Opozorilo, ki je bilo na tem blogu objavljeno v soboto 28.marca je bilo po dogodkih na logaškem območju očitno povsem na mestu.

Zaplana in okolica

Na meteorološki postaji Zaplana je 29. in 30.marca padlo vse skupaj 170mm dežja, 24-urna višina padavin (termin 6UTC-6UTC*) pa je znašala 135,8mm. Ob zadnjem poslabšanju, prištete so tudi manjše padavine v dneh pred obilnimi padavinami, je padlo vse skupaj 171,9mm, po rezervnem oz. klasičnem dežemeru pa 172,9mm dežja. Manj padavin je padlo proti Vrhniki, več pa v Logatcu. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30.marca ob 8:00 zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili celo 186,2mm dežja. Na uradni meteorološki postaji Vrhnika je tega dne padlo 125,7mm dežja, kar ponovno potrjuje izmerjeno višino padavin na Zaplani. V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte pa je bila nekaj časa zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne.

Uradno poročilo o deževju je na voljo na spletnih straneh ARSO.

Logatec

Posebno pozornost si zaslužijo poplave v Logatcu. Veliko je bilo poplavljenih novogradenj, zato se lahko upravičeno vprašamo o primernosti izdajanja gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih. Osnova za tokratno poplavo v Logatcu je deloma deževje decembra 2008. Takrat je Logaščica prav gotovo nanosila veliko dodatnega plavja, ki je še bolj zamašilo ponor Jačka. Vendar je po nekaterih neuradnih informacijah hidrotehnik dva tedna pred zadnjimi poplavami očistil ponor Jačka do same zapornice. Zdi se, da je po nekaterih prepričanjih neočiščen ponor edini razlog za poplave in s tem nekakšno opravičilo za nadaljnjo pozidavo na območju možnih poplav, v primeru, da bi se redno čistilo ponor. Zamašen ponor je prav gotovo težje odvajal vodo v kraško podzemlje, toda to ni edini razlog za poplave. Z regulacijo Logaščice se je pohitril odtok vode proti izlivu, kar ni ugodno v primeru zamašitev ponorov. Čiščenje ponora enkrat na leto ne bi kaj dosti pripomoglo k zmanjšanju poplavne ogroženosti. Plavje se ob ponoru ne nabira na lep, sončen dan, temveč ravno ob večjih padavinskih dogodkih. Večji del zamašitve ponora se zgodi ob samem začetku posameznega padavinskega dogodka, ko je pretok vode visok, v tem kratkem času pa ponora razumljivo ni mogoče očistiti. Smiselno je edino zmanjševanje možnosti vnosa plavja in odpadkov v Logaščico že v njenem porečju.

Ob zadnjih dogodkih lahko rečemo, da se je poplavna ogroženost na tem območju povečala z regulacijami Logaščice in z nekontrolirano pozidavo, saj ob zgolj poplavljenih travnikih, ki jih je Logaščica zalivala stoletja, ne bi mogli govoriti o kakšni škodi. Na kateri strani je krivda za veliko količino odpadkov v ponoru verjetno ni potrebno posebej povdarjati, opustitev čiščenja ponora pa tudi po mnenju jamarjev ni edini razlog za pojav poplav. Pomembna je gladina podzemne kraške vode, sifoni, skozi nekatere sploh ni mogoče priti, pa so zelo ozki zaradi nanosov proda. Odtoka skozi Jačko ni mogoče povečati.

ÄŒlanke z naslovom “Zakaj Logaščica poplavlja” si lahko preberete v LogaÅ¡kih novicah (maj-september).

Krožišče v bližini ponora Jačka (foto: Iztok Miklavčič).

Ponor Rovtarice (foto: Iztok Miklavčič).

Pretekle poplave v Logatcu

V Logatcu je bilo v preteklosti kar nekaj poplav, včasih pa se ob sicer veliki količini padavin poplave niso pojavile. To kaže na to, da je vsaka poplava zase nekaj posebnega in da posameznih dogodkov med seboj ni mogoče povsem primerjati, tudi zaradi tega, ker se je pod vplivom človeka v porečju Logaščice v nekaj zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Najbolj znane poplave v Logatcu so iz januarja 1979. Na meteorološki postaji Logatec takrat ni padlo veliko dežja, poplave pa so posledica součinkovanja padavin in taljenja relativno debele snežne odeje, ki je prekrivala Logatec in še posebej višje porečje Logaščice nekaj dni pred poplavami. Ugotovimo lahko, da se poplave lahko pojavijo v kateremkoli mesecu v letu. Leta 1979 so bile poplave v januarju, tokrat so bile v marcu, znane so poplave v jesenskih mesecih, do poplav pa bi lahko prišlo tudi 2.julija 2007. Sicer je tega dne v Logatcu padlo veliko dežja (naslednje jutro je bila za zadnjih 24 ur izmerjeno 110mm dežja), toda bistveno manj padavin je bilo v porečju Logaščice v smeri Žibrš in Rovt (Rovte in Hotedršica 30-40mm dežja). V času dogodka tla tudi niso bila posebej namočena, razvita vegetacija pa je zmanjšala in upočasnila direktni vnos padavin do tal v sam vodotok.

Ekstremni padavinski pojavi v preteklosti

Na osnovi dolgoletnih nizov uradnih meteoroloških podatkov in na podlagi podatkov iz novejših zasebnih meteoroloških postaj lahko trdimo, da tokratne obilne padavine na logaškem niso bile ekstremne. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec je bilo v enem dnevu izmerjeno že tudi več padavin kakor tokrat. To se je zgodilo avgusta 1965, pa seveda v znanem septembru 1926. Takrat je znašala dvodnevna višina padavin v bližnji okolici Logatca 300mm, na izpostavljenih mestih na Trnovskem gozdu pa 400mm. Toliko dežja, kot je sedaj padlo v dveh dneh je na Vrhniki 2.julija 2007 padlo v treh urah! Tokratna 24-urna višina padavin je bila druga največja na sicer kratek čas delujoči meteorološki postaji Zaplana.

*UTC: ustrezni uradni čas v Sloveniji je v zimskem času za eno uro, v poletnem času pa za dve uri večji.

Viri:

– Arhiv Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO)

– Digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Kontakt z Jamarskim druÅ¡tvom Logatec (posredno preko Jamarskim klubom Železničar)