September 2010 je bil v osrednji Sloveniji za pol stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 12,2°C, povprečna najnižja 9,2°C in povprečna najvišja 16,0°C. Najnižja temperatura je bila 3,5°C (21.septembra), najvišja pa 22,6°C (25.septembra). Od pričetka kontinuiranih meteoroloških meritev leta 2006 je bil na Zaplani najhladnejši september 2007 (12,0°C), najtoplejši  pa september 2009 (15,0°C). Letošnji september je še bolj kot po temperaturah izstopal po padavinah. Padlo je namreč kar 411,4mm padavin, kar je skoraj enkrat več od dolgoletnega povprečja septembrskih padavin na Rovtah. To je bil doslej najbolj namočen mesec na meteorološki postaji Zaplana. K temu je prispevalo zlasti deževje v sredini meseca, ko je nad 100mm dežja padlo kar v dveh dneh zapored. Največ dežja v enem dnevu, 113,4mm, je padlo 18.septembra. Omenjena dnevna količina padavin je bila izmerjena 18.septembra ob 8:00 zjutraj in velja za zadnjih 24 ur, vsekakor pa ne gre za izjemno dnevno količino padavin. 18.septembra je sicer v obdobju od polnoči do polnoči naslednjega dne padlo kar 165,2mm dežja, kar je najvišja dnevna količina padavin na meteorološki postaji Zaplana. September 2010 je bil zelo namočen mesec in je bil glede tega pravo nasprotje izjemno suhim septembrom v minulih nekaj letih, v katerih je pogosto padlo celo manj kot 100mm dežja. Še več padavin v enem mesecu, blizu 600mm, je glede na bližnjo meteorološko postajo Rovte padlo oktobra 1992. Najmočnejši sunek vetra s hitrostjo 33km/h, zaradi določenih omejitev pri merilcu hitrosti vetra je bila hitrost vetra zagotovo še večja, je zapihal v noči na 18.september. Ker je okrepljen veter pihal dlje časa, hkrati pa je tudi močno deževalo, je bila na hudi preizkušnji marsikatera streha.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2010.

Po močnem deževju, ki je povzročil precej preglavic v večjem delu Slovenije, se je vreme za nekaj dni ustalilo. Marsikje so poplavne vode odtekle, razen na Ljubljanskem barju in na območjih z izrazito kraško retinenco, zaradi katere so se poplavne vode pojavile kasneje in kjer bodo tudi kasneje odtekle. Ob veliki namočenosti tal so bile noči v dolinah in kotlinah meglene. V noči na 20.9. je bila Zaplana pod vplivom megle v bližnji Ljubljanski kotlini, zaradi katere noč ni bila pretirano hladna. Ohladilo se je na 6,8°C in bilo je bistveno topleje kot v krajih z jasno nočjo v južnem in jugozahodnem delu Slovenije, kjer se je v izpostavljenih legah pojavila celo slana. V noči na 21.9. je sprememba smeri prizemnih vetrov iz vzhodne na severno smer na Zaplani povzročila precej drugačen potek temperature. V namočeni in megleni Ljubljanski kotlini so bile nočne temperature relativno visoke, v Ljubljani se je ohladilo na 8,3°C, medtem ko je bila na Zaplani noč jasna in je le proti jutru nastala tanka plast radiacijske megle. Posledično je bilo na Zaplani precej hladneje, saj je bila jutranja minimalna temperatura samo 3,5°C. Gre za eno od največjih doslej zabeleženih jutranjih temperaturnih razlik med Zaplano in Ljubljano. Tolikšna razlika je posledica meglene in dobesedno poplavljene Ljubljanske kotline. Tudi na območju Logatca je bila zaradi debelejše plasti megle jutranja temperatura za pol stopinje višja od nekoliko dvignjene Zaplane, pa čeprav je običajno ravno obratno.

Viri podatkov:

– Ogimet

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Naši kraji so bili dolgo časa pod vplivom frontalnega vala in v višinah so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi. Dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Višinski jugozahodni veter je nato padavine odnašal proti severovzhodu nad dobršen del Slovenije. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na klin hladnejšega zraka pri tleh, ki se je nad Slovenijo razširil v petek 17.septembra. Deževje je bilo zelo obsežno, zajelo je dobršen del Slovenije in je kot tako še najbolj podobno deževju septembra 1926, ki pa ga po količini in intenziteti padavin večinoma ni preseglo. Obilnejše deževje od letošnjega je bilo vsaj na območju osrednje Slovenije tudi septembra 1933. September je tisti mesec, ko so pogosto izpolnjeni vsi pogoji za močnejša deževja. Morje je toplo, v ozračju je še veliko vlage, v primerjavi s poletnimi meseci pa so nad Evropo že bolj izraženi zahodni zračni tokovi.

Na Zaplani je pričelo deževati 16.septembra popoldne, deževalo je ves naslednji dan, padavine pa so se okrepile zlasti po prehodu prizemne vremenske fronte 17.septembra zvečer. Najmočneje je dežavalo v prvi polovici noči na 18.september. Nalivi niso bili ekstremno močni, so bili pa zato dolgotrajni. Po prehodu prizemne hladne fronte je na Zaplani zapihal močan severovzhodni veter s hitrostjo 33km/h. Merilnik vetra na avtomatski vremenski postaji Zaplana beleži hitrost vetra le vsakih 12 sekund, tako da so bili sunki vetra zagotovo precej močnejši in so morda dosegali celo hitrosti okoli 50km/h. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi ob močnem vetru, ki je pihal tri ure, še močno deževalo. To je bila prava preizkušnja za strešne kritine na območju Zaplane. V okolici se močan vzhodni veter namreč ni pojavil, kar je razvidno iz podatkov zasebnih meteoroloških postaj na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu. Deževati je prenehalo v nedeljo 19.septembra dopoldne.

Na meteorološki postaji Zaplana je v celotnem deževju padlo 238,8mm dežja. Toliko padavin v enem poslabšanju vremena na omenjeni meteorološki postaji od leta 2006 naprej še ni bilo izmerjeno. Podrobnejši pregled podatkov razkrije, da je bil na območju Zaplane to tudi edini rekord, dosežen v minulem deževju. Padavine so po intenzivnosti daleč zaostajale za tistimi 2.julija 2007, v enem dnevu pa je padlo tudi že več padavin. Tako je bilo 3.julija 2007 ob 8:00 uri zjutraj (dogovorjen klimatološki termin za meritve padavin) za zadnjih 24 ur na Zaplani izmerjeno 148,8mm, 30.marca 2009 pa 135,8mm dežja. V tokratnem deževju je 113,4mm dežja padlo 18.septembra. Vendar je to zgolj statistika, povsem drugačne podatke dobimo, če upoštevamo druge časovne termine, denimo termin od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Na podlagi takega izračuna je 18.septembra padlo 165,2mm dežja in toliko padavin v enem dnevu na Zaplani po letu 2006 še ni bilo izmerjeno. Izmerjena količina padavin je vredna velikega zaupanja, saj je bilo ob tolikšni količini vode s pomočjo klasične posode in menzure izmerjeno le za 0,3mm manj padavin, kot jih je zabeležila samodejna vremenska postaja.

Kumulativa padavin v treh najmočnejših deževjih na Zaplani. Izbrani primeri se navezujejo na deževja v obdobju od 2. do 5.julija 2007, 29. do 1.aprila 2009 in 16. do 19.septembra 2010.

Skupna količina dežja je bila v marsikaterem slovenskem kraju, pa čeprav v osrednji Sloveniji, kjer ni bilo predvideno toliko dežja, večja od tiste na Zaplani. Nekoliko nižja kumulativa padavin na Zaplani je predvsem posledica padavin  17.septembra zvečer, ko je na območju Žirov in Polhograjskega hribovja močno deževalo, na Zaplani pa je bilo padavin precej manj. Omenjenega dne je bilo popoldne na Zaplani izmerjeno dobrih 20mm dežja, medtem ko ga je v Šentjoštu nad Horjulom, le nekaj kilometrov severneje, padlo preko 100mm. Omenjenega dne je bilo najmanj dežja v Logatcu,  količina padavin pa je močno naraščala proti severozahodu. Velike razlike so bile že med Spodnjo in Zgornjo Zaplano  na območju Miznega Dola. Naslednji dan se je situacija obrnila in najbolj namočen je bil Logatec. Sledila je Zaplana, količina padavin pa je proti severu upadala, vendar še zdaleč ni bilo takih razlik v izmerjenih padavinah, kot dan pred tem.

Na območju meteorološke postaje Zaplana deževje ni povzročilo nikakršne škode, kar gre pripisati hitremu ponikanju padavinske vode v kraško podzemlje. Drugače je bilo v Logatcu in ob vodotoku Rovtarica, kjer je prišlo do poplav, ter pri žagi Zavčan pri Rovtah, kjer se je zaradi omejenega območja nekraških kamnin sprožil zemeljski plaz. V Ponikvah ob Rovtarici se je v globino udrl del stanovanjske hiše, za katero se je že pred tem vedelo, da stoji nad kraškim breznom. Na Verdu je bil na tamkajšnji hidrološki postaji zabeležen doslej najvišji vodostaj Ljubljanice, saj je voda poplavila tablo z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Največ dežja je padlo v Črnovrških hribih, ki so sicer znani po obilnih padavinah. Na meteorološki postaji Zadlog nad Idrijo je bil dosežen celo nov slovenski rekord v padavinah. Tamkajšnja samodejna meteorološka postaja sicer ni del državne meteorološke službe, saj deluje v okviru agrometeorološke mreže slovenske Fitosanitarne uprave. Tam je v celotnem poslabšanju vremena padlo neverjetnih 647,6mm, v enem dnevu pa je bilo zabeleženo skoraj 400mm dežja. Tako veliko količino padavin potrjujejo slike vremenskega radarja na Lisci, uradna meteorološka postaja Otlica na robu Trnovskega gozda in zasebna meteorološka postaja v Črnem Vrhu nad Idrijo. Na omenjenih dveh postajah je v celotnem poslabšanju padlo 539mm oz. več kot 450mm dežja.

 Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum SLOMETEO

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– ARSO poročila o izrednih vremenskih dogodkih

V Sloveniji se meteorološko poletje 2010 temperaturno gledano ni bistveno razlikovalo od tistih v zadnjem desetletju, vendar je bilo za dobro stopinjo toplejše od poletij pred letom 1990. Povprečna poletna temperatura je na Zaplani znašala 17,9°C, povprečna maksimalna 23,9°C, povprečna minimalna pa 12,9°C. Po letu 2006 so bile temperaturne razlike med poletji majhne, med posameznimi meseci pa seveda precej večje. Najhladnejše poletje 2006 je bilo tako za 0,3°C hladnejše, najtoplejše poletje 2009 pa za 0,1°C toplejše od letošnjega poletja. Najhladnejši mesec v minulem poletju je bil  junij, najtoplejši pa julij. Slednji je bil tudi med najtoplejšimi meseci v Sloveniji nasploh. Najnižja poletna temperatura je bila izmerjena 31.avgusta (3,3°C), najvišja pa 15.julija (34,0°C). Ravno na prvi in zadnji dan meteorološkega poletja sta bili izmerjeni druga in tretja najnižja izmerjena poletna temperatura na Zaplani. Kljub temu je poletje v mrazišču Dolinca zaradi preveč vlažnih noči minilo skoraj brez negativnih temperatur, saj se je na višini 2 m od tal temperatura najnižje, do -0,2 °C, spustila le 30. avgusta zvečer. Temperatura je na Zaplani presegla 25°C v štiridesetih dneh, 30°C pa v desetih dneh. Za primerjavo lahko omenimo, da v poletju 2008 na Zaplani vročih dni sploh ni bilo in da je bilo tako tudi v mnogih poletjih v preteklosti. Skupaj je padlo 382,1mm padavin, kar je 88% dolgoletne povprečne količine poletnih padavin na Rovtah. Količina padavin je sicer podpovprečna, vendar so bile padavine razporejene dokaj enakomerno in noben mesec ni bil pretirano suh. Neviht je bilo na območju Zaplane malo, številni nalivi niso bili ekstremno močni, močnejši veter pa se je pojavil le ob nevihti 6.julija. Omembe vredna je tudi pobočna megla 14.avgusta, ki se je zadržala rekordno dolgo v zgodnje popoldanski čas.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21. julija do 3. septembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -1,0°C izmerjena 2. septembra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 4,4 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 31. avgusta (-0,2°C), 3. septembra (1,4 °C) in 26. julija (1,8 °C). Minulo meteorološko poletje je dober pokazatelj kompleksnosti temperaturnih razmer v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bila skoraj vsako poletje zabeležena kakšna noč z minimalno temperaturo pod lediščem. Čeprav sta bili v poletju 2010 na zgornji meteorološki postaji Zaplana zabeleženi dve ekstremno nizki poletni temperaturi (druga in tretja najnižja doslej izmerjena poletna temperatura), pa je v mrazišču vsaj na 2 m višine temperatura le enkrat komajda padla pod ledišče. Vzrok sta bili megla in visoka vlažnost zraka, ki sta vsaj v nočeh, ki so bile potencialno ugodne za nizke temperature, zavirali ohlajanje v mrazišču. Tako je bila temperatura v mrazišču 31. avgusta ob 22.00 uri zvečer že 0,5 °C, malo po polnoči je padla na -0,2 °C, nato pa se je zaradi megle in prehodne oblačnosti hitro dvignila na temperaturo okolice. Najvišja temperatura 31,4 °C je bila izmerjena 23. julija ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 32,9 °C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje lokalno nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem, zgolj s travo poraslem in zato bolj prevetrenem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

Megla v mrazišču Dvojček 26. avgusta zvečer.

Avgust 2010 je bil v osrednji Sloveniji za dobro stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990, v primerjavi z zadnjim desetletjem pa je bil temperaturno povprečen mesec. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 17,1°C, povprečna najnižja 13,0°C in povprečna najvišja 22,8°C. Najnižja temperatura je bila 3,3°C (31.avgusta), najvišja pa 29,5°C (2.avgusta). Zabeleženih je bilo deset toplih dni s temperaturo nad 25°C. Vročih dni s temperaturo nad 30°C ni bilo in po letu 2006 naprej so bili vroči dnevi zabeleženi le v avgustu 2009, ki je bil tudi precej toplejši mesec od letošnjega avgusta. V zadnji dekadi meseca se je že zvrstilo nekaj meglenih noči z visokimi minimalnimi temperaturami okoli 17°C, že čez nekaj dni pa so bile zabeležene rekordno nizke avgustovske temperature. Zadnji dan v mesecu je bila namreč izmerjena jutranja temperatura 3,3°C, kar je najnižja avgustovska temperatura po letu 2002. Rekord posebne vrste je bil zabeležen tudi 14.avgusta, ko je megla za mesec avgust trajala rekordno dolgo v zgodnjepopoldanski čas. Padlo je 133,8mm padavin, kar je enako dolgoletnemu povprečju avgustovskih padavin na Rovtah. Bilo je več kratkotrajnih nalivov, ki pa večinoma niso prinesli večje količine dežja. Izjema so bili samo nalivi 13.avgusta, ko je padlo 51mm dežja in kar je bila največja izmerjena dnevna količina padavin v mesecu. Posebno vetrovnih dni in močnejših sunkov vetra ni bilo, zelo izražena pa je bila vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2010.

Na vremenski postaji Spodnja Zaplana je bila od pričetka meritev leta 2002 najnižja temperatura v meteorološkem poletju (junij, julij in avgust) izmerjena 8.junija 2005. Takrat se je temperatura po minimalnem alkoholnem termometru na 2m višine v meteorološki hišici spustila na 2,0°C. Najnižje avgustovske temperature so bile izmerjene v letu 2005, ko se je 5.avgusta ohladilo na 5,3°C, še nižje temperature pa je takrat preprečila vremenska situacija s  severovzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozračja, zaradi katerih se je na Zaplani pojavljala pobočna megla.

Vremenska situacija ob koncu avgusta 2010 je bila drugačna. 30.avgusta sredi dneva je bilo že pred prehodom hladne fronte precej mrzlo, za fronto, ki je Slovenijo preÅ¡la popoldne in so jo spremljale padavine, pa je dotekal Å¡e nekoliko hladnejÅ¡i zrak. V meteoroloÅ¡kem žargonu bi lahko to hladno fronto brez zadržkov poimenovali kot “summer killer” fronto, saj je prinesla nepreklicni konec poletja. Ob prehodu fronte je bila na Zaplani temperatura samo 7,7°C, okoli 17:00 ure pa se je razjasnilo, vendar je temperatura le malo naraščala. Tla so bila mokra in toplotna energija sonca se je porabljala bolj za izhlapevanje vode, kot pa za dvig temperature. Na Zaplani se je temperatura prehodno dvignila le do 9,3°C in že kmalu je pričela spet padati.

Stanje 30.avgusta popoldne; topel poletni dan, popestren s poletnimi kopastimi oblački? Zgolj na fotografiji! V času nastanka fotografije je bila temperatura namreč samo 8°C.

Ob 21:00 uri je bilo za avgust izjemnih 6,4°C, ob polnoči pa 4,4°C, do jutranjega minimuma pa je temperatura padla samo še za eno stopinjo. Vzrok je bil v prehodni oblačnosti, ki je povzročila dvig temperature. Zasebne meteorološke postaje v okolici Logatca so tako zabeležile temperaturo do 6°C ob 3:00 zjutraj, nato pa se je ponovno ohladilo. Na Spodnji Zaplani je bila po samodejni vremenski postaji izmerjena najnižja jutranja temperatura 3,3°C (glede na minimalni alkoholni termometer 3,2°C), na Petkovcu 2,7°C in v Logatcu 3,0°C. Ob 5:00 zjutraj je bila na Zaplani plitva megla z vidnim zvezdnatim nebom, kasneje pa se je megla nekoliko zgostila in dvignila. To je tudi vzrok, da je temperatura pričela naraščati ob 6:00 zjutraj, torej uro prej, kot je običajno za ta čas. Pri tleh je bila izmerjena temperatura 2,6°C in ni prišlo do pojava slane. Ljubljansko kotlino sta pokrivali debelejša megla in nizka oblačnost, tako da se je na uradni meteorološki postaji v Ljubljani ohladilo do 7,4°C, v višji Postojni na 3,0°C, vsaj v okolici Ilirske Bistrice pa se je pojavila tudi slana.

V preteklosti se je temperatura v avgustu spustila tudi nižje, kljub temu pa je bila na Spodnji Zaplani 31.avgusta 2010 izmerjena najnižja avgustovska temperatura od pričetka meritev leta 2002. Še nekoliko nižje temperature je preprečila prehodna oblačnost v nočnem času, profil vetra po višini pa ni bil najbolj ugoden za nočne ohladitve na Zaplani, saj so namesto severnih prevladovale jugozahodne do zahodne smeri vetra. Jakost ohladitve za ta čas ni bila izjemna, na kar kaže tudi 5.september 2007, ko se je na Zaplani ohladilo na 1,9°C. Temperatura resda ni bila izmerjena v avgustu, a vendarle je primerjava obeh ohladitev možna zaradi zgolj petih dni časovne razlike.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– radiosondaža Ljubljana-Bežigrad 

– OGIMET

Zaplana je precej megleno območje, vendar to ni vedno očitno, saj kakšno leto dlje časa prevladuje tip vremena, ki ni ugoden za nastanek megle in posledično ni zabeleženih prav veliko meglenih dni. V poletju se megla na Zaplani večinoma pojavlja le v zgodnjih jutranjih urah, kar je sicer odvisno od vrste megle. Radiacijska megla (značilna za doline in kotline) se običajno prej razkroji kot pobočna megla (značilna za hribovita območja). V obdobju meteoroloških opazovanj na Zaplani se je v poletju megla najdlje, do 11:30 dopoldne, zadržala 5.avgusta 2006. Ta rekord se je obdržal do 14.avgusta 2010. Dan prej je na Zaplani padlo 51mm dežja, večinoma v popoldanskem nalivu, zvečer pa se je že razjasnilo in ob brezvetrju je kmalu nastala radiacijska megla. Ta se je do jutra iz smeri Logaškega polja odebelila in zgostila. Pojavila se je meglena moča in z drevja je močno kapljalo. Ob 10:00 dopoldne se je radiacijska megla pričela trgati in temperatura je hitreje naraščala. Takrat ali pa že prej je radiacijska megla razpadla v Postojni, Ilirski Bistrici, na Loškem polju in v dolinah okoli Idrije. Na Zaplani je sledil obrat vetra, temperatura se je celo malo znižala, radiacijsko meglo ob brezvetrju pa je zamenjala pobočna megla, ki jo je spremljal vzhodni veter. Ta megla je na Spodnji Zaplani trajala do 12:30, najbolj izpostavljeni grebeni pa so bili oviti v meglo še nekoliko dlje časa. Zaradi razlike v osončenosti je prišlo do večjih temperaturnih razlik med Zaplano in okolico. Po hladnosti so pričakovano izstopali kraji na dnu zamegljene in oblačne Ljubljanske kotline, medtem ko je bilo v nekoliko dvignjenih in osončenih legah precej topleje. Opoldne je bilo na Zaplani 16°C, v Borštu pri Gorenji vasi 22°C, v Postojni, Idriji in na Babnem Polju pa 23°C. Na Zaplani se lahko megla v poletju pojavlja tudi sredi dneva, vendar le v primeru deževnega vremena. 14.avgusta 2010 pa je bila situacija drugačna, saj je megla nastala ob anticiklonalnem oz. ustaljenem vremenu in je bila povezana z dvignjeno temperaturno inverzijo nad Ljubljansko kotlino. Temperaturna inverzija, v tej plasti zraka je temperatura z višino nekoliko naraščala, je bila glede na radiosondažo Ljubljana-Bežigrad med višinama 550 in 750m.

Viri podatkov:

– avtomatske meteoroloÅ¡ke postaje ARSO

– radiosondaža Ljubljana-Bežigrad

– vremenske kamere

Julij 2010 je bil na območju osrednje Slovenije za okoli 3°C toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Verjetno najtoplejši julij od kar v Sloveniji potekajo meteorološka opazovanja je preprečilo nekaj hladnejših dni ob koncu meseca. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 19,4°C, povprečna najnižja 14,1°C in povprečna najvišja 26,1°C. Najnižja temperatura je bila 8,6°C (28.julija), najvišja pa 34,0°C (15.julija). Zabeleženih je bilo osemnajst toplih dni s temperaturo nad 25°C in kar devet vročih dni s temperaturo nad 30°C. Od leta 2006 naprej je bil to drugi najtoplejši julij, 15.julij je bil na Zaplani doslej najtoplejši dan s povprečno dnevno temperaturo 25,2°C, izmerjena temperatura 34,0°C pa je tretja najvišja temperatura na Zaplani po letu 2002. Padlo je 131,6mm padavin, kar je 85% dolgoletnega povprečja julijskih padavin na Rovtah. Količina padavin ni bila zelo podpovprečna, zaradi kraških tal in neenakomerne razporeditve padavin pa se je pričela pojavljati suša. Tako je zgolj 29.julija padla dobra polovica mesečne količine padavin. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 19.julija, najmočnejši sunek vetra 38,2km/h pa je bil izmerjen ob prehodu nevihte 6.julija. Tekom celega meseca so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2010.

Ko je že kazalo, da bo julij 2010 najtoplejši in eden od bolj sušnih julijev doslej, je vreme v samo nekaj dneh ob koncu meseca statistiko postavilo na glavo. V četrtek 29.julija se je preko Alp pomikala hladna fronta, izrazitejše poslabšanje vremena pa je povzročilo območje nizkega zračnega pritiska nas severnim Sredozemljem. Ob tem se je prehod vremenske fronte upočasnil in posledica je bilo nekoliko daljše poslabšanje vremena. Lahko bi govorili tudi o izboljšanju vremena, saj je deževje prekinilo sušo v večjem delu Slovenije. Na Zaplani je na podlagi klasičnih meritev padlo 76,5mm, po podatkih samodejne vremenske postaje pa 75,3mm dežja. V Logatcu je padlo manj dežja, več pa v krajih v smeri Rovtarskega hribovja. Prvi dan poslabšanja so se na Zaplani pojavljali močnejši nalivi, ki pa se naslednji dan v še hladnejši zračni masi niso več pojavljali. Arhivski podatki kažejo, da taka deževja sredi poletja niso nič neobičajnega. Tokratno deževje ni bilo na Zaplani nič posebnega, ne po njegovem trajanju, ne po izmerjeni količini padavin. 2.julija 2007 je denimo v eni uri padlo več dežja, kot v tokratnem 24-urnem poslabšanju! V času padavin je večinoma pihal prizemni vzhodni veter, spodnja baza nizkih oblakov stratusov se je nekajkrat spustila pod 600m nadmorske višine in s tem je bil tudi del Spodnje Zaplane ovit v gosto meglo z vidnostjo le nekaj deset metrov. Temperature so se gibale med 12 in 14°C in tako je postalo dokončno jasno, da ne bo zabeležen najtoplejši julij doslej.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj