Meteorološka jesen 2010 je bila na območju osrednje Slovenije za nekaj desetink stopinje toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Najtoplejša jesen v obdobju meteoroloških meritev na Zaplani je bila leta 2006, ki je bila hkrati tudi najtoplejša jesen, odkar se v Sloveniji izvajajo instrumentalne meteorološke meritve. Povprečna temperatura letošnje jeseni je na Zaplani znašala 8,6°C, povprečna maksimalna temperatura 11,6°C in povprečna minimalna temperatura 6,1°C. Najnižja jesenska temperatura je bila izmerjena 28.novembra (-5,2°C), najvišja pa 15.septembra (22,6°C). Temperatura se je spustila pod ledišče v enajstih dneh, ledišča pa ni presegla v dveh dneh. Hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0°C je bilo manj kot v minulih nekaj letih, kar je predvsem posledica oblačnega in toplega vremena v novembru. Na Zaplani je temperatura prvič padla pod ledišče 22.oktobra, kar je nekoliko kasneje, kot v preteklih nekaj letih. Letošnja jesen se je od preteklih jeseni bistveno razlikovala predvsem po količini padavin, kar je posledica zelo namočenega septembra, pa tudi meseca novembra, v katerem je bilo prav tako preseženo jesensko padavinsko povprečje. Vse skupaj je namreč padlo 826,3mm padavin in tako je bilo dolgoletno jesensko povprečje padavin preseženo za tretjino. V zadnjih štirih letih je jeseni padlo le od 200 do 350mm padavin, pri čemer je potrebno opozoriti, da je šlo za ekstremno suhe jeseni, saj znaša dolgoletno jesensko povprečje padavin na območju Zaplane okoli 670mm padavin. Prvi sneg je sicer zapadel relativno pozno, po drugi strani pa toliko bolj na debelo. Snežna odeja je namreč za november segala skoraj rekordno visoko. Po sneženju 28.novembra je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 60cm snega, podobne snežne razmere ob približno enakem času pa so nazadnje vladale v letu 2005.

November 2010 je bil v osrednji Sloveniji za približno tri stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. K nadpovprečnim temperaturam je prispevalo dolgotrajno oblačno vreme s toplimi nočmi, temperature so se znižale šele ob koncu meseca, ko je zapadlo tudi veliko snega. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 6,0°C, povprečna najnižja 4,3°C in povprečna najvišja 8,1°C. Najnižja temperatura je bila -5,2°C (28.novembra), najvišja pa 15,5°C (4.novembra). Zabeleženih je bilo sedem hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0°C in dva ledena dneva, med katerima je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Zaradi pogoste oblačnosti so bile visoke predvsem nočne temperature in tako je bila prva novembrska negativna temperatura izmerjena šele 24.novembra. Padlo je 271,6mm oziroma za 10% več padavin od dolgoletnega povprečja novembrskih padavin na Rovtah. 22.novembra zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 52mm dežja. Po vrsti pretoplih dni se je ob koncu meseca ohladilo in za november je padlo skoraj rekordno veliko snega. Po sneženju 26.novembra je bilo na Zaplani nad 35cm snega, po drugem, še obilnejšem sneženju 28.novembra pa je snežna odeja segala že 60cm visoko. Na dan najdebelejše snežne odeje so se pojavljale tudi nevihte. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 21.novembra, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. Najbolj izražena je bila vzhodna smer vetra, vendar je bil letošnji november izjemen tudi po večji pogostnosti zahodnih vetrov.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2010.

Prvi resni sneg v zimski sezoni 2010/2011 je na debelo prekril večji del Slovenije. V petek 26.novembra se je južno od naših krajev pomikal sredozemski ciklon, zaradi njegove bližine so se padavine pojavljale v večjem delu Slovenije, še posebej obilno pa je snežilo na jugozahodu države. Na Zaplani je padlo dobrih 35cm snega, nakazovale pa so se že nove snežne padavine. Sredozemski ciklon v nedeljo 28.novembra je bil težje napovedljiv, pomikal se je jugovzhodno od naših krajev, zaradi višjih temperatur pa se je pričakovalo, da bo sneženje v primerjavi s petkovim sneženjem bolj omejeno na notranjost Slovenije. Snežiti je pričelo v nedeljo dopoldne, sneženja ni bilo zelo močno, je bilo pa toliko bolj dolgotrajno. Padavine so v noči na ponedeljek oslabele, ne pa tudi ponehale.

Potek vremena na meteorološki postaji Spodnja Zaplana (nadmorska višina 566m):

28.11.2010

– ob 8.00: 28 cm snega

– ob 11.00: megla, krepi se vzhodni veter, nastaja ivje

– ob 11.45: rahlo sneži, megla

– ob 12.00: sneži

– ob 14.00: sneži, 32 cm snega, 4 cm novega snega

– ob 16.00: sneži, 41 cm snega, 16 cm novega snega

– ob 18.00: sneži, 44 cm snega, 20 cm novega snega

– ob 19.00: sneži, 47 cm snega, 25 cm novega snega

– ob 21.00: sneži, 53 cm snega, 32 cm novega snega

– ob 23.00: sneži, 60 cm snega, 41 cm novega snega

29.11.2010

– ob 7.00: pretežno oblačno, snežinke, 58 cm snega

– ob 8.40: sneži

– v nadaljevanju  rahel dež, ob močnejÅ¡ih padavinah sneg, velike snežinke

Snežna odeja je bila najdebelejša v noči na nedeljo 29.novembra.

V nedeljo dopoldne so bile na Zaplani še relativno nizke temperature (do -5°C), ki pa so bile posledica temperaturne inverzije po nižinah in kotlinah. To potrjuje dejstvo, da je med sneženjem občasno pihal zmeren vzhodni veter, pri čemer so nastopile hitre otoplitve. Nevarnosti prehoda snega v dež seveda ni bilo in kot je bilo že rečeno je šlo zgolj za mešanje plasti hladnega zraka, ki je po nočnem ohlajanju nastala po nižinah in kotlinah. Malo pred polnočjo je bilo izmerjeno 60cm snega. Vsota novozapadlega snega je sicer znašala 41cm, zaradi sesedanja snega pa je bilo povečanje skupne višine snega nekoliko manjše.

V ponedeljek 29.novembra je bilo zaradi posedanja snežne odeje izmerjeno že 58cm snega. V omenjenem merilnem terminu je bila izmerjena tudi padla količina padavin. Ta je znašala kar 45mm in tako se ne gre čuditi velikim količinam novozapadlega snega. V nadaljevanju je tudi rahlo deževalo, ob močnejših padavinah pa je še vedno snežilo, le da so se zaradi otoplitev v višjih plasteh ozračja pojavljale večje snežinke. Sneg je bil glede na dan poprej južen. Na jugozahodu Slovenije so nastajale posamezne nevihte in iz ene izmed njih je bilo slišati grmenje tudi na Zaplani. 60cm visoka snežna odeja za mesec november vsekakor ni pogost pojav, vendar rekordne vrednosti niso bile presežene. V novembru 1999 je bilo na Zaplani približno 80cm snega, še več snega pa je bilo v minulih petdesetih letih v novembru 1966.

Pogled skozi okno je dal jasno vedeti, da je zima v letošnjem letu odločno potrkala na vrata. Bo zima tudi zares vstopila, ali bo novembrski sneg višek zime 2010/2011?

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 16. oktobra do 20. novembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -7,7 °C izmerjena 28. oktobra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -2,4 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 27. in 29. oktobra  (-7,3°C) in v noči na 30. oktober (-5,6 °C). V omenjenih dneh je bilo v Dolinci nekoliko hladneje kot v mraziščih Babno Polje in Zadlog pri Črnem Vrhu. Prevladovalo je oblačno vreme in zlasti v novembru ni bilo primernih vremenskih razmer za izrazite nočne ohladitve. Celo v mrazišču se je temperatura v najboljšem primeru za krajši čas gibala okoli ledišča. Ob takem tipu vremena so temperaturne razlike med mrazišči in njihovo dvignjeno okolico najmanjše. Najvišja temperatura 16,2°C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 4. novembra. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 15,5°C.

Na meteorološki postaji Zaplana bo leto 2010 najbolj namočeno leto od pričetka kontinuiranih meritev padavin. Te segajo v leto 2006, na večini uradnih meteoroloških postaj v bližnji okolici, ki razpolagajo z daljšimi nizi meritev, pa bo leto 2010 najbolj namočeno vse od leta 2004 naprej. Še starejši meteorološki podatki dokazujejo, da vsaj za zdaj letošnje leto po namočenosti ni posebej ekstremno.

V noči na 19.november je na Zaplani padlo 20mm dežja, letna višina padavin je narasla na 1800mm in tako je bila že v novembru presežena do sedaj največja letna višina padavin 1793mm, ki je bila na Zaplani izmerjena v letu 2008. Obstaja precejšnja verjetnost za 2000mm padavin ob koncu leta, saj bo po trenutno dostopnih vremenskih prognozah namočena tudi zadnja dekada novembra, nato pa sledi še december, v katerem je v zadnjih dveh letih padlo celo preko 300mm padavin. Nasprotno je decembra v letih 2006 in 2007 padlo le dobrih 50mm padavin. Letna višina padavin 2000mm bi bila z vidika nekaj zadnjih sušnejših let ekstremna, glede na preteklost pa ne bi bila tako zelo posebna, še manj pa rekordna. Na padavinski meteorološki postaji v Logatcu je bilo najbolj namočeno leto 1965 s 2656mm padavin, na Rovtah pa leto 1960 s 2605mm dežja. V Logatcu je bilo v obdobju po letu 1961 zabeleženih petnajst let z več kot 2000mm letnih padavin. Nazadnje se je to zgodilo v letu 2009, na Rovtah pa je bilo let s preko 2000mm padavin bistveno manj.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana v zadnjih petih letih.

Uradna meteorološka postaja v Gornjem Logatcu je kljub relativni bližini glede padavinskih razmer za Zaplano manj reprezentativna, kot so denimo Rovte. Gornji Logatec zaradi svoje lege v bližini višje Hrušice ob jugozahodnih vlažnih vetrovih prejema več padavin od krajev bližje Vrhniki. Gre za padavine v topli zračni masi, ki prispejo do tal v obliki dežja. V primerih, ko sneži, so splošne vremenske razmere pogosto drugačne in s tem je drugačna tudi razporeditev padavin. Razlike v letni količini padavin so lahko zelo velike. Do 17.novembra je bilo v Ljubljani izmerjeno 1502mm, na Zaplani pa 1790mm. Višina padavin še zlasti močno narašča proti dinarski gorski pregradi na zahodu Slovenije. Tako je bilo na Zaplani do konca oktobra izmerjeno 1697mm padavin, na Vrhniki 1646mm, v Logatcu 1803mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo pa že 2945mm. To kaže na obilne orografske padavine, ki se v letošnjem letu pogosto pojavljajo v hribovitih krajih zahodne Slovenije.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Oktober 2010 je bil v osrednji Sloveniji za stopinjo hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. To je bil že drugi zaporedni mesec s povprečno mesečno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem, kar lahko, glede na nekaj zadnjih toplejših let, označimo skoraj kot izjemen dogodek. Na Zaplani je bil to najhladnejši oktober od pričetka kontinuiranih meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura je bila 7,5°C, povprečna najnižja 4,7°C in povprečna najvišja 10,8°C. Najnižja temperatura je bila -2,5°C (29.oktobra), najvišja pa 16,9°C (5.oktobra). Zabeleženi so bili prvi hladni dnevi z minimalno dnevno temperaturo pod 0°C. V oktobru 2010 so bili štirje taki dnevi, kar je več, kot v preteklih nekaj letih, več hladnih dni pa je bilo samo še oktobra 2009. Pri tleh je temperatura prvič padla pod ledišče 10.oktobra, v meteorološki hišici na dva metra višine pa 22.oktobra. Glede na minula leta se je prva slana pojavila relativno pozno, kar je posledica oblačnih in meglenih noči. 30.oktobra zaradi toplega jugozahodnega vetra, ki je počasi napredoval vse do dolin, na meteorološki postaji Zaplana v nasprotju z večino preostalih vremenskih postaj v bližnji okolici ni bil zabeležen hladen dan. Predvsem ob koncu meseca je že prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanskega barja, od koder je vzhodni veter dovajal hladen in vlažen zrak. Tako je bila Zaplana sredi dneva nekajkrat precej hladnejša od krajev drugod na Notranjskem. Padlo je 143,3mm ali za tretjino manj padavin od dolgoletnega povprečja oktobrskih padavin na Rovtah. V noči na 26.oktober je na Zaplani snežilo, sneg pa se ni oprijemal tal. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 17.oktobra. Močnejših sunkov vetra ni bilo, močno izražena pa je bila vzhodna smer vetrov.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2010.

Ob koncu oktobra je vrsto prehladnih dni prekinil dotok toplejšega zraka iz jugozahoda. V dneh pred otoplitvijo so na meteorološki postaji Zaplana jutranje temperature redno padale pod ledišče, podnevi pa je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanske kotline. To je bilo najbolj očitno 29.oktobra čez dan, ko se je hladen zrak iz smeri hladnega Ljubljanskega barja z vzhodnim vetrom kot nekakšna reka prelival preko Spodnje Zaplane. Ta pojav spremlja konstantna hitrost vzhodnega vetra, ki preko dneva piha s konstantno hitrostjo 3 do 4m/s.  Opoldne je bilo na Zaplani kljub sončnemu vremenu za 5 do 10°C hladneje, kot v nekaterih drugih krajih v bližnji okolici. Tak primer so bile vremenske postaje v Borštu pri Gorenji vasi, v Postojni, Ilirski Bistrici in na Babnem Polju. To so kraji, kjer ni stika s kakšno večjo kotlino, kjer bi se hladnejši zrak zadrževal v pozne dopoldanske ure.

Zaradi napredujoče hladne fronte preko zahodne Evrope se je že v noči na 30.oktober vreme spremenilo. Topel jugozahodni veter je vse bolj napredoval do dolin. Sredi noči je bila temperatura na Zaplani že 0,3°C, zaradi vetra in postopnih pooblačitev pa se je kmalu pričelo ogrevati. V bolj zatišnih legah se je ohladilo pod 0°C, denimo na Petkovcu (-0,5°C), v Logatcu (-2,5°C) in na Vrhniki (-0,9°C). V višjih legah se je vpliv napredujočega toplega zraka opazil še bistveno prej. Tako je bila v Šentjoštu nad Horjulom najnižja nočna temperatura 6,3°C. Čeprav na sami meteorološki postaji Zaplana temperatura ni padla pod ledišče, pa se je to zgodilo že v bližnjih, mrazu bolj izpostavljenih legah, kjer se ponoči ozračje hladi hitreje in kjer je jugozahodni veter zapihal nekoliko prepozno. Pojav slane je bil sicer zabeležen tudi na meteorološki postaji, slana je bila opazna še v zgodnjih jutranjih urah, kljub temperaturi, ki se je takrat že dvignila na 4°C.

Vpliv različnih lastnosti tal na jakost pojavljanja slane.

Slana je dlje časa vztrajala že za manjšimi ovirami, v malo večjem zatišju jugozahodnega vetra.

Zaradi vlažnega jugozahodnika je bilo v jutranjem času nad hribi vse več orografske oblačnosti. Ta ni prekrivala samo okolice Javornika (1240m) nad Črnim Vrhom, temveč tudi Hrušico in Javornike. Zaradi te oblačnosti, ki se je preko dneva razširila vse bolj v notranjost države, se je na Zaplani preko dneva ogrelo le do 11,7°C, v bolj osončenih krajih na vzhodu pa so se temperature dvignile tudi do 18°C. V jutranjem času je snežna meja segala najnižje na območju črnovrških hribov. Vzhodna pobočja so bila zasnežena do okoli 950m nadmorske višine, posamezne krpe snega pa so bile vidne še nižje.

Snežna meja v hribih nad Črnim Vrhom nad Idrijo.

Viri podatkov:

– podatki s samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

ÄŒeprav se je slana na Spodnji Zaplani prvič pojavila že v sredini oktobra, 10.oktobra se je namreč najnižja jutranja temperatura pri tleh spustila pod ledišče, pa je bila na dva metra viÅ¡ine v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici prva negativna temperatura v tej jeseni izmerjena 22.oktobra. Ohladilo se je do -2,2°C, na Zaplani – Miznem Dolu je bilo -0,8°C, na Petkovcu -2,3°C, v Logatcu -3,9°C, na Vrhniki -1,4°C, na Babnem Polju je bilo na tamkajÅ¡nji uradni avtomatski meteoroloÅ¡ki postaji -7°C, na agrometeoroloÅ¡ki postaji Zadlog pri ÄŒrnem Vrhu nad Idrijo pa -6,2°C. Zaradi temperaturne inverzije je bilo v viÅ¡jih legah topleje. Tako je bila na zasebni meteoroloÅ¡ki postaji v Å entjoÅ¡tu nad Horjulom najnižja izmerjena temperatura 2,2°C.

Letos je bila prva negativna temperatura na dva metra višine izmerjena nekoliko kasneje, kot v preteklih letih. V povprečju se to zgodi v drugi polovici oktobra, kot je razvidno iz spodnje tabele, pa so bile v letih meteoroloških meritev na Zaplani zabeležene tudi nekatere izjeme. Prve negativne jesenske temperature so se tako pojavile tudi že v septembru, včasih pa šele v novembru.

Prve negativne jesenske temperature na Spodnji Zaplani:

2010: 22.oktober (-2,2°C)

2009: 15.oktober (-3,3°C)

2008: 29.september (-0,1°C)

2007: 20.oktober (-1,3°C)

2006: 18.oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19.oktober

2004: 11.november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– mreža samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 4. septembra do 15. oktobra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -4,0 °C izmerjena 12. oktobra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 2,7 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 11. oktobra (-3,7 °C), 10. oktobra (-3,5 °C) in 12. oktobra zvečer (-2,8 °C). Prevladovalo je oblačno vreme, še tiste redke jasne noči pa so bile vlažne in meglene. Zaradi megle, ki se je preko noči gostila, so bile v mrazišču najnižje temperature redko izmerjene zjutraj. Najnižje temperature so bile največkrat izmerjene sredi noči, v nekaterih primerih pa tudi že v poznih večernih urah. Najvišja temperatura 22,7°C je bila izmerjena 15. septembra ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 22,6 °C.

V avgustu in septembru je bilo nekaj zelo nizkih jutranjih temperatur, kljub temu pa se je slana prvič pojavila šele v noči na 10.oktober. Ob 1:30 zjutraj se je temperatura v Logatcu ustavila pri 0,7°C, na Zaplani pa dve uri kasneje pri 0,6°C. Tako majhne temperaturne razlike so bile posledica radiacijske megle, ki se je preko noči počasi debelila in nočno ohlajanje najprej zavrla na Logaškem polju, šele kasneje pa tudi na nekoliko višji Zaplani. Temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici torej ni padla pod ledišče in tako ni bil zabeležen prvi hladen dan v jeseni 2010, je bila pa pri tleh izmerjena temperatura -1,3°C. Pojav prve slane v letošnji jeseni glede na nekajletne statistike ni v ničemer ekstremen. Leta 2008 je bila namreč 29.septembra negativna temperatura izmerjena celo v meteorološki hišici.

Oktobrska jutra po nižinah pogosto spremlja megla, kar je letos še posebej očitno tudi zaradi velike vlažnosti po rekordno namočenem septembru. V zadnjih dneh v nižjih plasteh ozračja prevladujejo vetrovi vzhodnih smeri, ki na območju Zaplane povzročajo ne le meglena jutra, temveč tudi meglene dopoldneve. Jutranja megla se sicer pojavlja po vseh kraških poljih na Notranjskem in v dolinah na Idrijskem, kjer pa se megla hitreje razkroji kot na Zaplani, kjer gre za aktiven dotok hladnega in vlažnega zraka iz smeri precej večje Ljubljanske kotline. 10.oktobra zjutraj je bilo tako na nekaterih kraških poljih Notranjske za 5°C hladneje kot na megleni Zaplani, sredi dneva pa je bilo na Zaplani ravno zaradi megle za skoraj 10°C hladneje.

Popoldanski pogled z Zaplane na plast mrča v Ljubljanski kotlini.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– podatki samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO