Pobočna megla na Zaplani

Pobočna megla je vremenska posebnost Zaplane. Na spletnih straneh je bilo že večkrat poudarjeno, da se Zaplana občasno zaradi te megle vremensko gledano ostro loči od bližnje okolice. Pobočna megla je oblak, nastal zaradi prisilnega dviga zraka ob pobočjih. Gre za nizek oblak tipa “stratus nebulosus”. Iz nižine je videti kot nizek oblak, opazovalec, ki se znajde v tem oblaku, pa to definira kot meglo. Na Zaplani se pojavljata dva tipa pobočne megle.

1. Ciklonalna pobočna megla – pojavlja se ob slabem vremenu s padavinami, megla je običajno nekoliko dvignjena nad Zaplano in zato vanjo segajo le njeni višji deli, zlasti pa Planina nad Vrhniko, Ulovka, Špik nad Prezidom in malo manj hrib Strmica na Spodnji Zaplani. Še redkeje se ta tip megle pojavlja na meteorološki postaji Zaplana. Na vzhodnih pobočjih hriba Strmica se megla pogosto pojavlja nad 520m višine in je posebno moteča na najvišji točki na cesti Cesarski vrh-Zaplana. Gre za nizke oblake nad Ljubljanskim barjem, ki nato na svoji poti z vzhodnimi vetrovi prehajajo višje vzpetine.

dvignjenameglaCiklonalni tip pobočne megle.

Megla je zlasti pogosta na Planini nad Vrhniko z razglednim stolpom (Špica).

megla11

Na stolpu so zato v zimskem času debeli nanosi trdega ivja.

ivje23

Na stolpu bistveno bolj piha kot pri tleh, zato se trdo ivje pojavlja le v zgornjem delu stolpa, na okoliškem drevju pa se, razen na najbolj izpostavljenih drevesih, pojavlja krajše mehko ivje.

Zgornja meja megle ni ravna, megla se dviga v višje plasti ozračja (pogled iz Logaškega polja proti Zaplani, 1).

megla14

Ta tip pobočne megle torej ni prav zelo omejen na Zaplano, megla se namreč pojavlja nad celotno bližnjo okolico, višji hribi, denimo Raskovec in Žibrše pa segajo v to meglo. Megla se ne pojavlja pod okoli 520m višine.

V nadaljevanju sta objavljeni dve fotoreportaži, za lažje razumevanje so lokacije posnetih fotografij označene s številkami (številka je zapisana ob vsaki fotografiji).

zemljevid4

29.avgusta 2007 je prišlo do vremenske situacije z ciklonalnim tipom pobočne megle. Na območju Spodnje Zaplane se megla nahaja pogosto le v vršnem delu hriba Strmica (1).

pobocna1

Megla je nad Jerinovim gričem dvignjena za okoli 40m (2).

pobocna2

Najgostejša megla tega tipa se pojavlja na območju Planine nad Vrhniko z razglednim stolpom (3).

pobocna3

pobocna4

Megla je nad cesto skozi vas Zaplana (cerkev) dvignjena okoli 30m, spodnja meja megle na območju smučišča Ulovka pa je na višini okoli 700m (4).

pobocna5

2. Anticiklonalna pobočna megla – ta tip megle se pojavlja v nižjih nadmorskih višinah kot prvi tip, zgornja meja megle je v glavnem ravna plast. Pojavlja se zlasti okoli doline reke Bele pod Zaplano, na hribu Strmica in na Jerinovem griču. Na meteorološki postaji Zaplana je megle že nekoliko manj, sploh pa je odsotna na Logaškem polju, na Žibršah, prav veliko pa je ni niti na hribu Raskovec. Megla običajno ne sega  na Planino nad Vrhniko.

kotlinskamegla Anticiklonalni tip pobočne megle.

megla16nov08Kotlinski tip pobočne megle 16.novembra 2008. Izven megle sta Ulovka in Planina nad Vrhniko.

Megla v ozkem pasu sega tudi po avtocesti Vrhnika-Logatec, ker pa je tam nadmorska višina največ 500m, je tam megla nekoliko dvignjena nad tlemi.

Lokacije posnetih fotografij.

zemljevid5

24.avgusta 2007 so vremenske razmere omogočale nastanek anticiklonalnega tipa pobočne megle. Ob 9:40 dopoldne je bila na Zaplani pobočna megla, na Logaškem polju pa le oblačno. Prav zaradi te oblačnosti razmere še niso bile ugodne za fotografiranje, prostorska razsežnost pobočne megle namreč še ni prišla do izraza. Razmere so se izboljšale, ko se je razjasnilo. Na Logaškem polju je že zdavnaj sijalo sonce, medtem ko se je čez Zaplano iz severovzhoda prelivala pobočna megla (ob 10:20, 1).

pobocna6

Ulovke (801m) megla dokazano ne doseže (hrib z anteno v ozadju, ob 10:20, 1)…

pobocna7

…prav tako ne hriba Špik nad Prezidom (v ozadju fotografije, ob 10:25, 2).

pobocna8

Hrib Raskovec nad obrtno-industrijsko cono Zapolje pri Logatcu na podlagi opazovanj tega dne nima te vrste megle, čeprav ima pogosto pobočno meglo prvega tipa (ob 10:40, 3).

pobocna9

Kotlinska pobočna megla sega najbližje Logaškemu polju le na njegovem severovzhodnem robu, skozi najnižji prehod Cesarski vrh (ob 10:55, 4).

pobocna10

pobocna11

Pogled na pas pobočne megle nad avtocesto vzhodno od Logatca. Megla je tam dvignjena nad tlemi (ob 11:00, 5).

pobocna12

Po 11:00 uri je bilo v okolici že zdavnaj sonce, na Zaplani pa je veter iz severovzhoda v tanki plasti še vedno prinašal meglo (na desni v ospredju hrib Strmica, v ozadju Ulovka, 1).

pobocna13

Območja, kjer je te megle največ so dolina reke Bele, hrib Strmica in Jerinov grič. Ob 11:20 je iz doline Bele na Zaplano (iz desne proti levi na sliki) še vedno prinašalo precej kompaktno meglo (6).

pobocna14

Jerinov grič ob 11:25 (6).

pobocna15

Pogled na Spodnjo Zaplano ob 11:40 (1)…

pobocna16

…ter pogled na že zdavnaj osončeno območje jugozahodno od Zaplane (7).

pobocna17

Na podlagi zadnjih dveh fotografij je lažje razumeti, zakaj prihaja pozimi ob takih situacijah do velikih temperaturnih razlik med Zaplano in okolico.

Primer temperatur 12.decembra 2004 okoli 13:30 (vir podatkov ARSO, zasebne meteorološke postaje):

Zaplana: jasno, -2°C, zmeren vzhodni veter

Ljubljana: megla -2°C

Nova Gorica: jasno, +15°C

Postojna: jasno, +11°C

Katarina nad Lj: jasno, +4°C

Kočevje: jasno, +4°C

Lesce: jasno, +5°C

Rateče Planica: jasno, +3°C

Črni Vrh nad Idrijo: jasno, +7°C

Vojsko nad Idrijo: jasno, +7°C.

Vogel: jasno, +7°C

Kredarica: jasno, +6°C

Po nižinah Slovenije je bila megla in temperatura pod 0°C, v višjih legah pa je bilo ob sončnem vremenu precej topleje. Z modro barvo so poudarjeni kraji, ki so blizu Zaplane ali na podobni nadmorski višini. Če na Zaplani ne bi bilo te posebnosti glede pobočne megle, bi bila tam temperatura podobna kot v označenih krajih. Če na Zaplani tistega dne ne bi sijalo sonce, bi bila temperatura celo nižja kot v Ljubljani!

Januarja in februarja 2006 je bila po dolgem času precej mrzla zima, a tega ne moremo trditi za vse kraje po Sloveniji. Če pogledamo recimo obdobje od 1. do 3.februarja vidimo, da na Zaplani zaradi pobočne megle temperatura ni presegla 0°C. V Ljubljani so bile temperature malo nad 0°C. Povsem drugačne razmere so bile po ostalih krajih: v Postojni se je v omenjenih dneh segrelo do +7°C, v Ilirski Bistrici do +11°C, v Borštu pri Gorenji vasi do +9°C, v Lescah in v Ratečah-Planici do +6°C, itd. 1.februarja je bilo na Zaplani največ -1,2°C, na Voglu +8,4°C, v Portorožu pa +19,2°C. Januarja 2009 je bil zabeležen primer, ko je bilo med Zaplano in precej višjimi kraji na zahodu Slovenije (Otlica nad Ajdovščino) temperaturna razlika 16°C. Med Zaplano in Portorožem je znašala temperaturna razlika celo 23°C. V takih primerih pride do izraza razlika v podnebju celinske Slovenije in Primorske. Zaplana po svojih posebnih klimatskih razmerah ne izstopa poleti, temveč šele pozimi.

Na Zaplani megla skrajšuje trajanje sončnega obsevanja in tako se zrak segreva precej počasneje kot drugod. Poleg tega gre za dotok hladnega kotlinskega zraka iz smeri Vrhnike. Primer iz decembra 2004 je sicer manjša posebnost, saj je razvidno, da takrat na Zaplani ni bilo megle (sončno vreme), kljub temu pa je dotekal hladen zrak. Na podlagi fotografij je mogoče brez meritev sklepati, da na Zaplani vladajo precej drugačne vremenske razmere kot v Logatcu.

Anticiklonalna pobočna megla je torej klimatska posebnost Zaplane. Zaradi nje je klima na Zaplani drugačna kot si večina ljudi predstavlja. Kakšne uradne ocene osončenosti Zaplane, izdane s strani kakšne institucije, ne kažejo realnega stanja, ker ne predvidevajo pobočne megle. Zaplana je kljub višji nadmorski višini zelo megleno območje! Morda celo bolj kot marsikateri predeli na dnu Ljubljanske kotline. Ob slabem vremenu namreč megle v kotlini ni, medtem ko je Zaplana pogosto ovita v nizke oblake. Ob mirnih in jasnih nočeh pa je v kotlini megla, prav tako pa tudi na višji Zaplani. Pobočna megla se lahko na Zaplani obdrži preko celega dneva od konca oktobra naprej, sredi poletja pa se lahko obdrži tudi še po 11:00 uri dopoldne. Pomembno je opozoriti, da ob pobočni megli piha tudi veter, megla je v gibanju in se giblje s hitrostjo do nekaj m/s.

Vremenska postaja Zaplana pogosto izkazuje visoke vrednosti relativne vlage. Najpomembnejši vzrok za to je pobočna megla in s tem močna jutranja rosa, ki se sredi poletja pogosto suši vse do poldneva. Deloma pa je vzrok za to tudi okolica meteorološke postaje (Zaplana pač ni neporaščena ravnina, vegetacija ima velik vpliv). Kakor je razvidno iz fotografij je pobočna megla izredno omejena, s tem pa je omejen tudi hladen zrak. To pa vpliva na pogostejše pojavljanje žleda in ivja, ter na precej nižje temperature na Zaplani kot v okolici v posameznih dneh.

Zaključimo lahko, da pozimi ni nič nenavadnega, če v okoliških krajih, v malo višjih legah in na Primorskem temperature presegajo +10°C, a da na Zaplani temperatura zaradi megle in vzhodnega vetra več dni zapored ne preseže 0°C!

Leave a Reply

LouiseBrooks theme byThemocracy