V posameznih kraških kotanjah se temperaturna inverzija ne pojavlja v taki obliki, kot jo poznamo. Temperaturna inverzija je običajno kratkotrajna in omejena na nočni čas, veter jo hitro premeša. V nekaterih mraziščih pa je temperaturna inverzija prisotna tudi sredi dneva. Taka mrazišča obkrožajo obsežni in prevotljeni kraški masivi. Masiv se v hladni polovici leta preko razpok, brezen in jam napolni s hladnim zrakom. Deževnica lahko masiv ohladi na 0°C, zrak, ki vdira s površja pa še na nižjo temperaturo. V topli polovici leta pa nakopičeni hladen zrak izhaja iz masiva.

Tak primer je mrazišče Smrekova draga na Trnovskem gozdu pod obsežnim masivom Golakov, ko med skalami na dnu mrazišča veje hladen zrak in so temperature pri tleh še pozno v poletju okoli ledišča. Znan primer je tudi Unška koliševka, v kateri se prav na dnu zadržuje precej hladen zrak, ki pa ni posledica klasične temperaturne inverzije, temveč gre za hladna tla kot posledica stalnega dotoka hladnega zraka.

Mrazišče takega tipa obstaja tudi na Zaplani. Vzhodno od Jezerca se nahaja globoka lijakasta udornica, imenovana Globoka dolina. Mrazišče ima obsežna pobočja, hladen zrak se iz kraškega masiva očitno prazni skozi brezno, ki se nahaja na osojnem pobočju deset metrov nad dnom udornice. Pozimi zrak sesa v podzemlje, poleti pa hladen zrak izteka iz brezna na površje, kar pomeni, da brezno ni najvišja odprtina v celotnem sistemu. Ob poletni vročini 30°C iz brezna izteka zrak, ohlajen na 8°C in se v 20cm debeli plasti ter v 2m širokem pasu izteka v dno udornice. Celoten sistem si lahko predstavljamo kot slap vode, ki drsi po pobočjih v dno udornice.

Na dnu udornice je poleti stalno prisotna temperaturna inverzija, ki pa ni posledica dotoka hladnega zraka iz omenjenega brezna, temveč hladnih tal. Tok hladnega zraka se namreč nekaj metrov za breznom hitro porazgubi, s termometrom ga ni več mogoče zaznati, medtem ko so tla udornice v največji poletni vročini ohlajena na 11°C, med posameznimi skalami pa na 8°C. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi ne more ogreti in tudi veter lahko nakopičeni hladen zrak razpiha samo za kratek čas. Na dnu opisane udornice se torej temperaturna inverzija pojavlja celo sredi dneva, zaradi strmih pobočij in gozdnatosti pa v udornici ni ekstremno nizkih nočnih temperatur.

Meritve v poletju 2008 so pokazale, da se temperature v breznu in na dnu udornice tekom poletja le neznatno dvigujejo in da je iztekanje hladnega zraka iz brezna odvisno od zunanje temperature in s tem od dnevnega časa. Ob nižji zunanji temperaturi brezno ni aktivno, ob višanju temperature pa hladen zrak prične občasno iztekati na površje, vse dokler ni prisotno močno in stalno iztekanje hladnega zraka ob visoki zunanji temperaturi 25°C in več.

Meritve temperatur 24.junija 2008

Meritve so se izvajale tudi že prej, toda značilnosti mrazišča se najlepše pokažejo ob vročem vremenu, kakršno je bilo 24.junija. Na meteorološki postaji Zaplana, ki je locirana nedaleč od Globoke doline, je bilo tisti dan izmerjeno 29°C. V gozdu 15m nad dnom udornice je bilo izmerjeno 27°C, pri breznu pol metra nad tlemi je bilo še 26,6°C, malo nižje pa je termometer že zajel iz brezna izhajajoči zrak, ohlajen na 8,2°C.

Občutek je torej prav nenavaden, ko je v višini glave vroče, pri nogah pa bistveno hladneje. Temperatura je v sicer poševnem breznu znašala 7,6°C.

Izhajajoči hladen zrak se nato preliva od brezna po pobočju navzdol, tako je možno še nekaj metrov od brezna zaznati temperaturno razliko. V približno meter širokem pasu je temperatura precej nižja kot zunaj tega pasu. Temperatura se je v hladnem pasu precej spreminjala, je pa očitno nižja kot v okolici.

Hladen zrak se preliva po pobočju v dno udornice.

Sredi vročega junijskega dne je bila na dnu te udornice celo temperaturna inverzija. Na pobočjih je bilo 27°C, na višini dveh metrov pa je bila temperatura kljub osončenim tal le še 22,7°C. Pri tleh je temperatura padla na 11,1°C, medtem ko je bila med skalovjem 8°C. Vse to ob vročem junijskem dnevu, ko je bila temperatura na Zaplani blizu 30°C!

Pogosto temperaturno inverzijo z vlažnim zrakom nakazuje pas mahov, ki pokriva nekaj zadnjih višinskih metrov udornice. Kot zanimivost pa gre omeniti še krastače, ki jim prija hladen in vlažen zrak v udornici, ker pa jim ne prija bliskavica od fotoaparata je fotografiranje zelo težavno.