Od februarskega sneženja je minilo že precej časa, ob močni odjugi z dežjem in ob višjih temperaturah v marcu je sneg v okolici Zaplane skopnel tudi v osojnih legah. Ena od posledic nižjih temperatur v mraziščih je daljše trajanje snežne odeje. Spomladi, ko sneg skopni, postanejo mrazišča še posebej dobro opazen element v pokrajini. 15.marca 2009 je bilo v mrazišču na Spodnji Zaplani še 18cm pomrznjenega snega in razmere so bile povsem zimske glede na razmere v okolici.

Čeprav se zdi razlika glede na okolico izjemna, se kot kaže vseeno ne bo ponovil april 2004, ko je bilo po Zaplani že spomladansko vzdušje, medtem ko je mrazišče pokrivalo še 70cm »betonskega« snega. Še precej drugačne so bile razmere v mraziščih pred dvajset in več leti. Že v minulih zimah se je pokazalo, da lahko nekatera mrazišča na Zaplani snežna odeja pokriva skoraj pol leta in da se lahko sneg zadrži tudi med prvomajskimi prazniki. V posameznih zimah v preteklosti pa je sneg pokrival tla verjetno tudi še ob koncu maja.

Sneg se v zgoraj predstavljenem mrazišču zadržuje dalj časa kot v okolici zaradi več vzrokov. Kotanja ima senčno lego, kotanjasta oblika pa omogoča zadrževanje temperaturne inverzije in večjo zatišnost kotanje, ki jo zato ne prepiha vsak topel veter. Ob suhem zraku je plast zraka tik nad snežno odejo precej hladnejša kot v prostem ozračju, ker sonce dna mrazišča ne doseže, se sneg ne tali prav veliko tudi v dnevih, ko temperature v okolici sicer dosegajo +15°C. Ker se sneg tako dolgo časa drži, pade novi sneg običajno na že staro snežno podlago in snežna odeja se v mrazišču samo debeli in doseže največjo debelino običajno v spomladanskih mesecih.