presegla 0°C. V Ljubljani so bile temperature malo nad 0°C. Povsem drugačne razmere so bile po ostalih krajih: v Postojni se je v omenjenih dneh segrelo do +7°C, v Ilirski Bistrici do +11°C, v Borštu pri Gorenji vasi do +9°C, v Lescah in v Ratečah-Planici do +6°C, itd. 1.februarja je bilo na Zaplani največ -1,2°C, na Voglu +8,4°C, v Portorožu pa +19,2°C. Januarja 2009 je bil zabeležen primer, ko je bilo med Zaplano in precej višjimi kraji na zahodu Slovenije (Otlica nad Ajdovščino) temperaturna razlika 16°C. Med Zaplano in Portorožem je znašala temperaturna razlika celo 23°C. V takih primerih pride do izraza razlika v podnebju celinske Slovenije in Primorske. Zaplana po svojih posebnih klimatskih razmerah ne izstopa poleti, temveč šele pozimi.

Na Zaplani megla skrajšuje trajanje sončnega obsevanja in tako se zrak segreva precej počasneje kot drugod. Poleg tega gre za dotok hladnega kotlinskega zraka iz smeri Vrhnike. Primer iz decembra 2004 je sicer manjša posebnost, saj je razvidno, da takrat na Zaplani ni bilo megle (sončno vreme), kljub temu pa je dotekal hladen zrak. Na podlagi fotografij je mogoče brez meritev sklepati, da na Zaplani vladajo precej drugačne vremenske razmere kot v Logatcu.

Anticiklonalna pobočna megla je torej klimatska posebnost Zaplane. Zaradi nje je klima na Zaplani drugačna kot si večina ljudi predstavlja. Kakšne uradne ocene osončenosti Zaplane, izdane s strani kakšne institucije, ne kažejo realnega stanja, ker ne predvidevajo pobočne megle. Zaplana je kljub višji nadmorski višini zelo megleno območje! Morda celo bolj kot marsikateri predeli na dnu Ljubljanske kotline. Ob slabem vremenu namreč megle v kotlini ni, medtem ko je Zaplana pogosto ovita v nizke oblake. Ob mirnih in jasnih nočeh pa je v kotlini megla, prav tako pa tudi na višji Zaplani. Pobočna megla se lahko na Zaplani obdrži preko celega dneva od konca oktobra naprej, sredi poletja pa se lahko obdrži tudi še po 11:00 uri dopoldne. Pomembno je opozoriti, da ob pobočni megli piha tudi veter, megla je v gibanju in se giblje s hitrostjo do nekaj m/s.

Vremenska postaja Zaplana pogosto izkazuje visoke vrednosti relativne vlage. Najpomembnejši vzrok za to je pobočna megla in s tem močna jutranja rosa, ki se sredi poletja pogosto suši vse do poldneva. Deloma pa je vzrok za to tudi okolica meteorološke postaje (Zaplana pač ni neporaščena ravnina, vegetacija ima velik vpliv). Kakor je razvidno iz fotografij je pobočna megla izredno omejena, s tem pa je omejen tudi hladen zrak. To pa vpliva na pogostejše pojavljanje žleda in ivja, ter na precej nižje temperature na Zaplani kot v okolici v posameznih dneh.

Zaključimo lahko, da pozimi ni nič nenavadnega, če v okoliških krajih, v malo višjih legah in na Primorskem temperature presegajo +10°C, a da na Zaplani temperatura zaradi megle in vzhodnega vetra več dni zapored ne preseže 0°C!

Opozorilo, ki je bilo na tem blogu objavljeno v soboto 28.marca je bilo po dogodkih na logaškem območju očitno povsem na mestu.

Zaplana in okolica

Na meteorološki postaji Zaplana je 29. in 30.marca padlo vse skupaj 170mm dežja, 24-urna višina padavin (termin 6UTC-6UTC*) pa je znašala 135,8mm. Ob zadnjem poslabšanju, prištete so tudi manjše padavine v dneh pred obilnimi padavinami, je padlo vse skupaj 171,9mm, po rezervnem oz. klasičnem dežemeru pa 172,9mm dežja. Manj padavin je padlo proti Vrhniki, več pa v Logatcu. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30.marca ob 8:00 zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili celo 186,2mm dežja. Na uradni meteorološki postaji Vrhnika je tega dne padlo 125,7mm dežja, kar ponovno potrjuje izmerjeno višino padavin na Zaplani. V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte pa je bila nekaj časa zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne.

Uradno poročilo o deževju je na voljo na spletnih straneh ARSO.

Logatec

Posebno pozornost si zaslužijo poplave v Logatcu. Veliko je bilo poplavljenih novogradenj, zato se lahko upravičeno vprašamo o primernosti izdajanja gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih. Osnova za tokratno poplavo v Logatcu je deloma deževje decembra 2008. Takrat je Logaščica prav gotovo nanosila veliko dodatnega plavja, ki je še bolj zamašilo ponor Jačka. Vendar je po nekaterih neuradnih informacijah hidrotehnik dva tedna pred zadnjimi poplavami očistil ponor Jačka do same zapornice. Zdi se, da je po nekaterih prepričanjih neočiščen ponor edini razlog za poplave in s tem nekakšno opravičilo za nadaljnjo pozidavo na območju možnih poplav, v primeru, da bi se redno čistilo ponor. Zamašen ponor je prav gotovo težje odvajal vodo v kraško podzemlje, toda to ni edini razlog za poplave. Z regulacijo Logaščice se je pohitril odtok vode proti izlivu, kar ni ugodno v primeru zamašitev ponorov. Čiščenje ponora enkrat na leto ne bi kaj dosti pripomoglo k zmanjšanju poplavne ogroženosti. Plavje se ob ponoru ne nabira na lep, sončen dan, temveč ravno ob večjih padavinskih dogodkih. Večji del zamašitve ponora se zgodi ob samem začetku posameznega padavinskega dogodka, ko je pretok vode visok, v tem kratkem času pa ponora razumljivo ni mogoče očistiti. Smiselno je edino zmanjševanje možnosti vnosa plavja in odpadkov v Logaščico že v njenem porečju.

Ob zadnjih dogodkih lahko rečemo, da se je poplavna ogroženost na tem območju povečala z regulacijami Logaščice in z nekontrolirano pozidavo, saj ob zgolj poplavljenih travnikih, ki jih je Logaščica zalivala stoletja, ne bi mogli govoriti o kakšni škodi. Na kateri strani je krivda za veliko količino odpadkov v ponoru verjetno ni potrebno posebej povdarjati, opustitev čiščenja ponora pa tudi po mnenju jamarjev ni edini razlog za pojav poplav. Pomembna je gladina podzemne kraške vode, sifoni, skozi nekatere sploh ni mogoče priti, pa so zelo ozki zaradi nanosov proda. Odtoka skozi Jačko ni mogoče povečati.

ÄŒlanke z naslovom “Zakaj Logaščica poplavlja” si lahko preberete v LogaÅ¡kih novicah (maj-september).

Krožišče v bližini ponora Jačka (foto: Iztok Miklavčič).

Ponor Rovtarice (foto: Iztok Miklavčič).

Pretekle poplave v Logatcu

V Logatcu je bilo v preteklosti kar nekaj poplav, včasih pa se ob sicer veliki količini padavin poplave niso pojavile. To kaže na to, da je vsaka poplava zase nekaj posebnega in da posameznih dogodkov med seboj ni mogoče povsem primerjati, tudi zaradi tega, ker se je pod vplivom človeka v porečju Logaščice v nekaj zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Najbolj znane poplave v Logatcu so iz januarja 1979. Na meteorološki postaji Logatec takrat ni padlo veliko dežja, poplave pa so posledica součinkovanja padavin in taljenja relativno debele snežne odeje, ki je prekrivala Logatec in še posebej višje porečje Logaščice nekaj dni pred poplavami. Ugotovimo lahko, da se poplave lahko pojavijo v kateremkoli mesecu v letu. Leta 1979 so bile poplave v januarju, tokrat so bile v marcu, znane so poplave v jesenskih mesecih, do poplav pa bi lahko prišlo tudi 2.julija 2007. Sicer je tega dne v Logatcu padlo veliko dežja (naslednje jutro je bila za zadnjih 24 ur izmerjeno 110mm dežja), toda bistveno manj padavin je bilo v porečju Logaščice v smeri Žibrš in Rovt (Rovte in Hotedršica 30-40mm dežja). V času dogodka tla tudi niso bila posebej namočena, razvita vegetacija pa je zmanjšala in upočasnila direktni vnos padavin do tal v sam vodotok.

Ekstremni padavinski pojavi v preteklosti

Na osnovi dolgoletnih nizov uradnih meteoroloških podatkov in na podlagi podatkov iz novejših zasebnih meteoroloških postaj lahko trdimo, da tokratne obilne padavine na logaškem niso bile ekstremne. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec je bilo v enem dnevu izmerjeno že tudi več padavin kakor tokrat. To se je zgodilo avgusta 1965, pa seveda v znanem septembru 1926. Takrat je znašala dvodnevna višina padavin v bližnji okolici Logatca 300mm, na izpostavljenih mestih na Trnovskem gozdu pa 400mm. Toliko dežja, kot je sedaj padlo v dveh dneh je na Vrhniki 2.julija 2007 padlo v treh urah! Tokratna 24-urna višina padavin je bila druga največja na sicer kratek čas delujoči meteorološki postaji Zaplana.

*UTC: ustrezni uradni čas v Sloveniji je v zimskem času za eno uro, v poletnem času pa za dve uri večji.

Viri:

– Arhiv Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO)

– Digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Kontakt z Jamarskim druÅ¡tvom Logatec (posredno preko Jamarskim klubom Železničar)

Minulo nedeljo je bilo na Zaplani sončno in mirno vreme. Močnejši veter, ki je pihal v soboto, se je polegel. Zračna vlažnost je bila nizka, kar je obetalo dobro vidnost z Zgornje Zaplane.

V mrazišču pod sedanjim čebelnjakom je bilo še vedno 11cm snega.

Na prvi pogled jesenski motivi na poti proti Planini nad Vrhniko.

Razgled z razglednega stolpa ni bil posebno dober zaradi mrča v Ljubljanski kotlini, vseeno pa so se dobro videli naši alpski vršaci. Pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam in Polhograjskemu hribovju v ospredju.

Pogled na Javornik nad Colom, ki sem ga obiskal dan pred tem. Na plošči z vgraviranimi imeni vrhovi, ki se nahaja na vrhu razglednega stolpa, Javornik in sosednji Streliški vrh nista pravilno označena.

Z Ulovke, kjer je bilo še vedno nekaj krp snega, je proti severu in s tem na Julijske Alpe boljši razgled, kot z razglednega stolpa.

Na logaškem je bilo danes zjutraj na tleh nekaj snega od sneženja 19.marca zvečer. Ponekod je padlo nekaj centimetrov snega, ker je bilo padavinsko območje razmeroma majhno, temperature pa niso bile povsod pod lediščem, je bila pokritost s snegom to jutro odvisna od lokacije do lokacije. V obdobju šibkejšega vetra se je na Zaplani zjutraj ohladilo na -3,9°C, v Logatcu pa na -6,8°C.

Rovte.

Zaplana Mizni Dol.

Smučišče Javornik pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Viri:

– www.rovte.tv

– podatki zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

-razmere na smučišču Javornik, www.snezni-telefon.si

Od februarskega sneženja je minilo že precej časa, ob močni odjugi z dežjem in ob višjih temperaturah v marcu je sneg v okolici Zaplane skopnel tudi v osojnih legah. Ena od posledic nižjih temperatur v mraziščih je daljše trajanje snežne odeje. Spomladi, ko sneg skopni, postanejo mrazišča še posebej dobro opazen element v pokrajini. 15.marca 2009 je bilo v mrazišču na Spodnji Zaplani še 18cm pomrznjenega snega in razmere so bile povsem zimske glede na razmere v okolici.

Čeprav se zdi razlika glede na okolico izjemna, se kot kaže vseeno ne bo ponovil april 2004, ko je bilo po Zaplani že spomladansko vzdušje, medtem ko je mrazišče pokrivalo še 70cm »betonskega« snega. Še precej drugačne so bile razmere v mraziščih pred dvajset in več leti. Že v minulih zimah se je pokazalo, da lahko nekatera mrazišča na Zaplani snežna odeja pokriva skoraj pol leta in da se lahko sneg zadrži tudi med prvomajskimi prazniki. V posameznih zimah v preteklosti pa je sneg pokrival tla verjetno tudi še ob koncu maja.

Sneg se v zgoraj predstavljenem mrazišču zadržuje dalj časa kot v okolici zaradi več vzrokov. Kotanja ima senčno lego, kotanjasta oblika pa omogoča zadrževanje temperaturne inverzije in večjo zatišnost kotanje, ki jo zato ne prepiha vsak topel veter. Ob suhem zraku je plast zraka tik nad snežno odejo precej hladnejša kot v prostem ozračju, ker sonce dna mrazišča ne doseže, se sneg ne tali prav veliko tudi v dnevih, ko temperature v okolici sicer dosegajo +15°C. Ker se sneg tako dolgo časa drži, pade novi sneg običajno na že staro snežno podlago in snežna odeja se v mrazišču samo debeli in doseže največjo debelino običajno v spomladanskih mesecih.

17.marca zvečer je Slovenijo prešla oslabljena hladna fronta, ki je le prehodno povzročila nekaj povečane oblačnosti. Ponoči je pričel nad naše kraje iz severa pritekati zelo suh zrak. Ob tem je pod Karavankami zapihal t.i. karavanški fen, ki je povzročil občutno izsušitev in otoplitev ozračja. Ponoči so bile marsikje na Gorenjskem temperature še okoli -3°C, ob 7:00 zjutraj pa se je že ogrelo do +10°C! Istočasno Zaplane nova zračna masa še ni dosegla, saj je ob severnih vetrovih Zaplana pogosto v precejšnjem zatišju in tako je bilo tu precej hladneje kot ponekod v višjih legah, kjer je že pihal zmeren severni veter. V Postojni je bilo ob 7:00 uri zjutraj -4°C, na Zaplani -1°C, na nekoliko višji Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju +7°C, na Letališču Jožeta Pučnika pa +10°C! Na Zaplani je hladen zrak vztrajal še nekaj časa, saj je bilo tudi ob 8:00 uri zjutraj še vedno -0,1°C, istočasno pa v Ljubljani že +6°C.

V nadaljevanju pa je menjava zračne mase Zaplani prinesla nov rekord v najnižji izmerjeni vlažnosti zraka. Ob 8:20 zjutraj je bila vlaga še 98%, ob 10:00 je padla že pod 30%, popoldne pa je padla na vsega 20%, kar je najnižja izmerjena relativna vlažnost zraka, od kar na Zaplani potekajo meteorološke meritve. V kotlinah in ravninah, ki se nahajajo pod obsežnimi hribovji, od koder se je zrak pri spuščanju feniziral, je bila izmerjena še nižja vlaga. V marsikaterem kraju v Sloveniji je bila relativna vlaga tudi pod 15%. To je bilo najbolj suho popoldne v zadnjih petnajstih letih.

Viri:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Tega dne je bilo Zaplani izmerjeno 12cm snega, prisojna pobočja so bila kopna, v senčnih legah pa je bilo na stari snežni podlagi 2-3cm suhega snega. Šlo je za sneg, ki je padel med sneženjem 17.februarja. V mraziščih je bilo snega še 33cm. Še enkrat več pa se je pokazalo, da je severni del Logaškega polja bolj zasnežen od južnega dela. Medtem ko je bil v južnem delu sneg omejen samo na senčne lege, je severni del polja v celoti prekrivala tanka snežna odeja.

Kako velike razlike so bile v zasneženosti ravnih površin in prisojnih pobočij prikazujeta spodnji fotografiji. V ospredju fotografij je merilno mesto za meritve višine snežne odeje na Spodnji Zaplani.

Sneg se je hitro stalil na prisojnih pobočjih, uravnana območja v ozadju fotografije so bila kopna, v ospredju pa  so ostala zasnežena.  Tla na prisojnih pobočjih niso pokrita s snegom in ob soncu se bolj segrejejo. Taljenje snežne odeje pa se hitro razširi tudi na sicer uravnana območja nad prisojnimi pobočji.

V soboto 14.februarja je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno še 11cm pomrznjenega snega. V mraziščih je snega seveda še več. V mrazišču pod sedanjim čebelnjakom je bilo izmerjeno 33cm, v mraziščih Dvojček in Dolinca pa 25cm snega. Prisojna pobočja so večinoma samo še deloma zasnežena, ponekod pa so tudi povsem kopna.

Na standardnem mestu za meritve snežne odeje (uravnan in poleti košen travnik) je bilo 11cm snega.

Prisojna pobočja nad mraziščem Dolinca so že deloma kopna, na dnu mrazišča pa je 25cm snega.

Nad Genovskim zalivom je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska, ki se je nato pomikalo čez osrednjo Italijo nad osrednji Balkan. Z približevanjem ciklona so se na zahodu Slovenije ob vlažnih višinskih južnih vetrovih pričele pojavljati padavine. Ob prehodu fronte omenjenega ciklona je noči na torek na Zaplani snežilo, padlo je okoli 5cm snega. Drugod je na jugu večinoma deževalo, saj so bile zgornje plasti ozračja za sneženje pretople, na vzhodu pa je bilo padavin zelo malo. Ob prehodu fronte so padavine na Zaplani v torek dopoldne prehodno oslabele, spet pa so se pričele pojavljati ob obratu višinskih vetrov na jugovzhodno smer.

Ob tem so bile obilnejše padavine na vzhodu in jugovzhodu Slovenije, vendar je tam po nižinah vsaj sprva deževalo. Padavine so segle tudi do zahodne Slovenije. Ob vzhodnih vetrovih prihaja ponekod po Sloveniji do lokalnih dviganj in spuščanj zračnih mas. V območjih dviganj so padavine obilnejše, v območjih spuščanj pa prihaja do fenizacije in padavine v nižjih zračnih plasteh dobesedno sproti suši. Ker se to dogaja v nižjih zračnih plasteh in ker radar kaže stanje padavin v višjih zračnih plasteh, je bilo ponekod lahko suho vreme kljub temu, da je vremenski radar nad tistim območjem kazal padavine. Taki območji sta bili po nekaterih informacijah Gorenjska med Ljubljano in Lescami ter okolica Velenja.

V torek okoli poldneva so se padavine na Zaplani okrepile in snežilo je vse do sredinega dopoldneva, ko je bilo na meteorološki postaji Petkovec izmerjeno 24cm snega. Na Spodnji Zaplani je bilo v času padavin nekoliko hladneje, občasno je bila temperatura v nasprotju z Petkovcem tudi malo pod 0°C, zato je bilo na Spodnji Zaplani snega zelo verjetno še nekoliko več. Kot zanimivost lahko omenim Planino pri Rakeku, kjer v sredo zjutraj sploh ni bilo snega.

Spodnja Zaplana v torek 27.januarja (Foto: Simon Malovrh).

Snega je bilo v času nastanka zgornje fotografije okoli 25cm, vendar se je do jutra snežna odeja odebelila še za okoli 5cm. Glede na to, da je snežilo cel dan in dve noči, 25-30cm novega snega ni prav zelo veliko.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Planina pri Rakeku

V sredini januarja na Zaplani ni bilo posebej nizkih jutranjih temperatur, so bile pa zabeležene najnižje dnevne temperature od kar na meteorološki postaji potekajo avtomatske meritve. Pred tem podatki o maksimalnih dnevnih temperaturah niso na voljo po posameznih dnevih, verjetno pa tako nizkih dnevnih temperatur, kot jih imamo te dni, ni bilo od začetka meritev v letu 2002.

V nedeljo 11.januarja so bile zabeležene največje temperaturne razlike po posameznih območjih Slovenije v zadnjih letih. Šlo je sicer za tipično zimsko vremensko situacijo. V celinski Sloveniji je nastal temperaturni obrat, zaradi vlažnega zraka se je pričela pojavljati megla in nizka oblačnost, ki je vztrajala tudi čez dan, medtem ko je v višjih legah in na Primorskem sijalo sonce. Šlo je za dvignjeno temperaturno inverzijo, ko ni najhladneje pri tleh, temveč v zgornjem delu inverzije oz. na zgornjem robu megle. Preko dneva so bile temperaturne razlike naravnost neverjetne. Medtem ko se je na Zaplani čez dan ogrelo na največ -10,7°C je ob morju in na Goriškem temperatura presegla +10°C!

Temperature 11.januarja ob 13:00:

Bilje +12°C

Portorož +11°C

Postojna -4°C

Lisca -1°C (943m)

Rateče Planica -2°C

Vogel +2°C

Triglav Kredarica 0°C

Katarina nad Ljubljano -8°C (660m)

Ljubljana -9°C

Zaplana -11°C

Ob podobnih vremenskih situacijah Zaplana izstopa po mrazu, toda na ta dan je bil pogled na tabelo, kjer so zbrane najvišje dnevne temperature po Sloveniji, res nekaj posebnega.

Najvišje dnevne temperature 11.januarja 2009:

14,5 °C VP Nova Gorica – 94m

13 °C ARSO – Nova Gorica – 93m

12 °C ARSO – Luka Koper – 10m

12 °C ARSO – Letališče Portorož – 30m

12 °C ARSO – Bilje pri Novi Gorici – 100m

11 °C ARSO – Piran – oceanska boja – 0m

11 °C ARSO – Koper Kapitanija – 10m

10 °C ARSO – Dolenje Ajdovščina – 97m

8,5 °C VP Ajdovščina – 113m

7,9 °C VP Dutovlje – 285 m

7,8 °C VP Paljevo – 295m

7,3 °C VP Ravna pri Ligu – 516m

6 °C ARSO – Park Škocjanske jame – 430m

5 °C ARSO – Ilirska Bistrica – 421m

4,3 °C VP Bovec – 438m

4 °C ARSO – Bovec – 454m

4 °C ARSO – Krvavec – 1740m

3,7 °C VP Gradišče – Brkini – 587m

3,5 °C VP Palčje – 595m

2,8 °C VP Kozina – 488m

1 °C ARSO – Rogla 1492m

1 °C ARSO – Otlica – 965m

1 °C ARSO – Idrija – 335m

0,3 °C VP Mrzla Rupa pri Idriji – 930m

0 °C ARSO – Slovenj Gradec – 413m

0 °C ARSO – Kredarica – 2515m

0 °C VP Dravograd – 360m

-0,2 °C VP Planina pri Cerknem – 570m

-1 °C ARSO – Bohinjska Češnjica – 603m

-1 °C ARSO – Rateče Planica – 864m

-1 °C ARSO – Lisca – 943m

-1,6 °C VP Trbovlje – Nasipi – 330m

-1,7 °C VP Žiri – 482m

-2 °C ARSO – Babno polje – 761m

-2,3 °C VP Bohinjska Češnjica – 599m

-2,5 °C VP Rovt – Polhov Gradec – 795m

-2,6 °C VP Slovenj Gradec – 442m

-3 °C ARSO – Postojna – 556m

-3 °C ARSO – Boršt / Gorenja vas – 350m

-3,2 °C VP Postojna – 541m

-3,3 °C VP Spodnje Kraše – 367m

-3,6 °C VP Bohinjska Bistrica – 509m

-4,1 °C VP Rudno – Železniki – 490m

-4,6 °C VP Laško/Lahomšek – 420m

-4,9 °C VP Slovenske Konjice – 342m

-5 °C ARSO – Pokljuka – Rudno polje – 1347m

-5 °C ARSO – Letališče Lesce – 493m

-5 °C ARSO – Hrastnik – 296m

-5,1 °C VP Ruše – 296m

-5,3 °C VP Ostrožno pri Celju – 241m

-5,5 °C VP Petrovče – 250m

-5,9 °C VP Griže pri Žalcu – 310m

-6 °C ARSO – Velenje – 390m

-6 °C ARSO – Ptuj – 228m

-6 °C ARSO – Podčetrtek – 219m

-6 °C ARSO – Letališče Cerklje – 157m

-6 °C ARSO – Lendava – 161m

-6 °C ARSO – Celje – 238m

-6,1 °C VP Lendavske Gorice – 183m

-6,1 °C VP Planina pri Rakeku – 465m

-6,3 °C VP Leskovec pri Krškem – 182m

-6,4 °C VP Kavče pri Velenju – 420m

-6,4 °C VP Sladki Vrh – 239m

-6,7 °C VP Kočevje – 466m

-6,7 °C VP Cven pri Ljutomerju – 175m

-6,8 °C VP Zbilje – Žeje – 361m

-6,8 °C VP Kočevje – Trata – 479m

-6,9 °C VP Maribor Tabor – 278m

-7 °C ARSO – Rogaška Slatina – 228m

-7 °C ARSO – Radenci – 202m

-7 °C ARSO – Litija – 238m

-7 °C ARSO – Letališe E. Rusjana – Maribor – 274m

-7 °C ARSO – Doblice – ÄŒrnomelj – 175m

-7 °C VP Ljubljana Koseze – 305m

-7,2 °C VP Tlake – Šmarje Sap – 301m

-7,2 °C VP Mengeš – 307m

-7,2 °C VP Dragočajna – 345m

-7,2 °C VP Krško – 163m

-7,4 °C VP Krtina – 311m

-7,6 °C VP Moste pri Komendi – 335m

-7,6 °C VP Kranj – 388m

-7,7 °C VP Nevlje pri Kamniku – 389m

-7,7 °C VP Luče pri Grosupljem – 320m

-7,7 °C VP Golo nad Igom – 670m

-7,8 °C VP Murska Sobota – 189m

-7,9 °C VP Medvode – 350m

-7,9 °C VP Poženik – Cerklje na Gorenjskem – 403m

-7,9 °C VP Stara Vrhnika – 352m

-8 °C ARSO – Novo mesto – 190m

-8 °C ARSO – Murska Sobota – 189m

-8 °C ARSO – Maribor – 275m

-8 °C ARSO – Krško – 163m

-8,2 °C VP Mlaka pri Kranju – 412m

-8,3 °C VP GIS Ljubljana – 320m

-8,4 °C VP Vrhnika – 331m

-9 °C ARSO – Malkovec – 388m

-9 °C ARSO – Letališče Pučnik – Brnik – 388m

-9 °C ARSO – Krajinski park Goričko – 330m

-10,7 °C VP Spodnja Zaplana – 566m

Pripravil: Matej Kuharič, www.unitermal.com

Tudi naslednji dan se je na Zaplani ogrelo le do -10,3°C. Tega dne pa temperaturne razlike niso bile tako očitne. Nizka oblačnost je segala nekoliko višje, zato je bilo zlasti v malo dvignjenih legah precej hladneje kot dan prej. Verjetno je bilo tokrat na Zaplani najhladneje na območju Planine nad Vrhniko, ki je s svojimi 730m segala v zgornji, najhladnejši del temperaturne inverzije. Je pa zanimivo, da je bilo na Otlici, 968m visoko na robu Trnovskega gozda celo +6°C! Kot zanimivost je treba omeniti še sneženje iz nizke oblačnosti. Na Zaplani je tako pri -12°C in megli prehodno še snežilo.

Najvišje dnevne temperature 12.januarja 2009:

12 °C ARSO – Piran – oceanska boja – 0m

12 °C ARSO – Luka Koper – 10m

11 °C ARSO – Bilje pri Novi Gorici – 100m

10 °C ARSO – Letališče Portorož – 30m

10 °C ARSO – Koper Kapitanija – 10m

9,6 °C VP Ajdovščina – 113m

9,3 °C VP Nova Gorica – 94m

9 °C ARSO – Nova Gorica – 93m

9 °C ARSO – Dolenje Ajdovščina – 97m

6 °C ARSO – Otlica – 965m

5,6 °C VP Dutovlje – 285 m

5 °C ARSO – Krvavec – 1740m

4 °C ARSO – Park Škocjanske jame – 430m

3 °C ARSO – Rogla 1492m

3 °C VP Gradišče – Brkini – 587m

2,8 °C VP Kozina – 488m

2,8 °C VP Ravna pri Ligu – 516m

1,6 °C VP Paljevo – 295m

1,3 °C VP Bovec – 438m

1 °C ARSO – Bovec – 454m

0 °C ARSO – Rateče Planica – 864m

0 °C ARSO – Ilirska Bistrica – 421m

0 °C VP Nevlje pri Kamniku – 389m

-1,1 °C VP Palčje – 595m

-2 °C ARSO – Slovenj Gradec – 413m

-2 °C ARSO – Kredarica – 2515m

-3 °C ARSO – Lisca – 943m

-3,2 °C VP Trbovlje – Nasipi – 330m

-3,5 °C VP Slovenj Gradec – 442m

-4 °C ARSO – Bohinjska Češnjica – 603m

-4,5 °C VP Žiri – 482m

-4,6 °C VP Planina pri Cerknem – 570m

-5 °C ARSO – Pokljuka – Rudno polje – 1347m

-5 °C ARSO – Lendava – 161m

-5 °C ARSO – Idrija – 335m

-5,7 °C VP Lendavske Gorice – 183m

-5,8 °C VP Bohinjska Češnjica – 599m

-6 °C ARSO – Podčetrtek – 219m

-6 °C ARSO – Hrastnik – 296m

-6 °C ARSO – Boršt / Gorenja vas – 350m

-6 °C ARSO – Babno polje – 761m

-6 °C VP Griže pri Žalcu – 310m

-6,1 °C VP Sladki Vrh – 239m

-6,1 °C VP Leskovec pri Krškem – 182m

-6,2 °C VP Ruše – 296m

-6,3 °C VP Stara Vrhnika – 352m

-6,4 °C VP Cven pri Ljutomerju – 175m

-6,5 °C VP Rudno – Železniki – 490m

-6,6 °C VP Maribor Tabor – 278m

-6,7 °C VP Petrovče – 250m

-6,7 °C VP Ostrožno pri Celju – 241m

-6,8 °C VP Spodnje Kraše – 367m

-6,8 °C VP Slovenske Konjice – 342m

-6,9 °C VP Mengeš – 307m

-6,9 °C VP Bohinjska Bistrica – 509m

-7 °C ARSO – Rogaška Slatina – 228m

-7 °C ARSO – Radenci – 202m

-7 °C ARSO – Ptuj – 228m

-7 °C ARSO – Postojna – 556m

-7 °C ARSO – Novo mesto – 190m

-7 °C ARSO – Murska Sobota – 189m

-7 °C ARSO – Maribor – 275m

-7 °C ARSO – Ljubljana – 298m

-7 °C ARSO – Litija – 238m

-7 °C ARSO – Letališe E. Rusjana – Maribor – 274m

-7 °C ARSO – Letališče Cerklje – 157m

-7 °C ARSO – Krško – 163m

-7 °C ARSO – Doblice – ÄŒrnomelj – 175m

-7 °C ARSO – Celje – 238m

-7,1 °C VP Ljubljana Koseze – 305m

-7,2 °C VP Kavče pri Velenju – 420m

-7,2 °C VP Krtina – 311m

-7,3 °C VP Krško – 163m

-7,4 °C VP Murska Sobota – 189m

-7,5 °C VP Rovt – Polhov Gradec – 795m

-7,6 °C VP Vrhnika – 331m

-7,7 °C VP Dragočajna – 345m

-7,7 °C VP GIS Ljubljana – 320m

-7,8 °C VP Moste pri Komendi – 335m

-7,8 °C VP Laško/Lahomšek – 420m

-7,9 °C VP Zbilje – Žeje – 361m

-7,9 °C VP Postojna – 541m

-7,9 °C VP Vrata – Čepovan – 585m

-8 °C ARSO – Velenje – 390m

-8 °C ARSO – Krajinski park Goričko – 330m

-8,1 °C VP Luče pri Grosupljem – 320m

-8,1 °C VP Golo nad Igom – 670m

-8,2 °C VP Poženik – Cerklje na Gorenjskem – 403m

-8,2 °C VP Planina pri Rakeku – 465m

-8,3 °C VP Tlake – Šmarje Sap – 301m

-8,3 °C VP Kočevje – Trata – 479m

-8,4 °C VP Medvode – 350m

-8,7 °C VP Mlaka pri Kranju – 412m

-8,9 °C VP Mrzla Rupa pri Idriji – 930m

-9 °C ARSO – Malkovec – 388m

-9 °C ARSO – Letališče Pučnik – Brnik – 388m

-9,5 °C VP Kočevje – 466m

-9,8 °C VP Kranj – 388m

-10 °C ARSO – Letališče Lesce – 493m

-10,3 °C VP Spodnja Zaplana – 566m

Pripravil: Matej Kuharič, www.unitermal.com

Šlo je torej za zelo izrazit temperaturni obrat, saj je bilo po podatkih radiosondažnega balona, ki je bil spuščen nad Ljubljano, v nedeljo zjutraj najhladneje na višini 600m (-12°C), najtopleje pa na višini 1100m (+1°C). V ponedeljek zjutraj se je inverzija nekoliko dvignila, najhladneje je bilo na višini 750m (-13°C), najtopleje pa nad višino 1200m (0°C).

Še bolj zanimiva je bila radiosondaža za noč na 13.januar. Tega dne so bile spet velike temperaturne razlike, saj se je v zahodni Sloveniji in v višjih legah precej ogrelo, na višini 1500m je bilo okoli +3°C, medtem ko je bilo na Zaplani čez dan samo -7,0°C. Je bila pa najvišja dnevna temperatura višja od te vrednosti, saj se je pričelo proti večeru ogrevati.

Vreme je te dni pokazalo, kako pomemben vpliv ima topografija oz. izoblikovanost reliefa Zaplane na tamkajšnje vreme. Med Zaplano in 300m višjimi kraji na zahodu Slovenije (Otlica) je bila temperaturna razlika 16°C! V preteklosti je bila že zabeležena temperaturna razlika slabih 20°C med Zaplano in Portorožem, tokrat pa je bila razlika 23°C.

Spodnji graf prikazuje najvišje dnevne temperature na zasebni meteorološki postaji Spodnja Zaplana in ARSO postaji Bilje pri Novi Gorici. Maksimalne temperature veljajo za obdobje od 21. ure prvega, do 21. ure drugega dne. To je po klimatoloških standardih in od tod izhaja razlika pri maksimalni temperaturi na Zaplani 11.januarja (-10,3°C namesto -10,7°C).

Viri:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Vrhnika www.unitermal.com